OKOVI NORIŠKO-PANONSKE ŽENSKE NOŠE, ODKRITI V MAČKOVCU PRI ŽUŽEMBERKU SONJA PETRU Narodni muzej, Ljubljana V tem sestavku1 bi želela opozoriti na nekaj predmetov iz rimske dobe, ki imajo karakteristične poteze materialne kulture in sodijo po svoji upo­ rabi k noši domorodnega prebivalstva. V mislili imam pasne spone in druge okrasne našitke, ki so jih našli v Mačkovcu pri Žužemberku in do sedaj še niso bib objavljeni. Sodeč po pripisu R. Ložarja v inv. knjigi Nm Ljubljana, so bili najdeni leta 1941. Ker gre očitno za garnituro noriško-panonske noše, lahko domnevamo, da je ohranjena skupina del pridatkov nekega ženskega zgodnjerimskega žganega groba. Žal R. Ložar k tej skupini predmetov ni podrobneje opisal okoliščin najdbe. Medtem ko je bil ta sestavek že obravnavan na kolokviju in izročen redakciji za tisk, je izšla obsežna sintetična obravnava J. Garbscha, Die no- risch-pannonische Frauentracht im L und 2. Jahrhundert; v njej podaja avtor tudi v sestavku omenjeno gradivo na tabeli 43 in ga kronološko vred­ noti. Ker pa sem v tem sestavku nakazala nekatera etnična in umetnostno­ zgodovinska vprašanja, kakor se nam kažejo po analizi tega gradiva, ki jih pa J. Garbsch ne detajlira zaradi obsežnosti prostora, na katerem se pojav­ ljajo, sem se odločila za pričujočo objavo. K tipično keltski pasni dekoraciji sodijo:2 v predrti tehniki izdelana pasna spona, običajno z dvema ali tremi roglji, podolgovat okov šarnirja, mandeljnasto oblikovani vmesni členi, gumbi, noriško-panonske fibule3 in zaključki pasu: o tem bo podrobneje govoril kolega I. Puš. Pravilnost dom­ neve, da pripadajo ti predmeti k domorodni ženski noši, je dokazal med prvimi V. Geramb. Steierisches Trachtenbuch. Graz 1932, 12 ss., na podlagi opažanj noše na reliefih in kipih. To so kasneje dokazale tudi študije o raz­ širjenosti predmetov tega tipa na območju Vzhodnih Alp. Za lažjo predstavo bi podala podrobnejši opis predmetov, odkritih v Mačkovcu pri Žužemberku, ki jim priključujem, ker ga v sestavu iz Mač­ kovca ni, še mandeljnast okov iz Drnovega. 1 Prebran na kolokviju Kelti v Sloveniji dne 15. oktobra 1964 v Mariboru. 2 L. Nagy. Szécsényi csat. Archeologiai Értesito 42. 1928. 215 ss. R. Noll. Norisch-pannonische Gürtelbeschläge, Carinthia I, 147, 1957, 128 ss. 3 E. v. Patek, Verbreitung und Herkunft der römischen Fibeltypen in Panno­ nien (Diss. Pann. 11/19, 1942) karta razprostranjenosti posameznih tipov noriško- panonskih fibul na str. 281. 1. Bronasta pasna spona s pritrjevalcem na jermen. Kvadratni oziroma pravokotni v predrti tehniki ornamentirani del je močno fragmentaren in zaključen proti sponi v profiliran, nazaj uvihan votli del. Na robu pravo­ kotne plošče so vidne na vsaki strani po štiri luknjice za zakovice. Orna­ ment ploščice so v predrti tehniki narejeni ozki pravokotniki. Uviti. votli del je na zunanji strani ob robovih in v sredini okrašen s prečnimi žlebiči, obe vmesni polji pa izpolnjujejo rahlo uviti žebljički. V ta del je vstavljen zadnji člen spone. Krajši stranici spone sta v sredini na pregibu okrašeni s plastično profilacijo. Iz nazaj uvite spodnje stranice izhajata dva roglja v podobi shematizirane živalske glave (inv. št. Nm Lj P 7091 : T. 1: i). la. Nasprotni del spone je bil podoben člen, imel pa je namesto stili­ ziranih živalskih glav zanke, v katere so vdeli roglje preje opisane spone.4 Od tega dela se je ohranil med gradivom iz Mačkovca le polkrožno usločen del pločevine, ki je držala člen z zankami (inv. št. Nm Lj P 7093; T. 1; 2). 2. Podolgovat, fragmentarno ohranjen bronast okov, narejen iz pol­ krožno usločene pločevine (inv. št. Nm Lj P 7094; T. t: 3). Na zgornji strani je ornamentiran s polkrožnimi in prečnimi vrezi. Profilirani zaključek je ornamentiran s stilizirano živalsko glavo. Ohranjeni sta tudi na zaključku večja in v sredi okova manjša luknja za zakovico. 3. Dva polkrožna gumba, narejena iz tanke bronaste pločevine (inv. št. Nm Lj P 7092a. b). Iz sredine polkrožne glavice izhaja na spodnji strani trn, ki je na koncu vedno uvihan nazaj, ker je bil pritrjen na usnjeno podlogo (T. 1 ; 4, 5). 4. Mandeljnasto oblikovan bronast okov narejen iz polkrožno usločene pločevine. Proti koncema se zoži in je na tem mestu ornamentiran s pro­ filacijo. Na prehodu v zožujoči se del so luknjice za zakovice (inv. št. Nm Lj R 71; T. 1; 7). 5. Bronast podolgovat obesek na koncu pasu. Zgornja polovica je pre­ cepljena, vanjo je bil vstavljen usnjeni del pasu. Na spodnji strani je navadno valjaste oblike in večkrat profiliran. O njem bo. kot sem že ome­ nila, obširneje pisal I. Puš. Za vse kovinske predmete noriško-panonske ženske noše je značilen zlasti njih okras. Najbolj značilen in obdelan je okras, izdelan v predrti tehniki pri noriško-panonskih fibulah in podolgovatih pasnih sponah. Se­ stoji iz ponavljajočih se geometričnih vzorcev, ki razčlenjujejo ploske po­ vršine. Geometrijsko zasnovani vzorec, izdelan v vseh detajlih, deluje dekorativno in plemeniti videz predmeta. Značilen je za vse noriške po­ krajine. Tehnika sama pa se tudi kasneje v poznorimski kulturi široko razmahne. Saj jo srečujemo na različnih izdelkih umetnega kovaštva.5 Yendar se želim ustaviti predvsem pri okrasu podolgovatih okovov. Tudi pri njih je ornament sestavljen iz geometrijskih vzorcev, podrejenih obliki predmeta. Pri vseh okovih te vrste se pričenja simetrični ornament v sredini okova. Ker pa so lahko okovi narejeni iz enega kosa ali iz dveh, pri teh je tečaj v sredini, je tudi okras deljen. Pri okovih brez tečajev je 4 Glej zelo ilustrativen primerek pri I. Hunyadi. Die Kelten im Karpaten­ becken (Diss. Pann. 11/18, 1942. Tafelband), T. XXXV, 15 in 16. 5 A. Mócsy, Pannonia v RE suppi. IX (1962), 675. lahko sestavljen zgolj iz vzporednih drobnih kanelur, ki uvito potekajo iz enega na drugi konec; pri tem posnema ta okras tordirano površino in ostaja poglaviten vzdolžni okras tudi pri drugih okovih. Drugi način orna- mentiranja enodelnih oblik je, da so v sredini večkrat profilirani; pri tem zavzema osrednje mesto najbolj debelo rebro, navzven pa si slede vedno tanjše profilacije. Tudi pri dvodelnih oblikah je na pregibu ohranjena Sl. i. Trebnje, zaključek rimskega nagrobnika, vzidan v farni cerkvi Abb. 1 . Trebnje, der in die Mauer der Pfarrkirche eingebaute Abschi ufitei 1 eines römischen Grabsteines prečna profilacija, sam tečaj pa ima večinoma vzdolžne kanelure. Pred zaključkom je znova prečna profilacija, ki z močnejšo odebelitvijo prehaja v konico v obliki vaze. Samo na tem delu okova se pojavljajo tudi shema­ tizirane živalske glave, kot ga kaže primerek iz Drnovega na T. 1: 6 (inv. št. Nm Lj R69). Te maske so tipičen izraz latenskega stila: pri tem vidimo, da se figuralni motiv podreja skupni likovni ideji. Ravno v tem umetnost­ nem izrazu in ideji, ki tiči predvsem v podedovanih likovnih izročilih in so bila domorodnemu keltskemu življu na našem prostoru v rimski dobi dobro poznana, se manifestira hotenje in podajanje okrasa takratnega izdelovalca. Čeprav deluje conalno zasnovana ornamentika, sestavljena iz niza geome­ tričnih likov, izdelanih v predrti tehniki, ali iz vzporednih reber naspro- tu joče običajni razgibani keltski dekoraciji, predvsem pri tako imenovanem Waldalgeslieim ali madžarskem arabesknem stilu, vidimo, da si je skušal izdelovalec pomagati s tem, da je razčlenjeval ta okras z vodoravnimi ali navpičnimi progami, ki sicer sam okras členijo, ostaja pa še vedno podrejen osnovnemu konceptu likovne obravnave. To podrejanje osrednji motiviki ornamenta in ideji podajanja srečujemo tudi pri okrasnih ploščah, kjer je osnova okrasa krivulja in njene linearne modifikacije: pramen, valovnica, vitica itd. Tu se tudi najbolje izraža koncept keltske umetnosti, ki je de­ korativen in pretežno dvodimenzionalen. Ornament, sestavljen iz uvitih kanelur, posebno izstopa pri enodelnih okovih in nakazuje lahko tudi funkcijo samega predmeta. Uviti žlebovi nas spominjajo na tordirane ovratnice pri Keltih, ki so dobile po tem ornamentu tudi ime torques. Ker pa imamo v našem primeru opraviti s predmetom, tipičnim za žensko nošo, je bil predmet morda v podobni rabi, dasi ni imel tistega pomena, kot ga je imel torques pri moških. Zato je tudi spremenjena oblika. Žal iz lege predmetov v grobovih tej domnevi ne moremo dati trdne opore, pač pa nam bodo rešitve lahko pokazali nagrobni reliefi in kipi. kjer so žene domorodnega prebivalstva prikazane v svoji značilni keltski noši. Ker bi presegalo namen tega sestavka, ki sem ga začela pisati predvsem zaradi garniture iz Žužemberka, enega najbolj jugozahodnih najdišč, se s kamnitimi spomeniki nisem posebej ukvarjala. Omenim le, da je ohranjen v farni cerkvi v Trebnjem zelo lep zaključek nagrobnika, na katerem je upodobljeno žensko doprsje: na njem so mimo opisanih členov še ogrlica z lunulastim obeskom v sredini in značilno, peči podobno keltsko pokrivalo (sl. 1). Iz vsega tega vidimo, da se tudi pri teh drobnih predmetih ohranja latenski stil in da so torej produkt keltske umetnostne dediščine. Iz že do sedaj poznanih kart razprostranjenosti posameznih členov noriške noše, objavljenih pri E. v. Patek,6 7 L. Nagy ju,7 R. Nollu,8 R. Nier- hausu9 in J. Garbschu,1 0 vidimo, da se dobijo ti členi v večji množini na območju Vzhodnih ‘ Alp; pri tem izstopajo predvsem tri skupine, in to zahodno od Nežiderskega jezera, v okolici Flavie Solve in na Dolenjskem. Pri tem pa moremo upoštevati, da so najdbe iz antičnih središč Aquileje, Emone, Siscije le najdbe, ki za okoliš navedenih središč niso značilne. Za soško-primorsko območje so značilne v poznolatenskem obdobju posebne pasne spone, ki jih je obdelal J. Werner v Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde 101, 1961, 143 ss. V tem sestavku dokazuje, kar je ugotovil za materialno kulturo tega prostora v poznolatenskem in zgodnjerimskem obdobju tudi S. Gabrovec,1 1 posebnost v noši tega področja, ki se v posameznostih razlikujejo od sosednje noše na Dolenjskem in Šta­ jerskem. 6 E. v. Patek, o. c. 7 L. Nagy, o. e. 8 R. Noll. o. c. 9 R. Nierhaus, Eine spätlatenzeitliche Riemenzunge der Stradonitz-Kultur von Grabenstetten, Fundberichte aus Schwaben, NF 14, 1957, 100 ss. 1 0 J. Garbsch, o. c., kjer pa je tudi navedena vsa literatura, ki obravnava noriško-panonsko žensko nošo. 1 1 S. Gabrovec, Dvoje grobov iz Volarij pri Tolminu. AV 1 1—1 2 , 1960—1961, 1 5 ss. ZUSAMMENFASSUNG Ein norisch-pannonischer Gürtelbeschlag aus Mačkovec bei Žužemberk hi diesem Aufsatz wünsche ich auf' einige römerzeitliche, mit charakteristischen Zügen der keltischen Materialkultur und nach deren Gebrauch den bodenbestän­ digen Einwohnertrachten zugehöhrenden Gegenstände aufmerksam zu machen. Gemeint sind Gürtelspangen und andere Zierapplikationen, gleich denen aus Mač­ kovec bei Žužemberk, die Beigaben in einem weiblichen frührömischen Brandgrab darstellten. Da die Ergebnisse der Forschung bei J. Garbsch vollständig zergliedert worden sind, lenkten wir — an unseren Beispielen — die Aufmerksamkeit auf die kunsthi­ storische Wertung. Interessant ist bei dieser Betrachtung das blitzartige Vorkommen von Gliedern der norisch-pannonischen Frauentracht für die wir in unserem frü­ heren latènezeitliehen Materiale keine Analogien vorfinden. Dennoch wiedergibt die zoomorphe Ornamentik klar den Konzept keltischer Kunst, die man in diesem Fall als dekorativ und zweidimensioneil betrachten kann und sich auch das figurale Motiv der gemeinsamen Ausdrucksidee unterordnet. Aus den bis jetzt bereits bekannten Verbreitungskarten einzelner Glieder der norischen Tracht, veröffentlicht von L. Nagy, R. Noll, R. Nierhaus und H. Garbsch, ist ersichtlich, daß besonders drei Gruppen hervortreten u. zw. westlich von Neu­ siedlersee, in der Umgebung von Flavia Solva und im Unterkrain. Dabei müssen wir aber beachten, daß Funde aus antiken Zentren von Aquileia, Emona und Siscia nur Funde darstellen, die für den Umkreis der angeführten Mittelpunkte nicht charakteristisch sind. Für den küstenländischen Isonzobereich sind in der späteren Latènezeit besondere, von J. Werner bearbeitete Gürtelspangen bezeich­ nend. In seinem Bericht beweist er — was für die Materialkultur dieses Raumes im Spâtlatène und früher Römerzeit auch S. Gabrovec festgestellt hat — die Trachten­ besonderheit dieses Gebietes, die sich in Einzelheiten von der im benachbarten Unterkrain und Steiermark unterscheidet. Sl. 1 —5 Mačkovec pri Žužemberku, 6—7 Drnovo; vse */i BI. 1—5 Mačkovec bei Žužemberk. 6—7 Drnovo; alles ‘ / 1