i
številka 5
četrtek, 3. februarja 2000 180 tolarjev
KuUurni praznik Je gotovo priložnost za pregled dogajanj na kulturnem področju. Mnoga vprašanja se porajajo med kulturnimi zanesenjaki, obiskovalci prireditev in tudi iistimif ki naj bi bdeti nad njo.
Je ljubi te ijska kultura v obëinah Šaleške doline v zatonu ali ne? Jo je dovolj ali premalo? Kaj pa denarja? Stran 6
Praktični del uspel, teoretični ne
V Premogovniku Velenje so Imeli dober namen, ko so sklicali novinarsko konťcrcnco, na kaieri so želeli j it vnosi seznanili, kakt> skrhiji) za varsiv« pri delu, a so ga žal kasneje, s svojimi postopki, pokvarili. "Praktični** del četríkove konfcrencc z ogledom jamskih delovlži. je uspel, ne pa tudi •'leoreiiCni", kije bil predviden kol nadaljevanje. Novinarji so ta del iz protesia, ker so na '"kapiji" ^a%'rniii Dclovcga novinarja Braneta Piana, zapustili. Podrobneje na notranjih straneh.
■ mkp
ISSN 0350-5561
Med ogledom jamskih deloviéč. (Foto: S. Vovk)
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.; 083/851-704
\n
STMPNIK IGOR s. p. cel: 06^B69-S88 GSM: 041/599-83B
d.d.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Q
Q
Odstopil
Matjaž
Natek
Po laslugi dobrih ljudi sem še živa
O
Tekmovali bomo z Južno Tirolsko
O
Slab zočetek, dober konec
i -
£ïr
J
Naš največji pesnik se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi, umrl je 8. februarja 1649. Svojemu narodu je zapustil bogato zapuščino verzov, ki še so danes aktU' ai ni, razumiJM in všečni. Zato njegove veličine doslej ni omajal nihče. In zato bomo tudi letos v torek, 8. februarja, praznovali. Na različne načine. Eni z obiskom številnih kulturnih prireditev, drugi s knjigo v roki, tretji pa bodo uživali v deia prostem dnevu,..
Vse dni bo razmeroma sončno vreme, zjutraj je možna megla, ob koncu ted« na postopno topleje.
REVIJA
Prekop
Bi/ ftc/cdajje m/ad pevec, ne Aa^a/, {jl'sfovec, jISfz/ozi/ (fûJcaj pesmi, od ljubice mijveč^ od ljubice Severe, prevzcine dekiice, id niso je omečHe njegove pesmi vse... i(F: Prešeren)
Porast
kriminalitete?
Roherl Videc /<? v pof^voru zc Ntií i as (intervju z bo nb}iivi)en t/ naslifciuji Števil h) po^Jal, da j& v iamkam hln va območju Policijske postaje Veleriie lirmnimlileia fiarasla za celih 12 otlstnikov. Obraimavtili so H70 kaznmh (Itjatj), dobra polovica <hI legn sodi na področje premc^enjskii} dtfliktov, ki jih pfjznamo kot tatvine, vhnne, rope m izsil' jei/anja titr poík<HÍftvanja lu jih stvari. Raziskali so jih dobrih 60 odstotkov, kar /e sicer manj kot leta 9S, ko fť bilo tudi k/iznivih dejanj mafij Pri nizanju policijske statistike s Icf^a podnjČja se vedno p<isiavl/đ vprašanje, kaj porast dejansko pomenif Gre za to, da. je bilo krhftifiah res veČ ali pa ^e za to, da so policisti usfjcli odkriti vtič toirstnth dejanjf Komandir "frriznava", da/>r/ povečanju Števda kaznivih dejanj lahki) tudi za nov
način evidentiranja, po dru^i strani pa gre povećanje pripisati tudi tako imenovanim "predfatalnim deliktot»", kjer je od o^hxlovanca samega (xluisno - kadar ^»re za manjša kazniva dejan/a -, ah bo policija storilca iskala, ali ne.
Med najlfolj izstopajoča latiska kazniva dejanja v prostoru PP Velenje }(0t0Vif s<xiijo umor pri lekarni, rop na Konovskt cesti in poskus posilstva v .^martnem ob Paki, ki so tudi ie raziskana. Medtem ko so Še v skrivnost zaviti vlomi v Ero ^port in Muro ter Mladinsko knjigo, k/er je hda materialna šk<MÍa izredno visoka. Će^frav velenjski policisti pravijo^ da so v zvezi s temi vlomi če pridobili veliko informacij, jih bo treba Še tehtati m iskati naprej, da ho<io lahko prišli do dna.
■ Milena Hfstič - Planine
MISTNA OBČINA yiliM\l

SV£T IN ŽUPAN MESTNE OBČINE VELENJE
Občankam in občanom čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku in vabimo na proslavo
V ponedeljek, 7. februarja, ob 19.30 uri V veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega.
9770350556014
2 MS (AS	DOGODKI	3. februarja 2000
		
n ON(yvilCEC e
Certifikat kakovosti Biotermu
VELENJE ■ Urejenosti in kakovosti poslovanja namenjajo v Gorenju vso skrb in večina podjetij v njihovi skupini sije že pridobila certifikate kakovosti. Mednje po novem sodi tudi podjetje Bioterm iz Bistrice ob Sotli, katerega lastniki so Joint-Venture, Gorenje in Danfoss, proizvaja pa elektrome-hanske kapilarne termostate za hladilno-zamrzovalne aparate po licenčni pogodbi z Danfossom. Cerfitikat kakovosti jim je na priložnostni slovesnosti, 27. januarja, podelil minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur.
■ mz
Blues kupuje CNC stroj
VELENJE, 3. februarja - V podjetju Blues d.o.o. bodo, kot smo že poročali, letos širili orodjarno. Pomembna novost v njej bo novi CNC stroj za žično-elektro erozijo, vreden okoli 500 tisoč nemških mark.
Odločitev o tem, kje ga bodo kupili, bo najbrž padla že v teh dneh. Nihajo se med dvema japonskima proizvajalcema, Sodickom in Mitsubishijem. Danes (četrtek) je pri njih na obisku predstavnik Mitsubishija za Evropo Georg Hott-ges in najbrž bo beseda tekla tudi o tem.
■ mkp
Dve prireditvi v počastitev kulturnega praznilca
ŠMARTNO OB PAKI - V občini Šmartno ob Paki bodo letošnji slovenski kulturni praznik zaznamovali z dvema prireditvama, in sicer bodo dan pred 8. februarjem pripravili priložnostno slovesnost učenci šmarške osnovne šole.
V	avli šole jo bodo začeli ob 9.30 uri in na njej med drugim pridnim bralcem podelili bralne značke.
Osrednja občinska proslava pa bo v soboto, 12. februarja. Takrat bo na odru tamkajšnjega kulturnega doma nastopil ansambel Amaterskega gledališča Vrbje. Predstavil se bo s komedijo Mož, ki se ne upa, v režiji Jožeta Kranjca. Začetek predstave bo ob 19.uri.
v
Knjižnico bo odprl Jožef Školč
MISLINJA - V občini Mislinja so imeli že nekaj let knjižnico, kije delovala kot enota slovenjgraške knjižnice Ksa-verja Meška, v zelo malem prostoru v hiši, kjer je sedaj tudi sedež občine. Mislinjčani so si želeli večjo knjižnico, v kateri bo tudi izbira bistveno bogatejša. Dobili jo bodo jutri ob 17. uri.Takrat se bo namreč začela slovesnost pred uradno predajo nove knjižnice svojemu namenu. Nanjo vabita občina in matična slovenjgraška knjižnica, še posebej veseli so, da bo prisotne nagovoril tudi minister za kulturo RS Jožef Skoljč, saj brez pomoči ministrstva za kulturo knjižnice, ki so jo uredili v pritličju novega bloka v Šentlenartu, verjetno še ne bi dobili. V kulturnem programu bodo sodelovali Mešani pevski zbor Carinthia Cantat in učenci OŠ Mislinja.
Mbš
Prva nagrada za Ivana Jovana
LJUBLJANA - V okviru lanske prireditve Dnevi slovenskega izobraževanja v Ljubljani so organizatorji pripravili tudi tekmovanje za najboljši plakat, narejen z računalnikom in košarico programskih orodij.
Prejšnji teden pa je iz Ljubljane prispelo sporočilo, da je posebna komisija med zelo velikim številom plakatov prvo nagrado dodelila Šolskemu centru Velenje oziroma avtorju Ivanu Jovanu, in sicer za plakat z naslovom Raziskovalne naloge.
MTp
V	nedeljo zbor krajanov
VINSKA GORA - Svet krajevne skupnosti je prejšnji ponedeljek na svoji seji sklenil, da pripravijo zbor krajanov. Ta bo v nedeljo, 6. februarja, ob 9. uri, v večnamenski dvorani v kraju.
Tako so se odločili predvsem zato, ker želijo krajane seznaniti z finančnim poslovanjem krajevne skupnosti in jim predstaviti plane dela v letošnjem letu. Na prvem mestu bo seveda izgradnja vodovodnega omrežja, problemov pa imajo v tem geografsko razgibanem predelu dovolj tudi na drugih področjih. Iz pobud in predlogov, ki jih bodo krajani navedli, bodo tudi sestavili program dela v obdobju do leta 2003. Poleg krajanov pričakujejo na nedeljskem zboru tudi velenjskega župana Srečka Meha s sodelavci.
Mbš
Sporočilo za javnost
V	proračunu ni denarja za nadzidavo Zdravstvenega doma Velenje
V	proceduri sprejemanja državnega proračuna za leto 2000 sem v sodelovanju s koalicijskimi strankami v mestni občini Velenje (ZLSD, LDS, in DeSUS) vložil amandma, s katerim bi zagotovil 25 milijonov SIT za pričetek nadzidave zdravstvenega doma, ki bi pomenil pridobitev dodatnih prostorov za potrebe doma za varstvo odraslih in vsaj delno omilil prostorsko stisko in čakalno dobo, ki se bo z leti še stopnjevala.
Amandma je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko in ga podprl. Vendar med glasovi podpore razen mojega glasu ni bilo podpore velenjskih "vladnih" strank, kljub pozitivnemu stališču ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
V	nadaljevanju postopka sprejemanja se je do amandmaja negativno opredelila tako vlada kot matično delovno telo. S tem je bila dejansko njegova usoda zapečatena. Na glasovanju je bil v skladu z dogovorom vladnih strank zavrnjen. Zanj so glasovali vsi prisotni poslanci Združene liste socialnih demokratov (6) in DeSUS-a (4), 8 poslancev SDS, 3 poslanci SKD, 2 poslanca LDS, 1 poslanec SNS ter poslanka narodnih skupnosti. Proti je glasovalo 16 poslancev LDS in 14 poslancev SLS.
■ Bojan Kontič, dipl.upr.org, poslanec
Občinski odbor SDS Šoštanj ima novega predsedniiia

Nalogo zaupali Petru
ŠOŠTANJ, 28. januarja - Na volilni konferenci OO SDS Šoštanj so za novega predsednika izvolili Petra Radojo. Izvolili pa so tudi nov izvršilni odbor, precej pomlajen, ki bo štel tudi več članov, kot jih je dosedanji. Sicer pa so na konferenci osrednjo pozornost namenili poteku nadomestnih županskih volitev v Šoštanju in ocenili delo stranke v preteklem obdobju. "Bili smo enotni, da je stranka delala dobro, in da smo, v tem kratkem času po volitvah, naredili precej. V prihodnje bomo delali bolj timsko in poučeni z izkušnjami z zadnjih volitev, tudi bolj načrtno. Pri tem nam bo v pomoč socialdemokratska mladina, ki je že takoj po ustanovitvi, opravila veliko humanih akcij, med drugim očistila okolico šoštanjskega jezera in izpeljala akcijo zbiranja igrač za otroke iz socialno šibkejših družin," je povedal novi predsednik občinskega odbora stranke. Sicer pa so se tudi v Šoštanju že začeli pripravljati na letošnje državnozborske volitve, je povedal Peter Radoja.
■ mkp
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
Območna organizacija Velenje
Prešernova 1,3320 Velenje, telefon: 063/871-410, telefax: 063/871-442
SINDIKALNE INFORMACIJE
NOVI PODATKI OD 1. JANUARJA 2000
*	izhodiščna osnova po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti 55.846,00 SIT
*	izhodiščna osnova v negospodarstvu 44.528,00 SIT
*	izhodiščne osnove po dejavnostih po KP dejavnosti
*	minimalna plača 74.262,00 SIT
*	zajamčeni osebni dohodek 40.941,00 SIT POGAJANJA O ZAKONU O DELOVNIH fWMERJIH naj bi se nadaljevala v sredo, 2. februarja 2000.
SLAVNOSTNA SEJA 10 LET SKEI, bo 9. februarja 2000 v hotelu Paka
SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI IN RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI
Vlada RS je zavrnila predlog sprememb in dopolnitev KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, ki sta ga pripravila oba reprezentativna sindikata.
Po oceni sindikata je rast bruto plač v VI v letu 1999 zaostajala tako za državnim povprečjem kot tudi za večino javnih služb, v letu 1998 pa je bil v vzgoji in izobraževanju zabeležen celo realen padec plač. Nesprejemljiva je tudi ugotovitev vlade, da je primerjava plač v VI s plačami sodnikov neprimerna, saj je Vlada RS leta 1998 skupaj z obema sindikatoma podpisala dogovor, po katerem je treba plače visokošolskih učiteljev uskladiti s plačami zdravnikov in sodnikov. Ker je Vlada RS z zavmitvijo pogajanj onemogočila sindikatu vplivati na izboljšanje položaja in delovnih pogojev zaposlenih v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, je republiški odbor sindikata VIR na predlog izvršnega odbora sprejel sklep, da se izvede GLASOVANJE O STAVKI ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA OD 7. do 11. februarja 2000 za izvedbo splošne stavke v VI z začetkom stavke 14. 3. 2000 enodnevna stavka, 12. in 13.4. 2000 dvodnevna, 11.5. 2000 nadaljevanje stavke do izpolnitev zahtev.
KREKOVA BANKA d.d
Ugodna ponudba kreditiranja prebivalstva
DO 5 LET
za komitente in nekomitente
Poslovalnica ŠOŠTANJ. Ul. Lole Ribarja 2. Tel.: (063)883-020 www.krekova-banka.sl
píJi- bo oie-y^.i?^/ v Jtio ve^jzj^-^

71
O
Velenjsko Gorenje - tretja slovenska "mati"
Do materinskega dne je sicer še kar precej časa, mi pa smo na osnovi nekaterih raziskav že dobili slovenske matere za leto 1998. No, da ne bo pomote, ne gre za prave matere, ampak za materinske gospodarske družbe. Na tem seznamu je kar nekaj materinskih gigantov z našega širšega območja, najvišje je Gorenje in sicer na tretjem mestu. Tudi druga največja "mati" s širšega celjskega območja je iz Velenja, Premogovnik in sicer na šestnajstem mestu. Ti dve materinski družbi sta v slovenskem vrhu tudi po številu zaposlenih. Gorenje je tudi tu tretje, Premogovnik pa šesti. Je pa Gorenje na prvem mestu po izvozu, in to daleč pred zasledovalci, žal pa to ne velja tudi za ustvarjeni neto dobiček. Tudi tu je Gorenje seveda z osmim mestom še vedno odlično, pred njin so pač "znane''firme kot so Telekom, obe zdra-vilski in najini firmi, tovarna dimne omame in naše morsko okno v svet.
V teh dneh so bili pri nas zaskrbljeni mnogi, ki obiskujejo razne toplice ali pa druge navadne zimske bazene. Zdravstveni inšpektorji so namreč vzeli pod drobnogled kakovost vode, v katerih se ljudje v teh bazenih kopajo. Vendar rezultati niso tako slabi, vsaj ne skrb vzbujajoči. V vodi sicer razen kopalcev plava še marsikatera druga stvar, vsaj v večini primerov pa prehudo ni. Pri teh pregledih pa je nekaj podobnega kot s tistimi strašnimi evropskimi inšpektorji, ki so nas vzeli pod drobnogled zaradi mesa. Za nekatere so napisali opozorilne nepravilnosti, obiskali jih bodo še enkrat in preverili, če so nepravilnosti odpravili. Ob tem velja omeniti, da so oporečno vodo zaznali tudi v nekaterih bazenih zdravilišč. Kemično in mikrobiološka je bi-
la v času odvzema vzorcev tudi voda v obeh "dvoranskih" bazenih na Celjskem. V Celju so nasploh imeli prejšnji teden veliko težav, saj so morali bazen za en teden zapreti. Pa ne le zaradi neustreznosti vode, ampak zato, ker niso imeli sklenjene pogodbe z organizacijo, ki bi stalno preverjala kakovost vode. Na našem širšem območju so imeli še povsem drugačne "vodne" probleme. Kormorani, ptice severnih območij Evrope, ki so prišli k nam na zimske počitnice, so se pošteno spravili nad ribe. Predvsem na Savinji so naredili pravo morijo. Ribiči tarnajo, da so jim celo uničili nekaj vrst rib. Seveda se tudi ob tem pojavlja še druga stran, ki trdi, da rib niso pomorili kormorani, ampak je za pomor krivo onesnaženje vode. Ribiči so, užaljeni zaradi takih trditev, poslali vzorce rib na strokovni pregled v Ljubljano, da bodo potrdili, da so ribe res umorile ptice. Kaj hočemo, nekateri pač imajo vse njihove trditve še vedno za "ribiške".
Precej problemov na našem območju pa so posledica delovanja na državni ravni. Predmet mnogih pogovorov so plače, saj veste, če so jih zvišali sodnikom, jih morajo še zdravnikom in zakaj le njim, zakaj ne še šolnikom. In tako dalje. V prednosti so tisti, ki si lahko vso zadevo zboljšajo že z grožnjo stavke. Drugim ne preostane drugega, kot da milostno čakajo v vrsti, da pridejo na vrsto. Ce bo zanje v državni malhi še kaj ostalo. Nič novega tudi pri volitvah! Ko smo bili le še korak do novega večinskega volilnega sistema, se je znova zataknilo in menda smo spet tam, kjer smo bili. Čas volitev pa je vse bližje.
m (k)
KAS t js izdaja Časopisno, založnišlco in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, Velenje, iztiaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 180 SIT, mesečna naročnina 675 SIT, trimesečna naročnina 1.980 SIT, polletna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), IVlilena Krstič-Pianinc {pomočnica urednika), Janez Piesnik, Tatjana Podgoršek, Boiana Špegei (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegei (tehnična urednica), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodia propagande), Sašo Konečník, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Veienje, Foitova 10, p. p. 89. telefon (063) 89817 50, telefax (063) 871-720.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol,net
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenlh fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.
3. februarja 2000
AKTUALNO
KAK VAS 3
SoŠtanjskl svet spreminja sestavo - odstopi/ Matjaž Natek (ZLSD)
Odlokov še ni zmanjkalo
ŠOŠTANJ, 27. januarja -SoŠtanjskl svetniki so pr«(l tednom dni opravili prvi» le-l(»šnjo s«jo. na kateri pa ni to svetnika Matja/a Natka (• ZLSD). Svetu je podal svojo «Kislopno izjavo, v kateri je zapisal, ÚH V svetu ne želi več delovali. PiHlrobnejših razlogov, /ak3,i, ni navedel, xapisal je le, da <Hlslopa iz objektiv-nih ra/lo^ov. V svetu, ki Je njegov odstop sprejel, ^a ho najhrž zamenjal naslednji 7. liste ZLSD z lokalnih volitev. Marko Kompan. Ta je liil član ^vela tudi v prejšnjem .sesta» vu, ko je nadomestil Milojko Plamberger Sker pa je pri delu sveta tokrat ie sodelovala in jilasovala nova svetnica, Ema Oli.^leter (LDS), ki je v njem nadomestila župana Milana Kopu ša rja. Tokratna seja je polekala brc? kak.^nih večjih zapletov. Svetniki so brc7 razprave sprejeli rebalans proraCuna /a lani, v katerem je H4 milijonov lolar-jcv proračunskega primanjkljaja, ki ga v občini ''rei^ujcjo" z zadol:^iivijo.
Odloki, odloki...
Ćeprav je svcinik Peter Rez-man iZeleni) že pri obravnavi dnevnega reda zaradi nedode-lanosii predlagala umik odloka o načinu izvajanja obvezne lokalne javne službe za pregledovanje, nadzorovanje in či^cnje kurilnih naprav, dim-
nih vodov in zračnikov zaradi varsîva okolja, gre pa z dvema besedama /a dimnikarske storitve. njegov predlog ni bil sprejet. Kasneje, ko je priiU;! na vrsJo za obravnavo, pa ga svetniki niso sprejeli. Menili so, da je dejansko preveč nedorečen in da bi ga bilo (reba v marsičem dopolnili in popravili. V večjem delu se odlok nanaša na imenovanje koncesionarja, kj bi la dela opravljal, najbolj sporen pa se jc .sveir^ikom zdel v delu, kdo podeljuje koncesijo. Osnutek so sveiniki obravnavali oktobra lani in^c lakralsc jc pojavilo nekaj pripomb nanj. So sc pa tokrat prvič spoprijeli 7. odlokom o ureditvi ce si nega prometa v naseljih občine SoS-lanj 1er organizaciji in pristojnosti občinskega redarstva. Osnutek med drugim predvideva ustanovitev prometne komisije, ki ho sprejemala strokovne odiočilve o posta-vilvi promelne signalizacije pa tudi o omejitvah v prometu.
Komunalni prispe-vek za graditelje
Pa §c 7 enim osnutkom so se ukvarjali, lisiem, ki govori o komunalnem prispevku, ki ga mora vsak graditelj plačali pred izdajo gradbenega dt^vo-Ijenja. Odlok bo predstavljal osnovo 2a i/račun komunalnega prispevka, ki ga predpisuje tudi zakon o stavbnih
zemljiščih. Srcdsiva, zbrana po tem odloku, ko bo ta v veljavi .seveda, so namenska srcdsiva in jih bodo v občini porabili za komunalno opremljanje si a vb nih zemljišč. Obravnavo osnutka so v oddelku za gospodarstvo, okolje in proslor opremili ludi s primeri izračuna komunalnega prispevka za gradnjo stanovanjske hiSe v naselju Ravne in v meslu ŠoStanj. V prvem primeru hi graditelj, ki bo stanovanjsko hii^o priključil na zgrajeno vodovodno» eicktro In lelefonsko omrežje moral plačati dobrih 158 tisoč tolarjev, v drugem, kjer sc bo priključil .^e na toplovodno in kanalizacijsko omrei^je ter KTV» pa dobrih 264 tisoč tolarjev.
Svetniki bodo varčevali
Bodo pa, lako so odločili svetniki, pri lokalni samoupravi v občini odslej varčevali- Praksa deiwanja svetniških skupin v preteklem letu jc namreč pokazala, da jc vižina 20 lisoč tolarjev na člana svcia previsoka, zalo bo odslej za polovico manjša, znašala bo 10 tisoč ( olarjev.
Lani sta srcdsiva izkorisltli Ic dve sveinl^ki .skupini - SDS in SLS - v skupni vižini 400.000 tolarjev, o.siale svelnii>ke skupine pa upravičenih zahtevkov niso podale.
Zakaj odstopanj pri gradnji kulturnega doma?
Napasled pa so se ludi svetniki lahko seznanili s poročilom o poteku prenove doma kulture v Šoštanju, ki jc v drugi polovici lanskega lela zaradi razkoraka med pogodbeno dogovorjeno in dejanskx^ ceno buril §oš lanjsko j a vnosi. Investitorje bila občina Šo.§-tanj, izvajalec pa Vegrad Velenje. Pogodbena cena je znašala 65 milijoníw tolarjev, na koncu pa přislala pri 137 milijonih, ker se je vmes izkazalo, da bo ireba opravili prečoj več del, kolje bilo sprva videti, ker so bila nekatera dela Sc dodatno naročena, vmes pa so tudi opremo dvorane izločili iz pogodbe z Vegradom in sklenili samostojno s Stolom Kamnik.
Iz ra/pravc» ki je sledila, se je dalo razbrali, da je bilo v postopku narejenih veliko napak, da pa .se v Šoštanju v zvezi s lem ne želijo ili lova na čarovnice, i^elijo pa zadevo korektno razrešili in se i/ te ^oie tudi kaj naučili za naprej. Zalo so sprejeli odhjčilev, ker Vegrad 5e ni izdal končnega obračuna, da se hoáo o končni ceni poskušali z njim 5c pogodili.
■ Mitena Hrstfč - Ptaninc
Pogovor z MfVeno Pečovnikf načelnico Upravne enote Velenje
Brez plačanih davkov ne bo osebne izkaznice!?
Upravna enol» Velenje opravlja	servisne uslui^e** 7Jt 42.491 prd^ivalcev Snleske doline, ki ^.ivijo v treh 4»l>č« ïaah. ne pa ludi za prebivalce Vinske Gore, za katere se po vseh leh letih, kar sodijo pod Mestno občino Velenje, še ni našel način« da bi jim državne iishice nudili tu, torej '^dtv m»**, ampak Jih morajo še vedno urejati pri sosedih, v Upravni «nnii Žalec. Vedno je zanimiv podalek, koliko prebivalcev Sicje posa^ mezna občina. Po podatkih uprave enote, ima Mestna občina Velenje 31.4% prebivalcev, s tem pa tudi toliko potencialnih uporabnikov njihovih storitev, občina Šoštanj 8.132 in î^martno ob Paki 2.H63 državljanov. Milena Peč-ovnik, načdnica Upravne enote Velenje pa pravi, da jih je več kol jih bilo leto pred tem. 0 To ji- pravzaprav doher viak: v SaUaki doUni sejepo/entia^ kem lani rotiih već prehivai' cev kol pa umrlo? MILENA PEČOVNIK: ' Ja, v vseh ireh občinah je bilo lani več rojstev koi pa smrti. Pri tem je zlasti zanimiva občina Soiianj, ki se res pomlaja. Lani se je v njej rodilo 89 novih prebivalcev, ali drugače, 15 odstotkov več je bilo rojstev kot leto pred tem.** 9 upravna enota rudi v na»
Mftena Pečovnik: 'Zakorf o sptošnem upravnem postop-ku Je taàl za nas, M ga bo• mo morail izvajati, v marsičem še neznanka. "
pr^, ohe/a se nantret- kar tte» kaj \přemetni), pttkrivala la prostor? MILENA PECOVNIK: - ležko bi rekia, kako dolgo bomo še delali v tak^n obsegu. Državna uprava se bo v naslednjih letih gotovo Še preoblikovala, nekaj zaradi zahtev EU, nekaj zaradi racionalizacije. Računam pa, da bo lopodriičje, ki jc gospodarsko in kulturno zelo pomembno, dobilo svoj upravni okraj in da bodo pristojnosti, ki jih imamo, tu ludi ostale oziroma se celo povečale."
01*0 M bili v upravni enoti s kadri in vsem o.Malim temu kos? MILENA PEČOVNIKt "Bi.
brez dvoma. Morda bi bile potrebne le nekatere kadríwske dopolnitve,"
0 Servis za driiivljane vpravtja» te. Sega pa tta -številna področja: nú upravne notranje Zfideve, na ekonomske tnlnose in razvoj, kmeiij.Uvo, fiospo' darstvo, okolje in prostor ... Koliko zadev ste /ani re.^ili skupaj?
MILENA PEČOVNIK: '"Na-lanko 69.793. To je za 58 upravnih delavcev kar lept-> Število." katerem p*MÍročju jih je hi» lo največ? MILENA PEČOVNIK: "Na upravnih notranjih zadevah, kjer občani pridobivajo osebne izkaznice» potne liste, registrirajo avtomobile ... Lani smo zabeležili povečanje števila zadev, ki se nanašajo na lujce, ki si urejajo bivanje. V rezanju smo imeli inže imamo, če omenim samo en podalek, kar okoli 300 vlog tujcev, državljanov drugih republik bivSe Jugoslavije, ki so lu v bistvu že ves čas. a si svojega statusa 5e niso uredili." 0 .Sť kaj bojite I. aprila, kit naj bi prevzeli .ie eno. za nas drfavtjane kar precej nepri» jetno ZAdex-o, ki jo prinaša sprejem zakona o spfo.\nem upravnem posiopku? MILENA PEČOVNIK: "Se, ker na to Se nismo pripravljeni, ker še vedno ne vemo natanko.
kako bomo ta zakon izvajali, pa je april Íaí skoraj tukaj. 306. člen tega novega zakona predpisuje, da bomo, kadar bomo izdajali odločbe na predlog strank, najprej ug<Moviti, ali je ta stranka izpolnila vse obveznosti do države. Gre za kup problemov, ki se ob tem pi^^avljajo. Recimo, kako lo ugotoviti lakoj, ko bo siranka za okencem iskala recimo prometno dovoljenje, ali pa, kako zadostiti temu, da si dolžan zakon spoSlovaii in ga izvajali in temu, da bi .stranki doiťxjeno stvar lahko nudili takoj. Mislim, da bo okoli lega Sc kar precej debaie. Državljani bodo najbrž do takrat, da bo sistem u.strezno urejen, precej nezadovoljni. "
^ i^nostavtjeno vpraša/Uf, pa vseeno, kakšno zvezo pa inui moje prometno dovoljenje ati pa osthna izkaviica z mojimi neplačanimi davki? MILENA PEČOVNIK: **Ilmm... Država hoče, da občani s-voje obvezntîsii izpolnjujemo inje to zapisala v zakon o splatném upravnem postopku. Ali je to zapisala zalo, da bo enostavneje prišla do tega ... Ne vem. Strinjam se, daje ta člen morda nekoliko sporen, na kar opcizarjajo mnogi» ampak tak jc. Ni še bil razvcljav« Ijcn, ni Se bilo o njem ustavne presoje... Nc vem.**
■ Mitena Hrstiè • Planine
KO BANKA PRIDE K VAM
®
Kako si nenehno zagotavljati hitro, pregledno, diskretno in predvsem cenejše poslovanje?
Elektronska banka PROKLIK NLB je prava pot za opravljanje transakcij preko banke, ki Vam ne glede na poslovni čas omogoča:
-	večjo enostavnost in varnost opravljanja vseh vrst negotovinskih bančnih storitev preko osebnega računalnika od doma ali z delovnega mesta,
-	večjo hitrost opravljanja storitev.
-	dostop do banke vseh 24 ur 365 dni v letu,
-	možnost vnaprejšnje priprave nakazil,
-	preglednost poslovanja,
• nič več transakcij na bančnem okencu.
Za dodatne informacije smo Vam na voljo na telefonskih številkah: 063/ 8995-228 ali B995-333.
banka Velenje
B9nk9	d.d., Vé/en/«.
bsnina skupinè Nove Í4obll9t}sice 6a/>ice

^"^"^stavku
DRAVOGRAD - Pred dnevi jc poslala pravnomočna prisilna poravnava za (rgovsko podjelje Ojstrica, ki že nekaj íasa posluje prek velenjske ERE, ki je ludi največja lastnica dravograjske Irgovske delniške družbe, nekaieri upniki bodo poplačani v celoti, nekateri le ireljinsko, pomembno pa je. da je podjetjej^reživelo in se bo spet razvijalo. RAVNIiNA KOROSKKM - Slovenska naftna dojJ^ba Peirol je na Ravnah odprla nov bencinski servis, po franSiznem sistemu ga upravlja samaslojni podjetnik, za sodoben in velik objekijc Petrol namenil 300 milijonov tolarjev, ima 25 mest. posebno stezo za tovornjake in samopostrežno trgovino, kmalu pa bo di^bil Ae tc^Čno avtopralnico. CELJE - Zadeve glede financiranja kulturnih zavodov 5e vedno niso urejene, v njih zaposleni oslajaj brezplac, zalo je cclj.<îka občina namenila 23 milijonov lolarjev kratkoročnega kredita za plače zaposlenim v Slovenskem ljudskem gledališču, Pokrajinskem muzeju in Muzeju novejše zgodovine.
CEIJE - Za 20 hektarjev zemljišča stare Cinkarne bodo izdelali prostorske dokumente in v zazidalnem načrtu opredelili bodočo vsebino, iri hektarje nekdanjega ''svinjskega sejma" bodo prodali na dražbi, /anje pa se ob Mercatorju zanima tudi francoski irgovski velikan Leclerc. L,|UBL,|ANA - Največje in najdražje stanovanjsko gradbišče v Ljubljani je irenuino soseska v Mostecu, kjer raste 4ÍÍ0 stanovanj s povprečno ceno 310.000 tolarjev za kvadratni meter» več slo stanovanj pa bodo gradili tudi v soseski Brdo, njihovo gradnjo pa bodo začeli 5e letos, KOPER - Minister za promet in zveze Anion Bcrgaucr in predsednik uprave Luke Koper sla podpisala najemno pogodbo za operativne obale in zemljišča v lasli države v koprskem prislanišču, pogodba pa sodi v sklop združevanja Luke KojKr in Iniereurope v Globalni logisiični center. L.IIIBL.IANA - Obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji je bil decembra za 9,5 odsioika nižji kol novembra, v primerjavi s predlanskim decembrom višji za 8,2 odslotka, po dejavnostih pa sc je obseg proizvodnje primerjalno najb<5lj znižal v rudarstvu in sicer za 18.2 odstotka. LIDBLIANA - Ministrstvo za Solslvo in Spori je v ponedeljek objavilo razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje v Studijskem letu 2000 - 2001, skrajni rok za vpis je 8. marec, obrazci so na voljo v večjih papirnicah in knjigarnah, še letos pa bo v višjem si.rokovnem izobraževanju začelo delovali pet novih višjih strokovnih sol.
UlJBLIANA - Vinjete, ki jih kupujejo vozniki, ki večkrat potujejo v Avsl rij o, so veljale le do 1. februarja, sedaj je treba kupil! nove z veljavnostjo do 31. januarja 2001, celoletna stane 8030, dvomesečna 2210 in desetdnevna 1(I4<} tolarjev, prodajajo pa jih na bencinskih Črpalkah, bazah AMZ Slovenije in Kompasovih poslovalnicah ob meji. ŽALEC - V tukajšnji malični občinski knjižnici so predstavih knjigo Hodim ?. rokami, ki opisuje Življenje Mirka Lebarja in njegovo vzirajm"«l in odločnost pri premagovanju invalidnosti, zanimivo knjigo o enem najbolj znanih Slovencev, ki mu je usoda preko noči spremenila življenje, pa je napisal Ivan .Sivec.
4 KAS VAS
OBJAVA
3. februarja 2000
V PREMOGOVNIKU VELENJE OPRAVLJAMO SVOJO DEJAVNOST ODGOVORNO DO LJUDI, NARAVE IN CELOTNE SKUPNOSTI
V	Premogwníku Vclk^njc nckiij let /aslcdajemn nadednjc tri siralcikc cilje:
l.zaiiinavljainopri»í/vi>Unjolígnjia. ki onv^goíaíchníčncnnckk>n(>rnsk(^ oplim<kliH> poslovanje Premogi«nik.i Velenje in IlTmoelekirame So^iinj;
1 v.scm /apaslenim v Premogovniku omogi^Ciinu) največjo sii>pnjo vor-nosti in liumcini^sii pri t/vaj;mju Jelkivneg^i
3. učinkovjio rešujemo ekološke pr<^bleme. ki	energetske
dejavm^ii v oWinah Velenje in $o^!anj.
Ker k cilje uspešno uresničujemo, smo po mnenju inšpekcijskih iirganov 1er drugih domiicih in lujili sirt>kovn|akov uvr^Ceni nîed najsíXlobfKjíc in najbolj v.ime premi^giHnike na svciu.
V	letu l^J^^S »mo pridobili cerlidkal o skladm^sli postopkov s sianJiJidi ISC) OOtll.s kaierimi poirjujemo ohvkiJi »vanje procesa rudarje nji i.
V	zadnjih ielilismi^ »speli pop»»lnomii meh:mi/jralj in v veliki meriavio-manziraii proces pridobivanja premoga. Siem smodosejji.da imajo vsiza« pi>slenj /agi^Utvljenovarnosi in humane r.vmere pri delu.
Prem«»govnik Velenje je v /.ndnjem t^i^ju već kot pr<îi/vodnje pnxJal lèrmk^clekiramj ^wianj. VlSinn proizviîdnje je določena 7. elekfro. energetskih bilanco Republike Sliwenije. Osr^nni p;írametrf kol si>: pioiz-Vkxlnja. pr<">dukiH'rxKr, storil nosl. povpreCno slevilo cxlkopiw in ivlevllo zaposlenih, so prikii/ani v spíidnjih grafih:
4300000 4200000 4100000 £ 4000000
o S900000
^ 3600000 3700000 3600000 3SOOOOO
^^ y ^ / ^éř y
LETO
Latna prolsv^dnj« (t) Produktivnost odk.fronto (I/ rn/dan)
Grafi: Proizvodnja in produktivnost
Grsf 2: Povprečno število odfiopov
^^ ^^ LETO
Stal»n
3torllnc«t d«la (t/Mp/dan)
Ordf$ :Zaposieni in storilnost
Kakšen je tehnološki proces pridobivanja premoga z vidika varstva pri delu?
Ptxl/emno pridol^ivanjc premoga je speeiljcno dekl, kí ga spremljajo mr>t>gi nevarni pojavi, V premogovniku Velenje so nvvnnsii /a naslednje ne-varnosii: povečana ki'incentracija plinov, po/ari, gorski udari, vdori vode. blaia in mulja,
Poiek delovnih procesov je podrobni^ opredeljen / navodili /a delo, kijih moijjo p07.naiivsi ^^posleni, L^delanje Uidi ruičrl obraml« in rcScvaiija, kjer so opisiine poienctalne nevarnosti, preds'sem pj ukrepi, ki bi jih morali izvajati v primeru nes'arnosii.
Pred zaieikom del na novih delovisčih morajo ?aposleni izvcsii tudi po-skusrw umiktf za primer piMenctalne nevam^tsti. Plini
S p<imoijo sodobnega na Čina pre/raOtranja uspevamo zagotavljali usirezne klimalske [X'jioie /a delo lako. da jamski plini ne presegajo dovoljenih koncentracij meiajia(1,?^),ogljikovega dioksidaino^jiktwejp monokivida (í),t)(í5'7). V redkiiï prinwrih, ko pa kt)neeniradje pixjseí^ejo dovoljene vrednosti, se zaposleni skladno z navodili zadelo in načrtom obrambe in reševanja, i»makncjo fz ogroženega obmo^^a, V s'kgroženem območju lahko i/vajajo akliNnc^ti le p^isebej i/urjeni jamski reievald s pimo^^o i/A^la-
cijskih reševalnih aparainv.
Vsak lehnolo^ki pf(«es, ki iAajamo pri pridoWvanju premoga, je obdelan v rudarskem pri>jek(u. .SeKlavni del leliniine dokumentacije je tudi opis sislema za pre/raćevanjc, Doli'>Cene so količine zraka, ki so piitrebne za ustrczjit> prezračevanje jamskih delovišC o/iroma zii usîrc/ïio redCcnje koncentracij;: jamski h plinov.
Pred pričetk<im iivajanja del ns niwemdelwi^řu sov5Ídelav\;i dolzjiipri« st^sivivati pri izobraževalnem pr<Kesu,kjer spoznajo navodila/a delo in druge poscbnosii mwega delovjiía. S podpisom poirdijo.da so nova nav^xli I a razumeli. kar je razvidno iz di^kumeniadje na obralu. Pri lem izobraževanju spo7nii]o tehnokïske procese, nevamosli pri delu. pohtxine in beřne polí, /. delavci izvedun>ii tudi pc'^kusni umtk. s predpostavko o najveći ptileneíalní nevarnkWti, Za le aklivno^^i je zadolženi» nad/orno telmiřno osebje. Koko poteicojo meritve i^inov?
Meritve jamskih plinov ptUekhjona ^(iri različne naííne, ki so med sebi^j p('>p<ilnoma ne^xlvísni:
' direkinona tíelovi$<iíh i/vajajo meritve pliniw nadzorniki deloviič. nadzorniki ira^inja in tudi odgiworni delavci /a razsUreljevanje: vsi skladno s predpisi in uredbami tehničnega vodje. Pri tem uporabljajo merilni in.Uru-meni, lo je prenosni merilnik metana in ogljikovega dioksida "í^l-líT'. /a dodáme meriive uporabljajo tudi indikaiop^ke cevčice (za i^ephn* v,>dik, Ke-pkw dioksid, o^jikov monoksid in dioksd, niinvne pline in dimeiil .sulfid): v izstopnih progah '/ jantskih delovi^ pt^iekajo neprekinjene merilve melanji s pomočjo prencftnegn merilnika "ADF-Z';
Irelji ruicin meritev piMOka s pomoto ^acionamih merilcev za meianin lîgijikov monoksid. NeprekinjenemeriKeevideniirajoraiunalniki v varnostno informacijskem eeniru, kjerMiptxlalki ludi shranjeni:
' vzxîrce plinov preverjamo tudi s pomoCjo kemijskih anali/v laboratoriju rutlnikii Trbovlje-lirasinik. Vsi podatki o opravljenih analizah so ustrezno Tabclczeni in shranjeni- S kemijskimi analizami pre^T^rjamovsc pline v vzorcih jamskega/raka,
Potrebjioje [loudartti. da m> dela\vi v primeru nevarni>fli zaradi pojava veije ki^ncentracije nevarnegn plina, dolžni in od^womi za hiter umik i deli A'iSća oziroma iz ogro^enup k^ořjíi, lak-^ni dt^godki zabeleženi v izmenskih pori^ilih na i^bralib in še v plinskih knjigah izmenskih meritev za metan in ogljikov dioksid. Mejne dovoljene ki>nceniracijc plinov in zahtevam ukrepi v primeru prekoračitev s<i oittanî^o zapisani v pravilniku o tehničnih normativih za potlzemeljsfci pridobivanje premou;< v ileniiï ?30inm
Omenjeni pravilnikjezelopomembeninzavczujoCdokumeniza vsepre-mog^ivnike s podzemno eksploatacijo. Se inforsiocijo o ifîmetilsujfidii
Plin dimeliLsulfid je v premiigi>vniku neke vrsto (X)scbnos(. Pojavlja se obiVisno, in sicer samo v nekaterih delih jame. Plin ni naveden kol nevaren plin niti v slovenskih niti v tujih rutlarskiU pretipisih, ^viroma sploh ni i^me-njenvnolxînem dokumentu, ki sestavlja nai*'rudiu^kc^ zakonodajo. V literaturi je na spKSno maK^ zapisano o tem plinu, zapisi o mejnih ktweniracijah jîa so zelo različni. Zii izvajanje meritev lega plina ni ustreznih instrumentov. Naše diwedanje ukrepevzvezis tem pli n(^m smo i/vaj hI i lako, da smt» umike iz ogroženega obmt^ja zahtevali pvvaznavi s Culili. Plin DMSje namreč iře v majhnih koncentracijah agresiven za sliiznico v noMi in za k'>Ci./aradi lep ga ni težko odkriti- Seiij smo izdelali predlog zaćasnih navodil za varovanje pa'd DMS na podlsj^ starih jug»»ř>lovaas)cih standardov, Pridiibili smo tudi nove instrumente, s katerimi bomo lahko izvajali bolj kvalitetne merhve DMS.
V naslednji tabeli sti prikazane povprečne letnevredm>sii za ( 114 m ('(J2,
LETO	CH4	C02
1996	0,41	1,22
1997	0.40	0,3a
1998	0,34	1.03
1999	0,41	1,29
POWiOJE	0,39	1.10
		
7abe/a 1; Povprečne tetne vrednosti za CH4 fn C02, ugotovi'
)one s kemičnimi analizami
JoimJcI Pfiiji oziroma ogren premoga
V pieîekltwii je Wlo v našem premogovniku vtxlnc^velikcu^gnjev, Zamdl lega smo razv ili drug^iî^ne tehm>togije pri izdelavi jamskih pnig in zmanj^li število ognjev na 2-.^ na leto. kar je razvidno iz spodnjega diagm ma:
49 40
S 39 2 90
8"
0	20
1	" I"
■ar
'—»—s—*—®—s—»-
im	«090 mi 1692 199S 19»4 1998 19B9 19«7 19»9 19»9
IfTO
[□aeWOB« (umov 1gpr«mB9«) BBOOOM (o«tlilv«rekQ j
Graf 4: Jamski Ognji od leta 1988 do leta 1999
Reševalni ieta premogovnika, kije posebej usposobljena za reie^anje in ludi za delov nevarnem oNiiočju, v zadnjem deseileiju nikoli ni posredovala, kar kaže na visoko stopnjo zanesljivosii pri izvajanju in i^bvladovanju tehnoloških pax:esov za pridobivanje premoga. PodoHti o zdravstvenem slanju ddav<ev
Prizadevanja za izboljšanje delL^'nih ra/mer in delovnega okolja so do-kiizljiva s pomoqo analiz^ p<Klalkm'. slstcmaLskih zdravniških pregledov /a-poàlenih, s pomočjo analiz Ixilniîkih izostankov, s pomočjo preseda stanja na področju im'alidni'KJi in stanja na ptnlničju delovnih nczginl.
$i$temoHkl zdravniški pregledi In bolniUd izostanki
Pri Vseh zaposlenih v jami zdravniki najmanj enkrat leino opravljajo sistematski zdravniški prt^ed v skladu s Pravilnikom o načinu in piwtnpku o izvajanju zdravstvenih prevenirvnih pregledov deLivcev.
LETO
Graf S: Bolniški stalež PV v letih od 1990-1999
/dravstvene omejitve ima približno 10 'V /-»poslenih. v glavnem /aradi sluha in vida. DisjKinzer medicine in dela pri Zdravstvenem domu Velenje ^e \tsTo let spremlja zdtavstven<i stanje zapi'islcnih in ne ugotavlja nobenih posebnosti zaradi dela v jamskem zmkit. Stanje na ptHlr»>^u Kilniikih izostanki tv je v zadnjih letih zelo ugodno, kar dokazuje naslednji gral. ^odroqe invalidnosti
P^>blemaliko delovnih invalidiW pri Prefín^g^ivniku Velenje olwladujemo li^o. da vse invalide, ki so zmjižnizadelovjami. zaïxwlujemc» na ustreznih delih v jami. z^ tiste, kipi« svo^ga dela ne miTcjo več opravljali v jami, pa imamo preskrbljen<ideli)vnamcstavokviruim-dlidskegaptKijetja,kijehčeriaskopi>d. jeije prcmiigo^ nika. Vspixlnji tabeli so prikazani vzn>ki za nastanek invalkiniv vi v.sehzapivslenih invalidov v PrcmogiA^niku Velenje in ITI/.
DIAGNOZA	KATEGORIJA IL	III,	SKUPAJ	i%l
HRBTENICA	g	241	250	29.69
NOGE	a	191	199	23.63
ROKE	2	85	87	10.33
OCl	3	36	39	4,63
DIHALA	0	37	37	4,39
im	8	26	33	3.92
GLAVA	5	29	34	4.04
saiH	0	25	25	2.97
SRCE	2	17	19	2.26
KOLKI	4	17	21	2,49
K02NO 080LEM	1	19	20	2,38
2EL0DEC	Û	12	12	1,43
OSTALE I^AGNOZE	12	54	66	7 84
SKUPAJ	54	788	842	ICO
Tabela 2: Vzrold za nastanek Invalidnosti po diagnozah				
				
NOVOOCa^JENI NAlNVAUOSra KOMISIJI OD1892 DO 1999

70 O 60
^ 50 ^
Bf 30 </> 20 10 O
57


90
"W
S a S B S a .
I ■ ■ I ■ ■ ■ ■
I i i i i i i i
y
LETO
Graf G: Število novoocerijenlh invalidov po ietli)
Stanje na p<>dr{)čju števila invalidov se izlx^ljJuje, kar je med drugim posledica vedno većjesiopnje mehanizira nosti delovnih proccs<i\'in izboljšanja delovnega oki^Ija-Podroqe DeZ9od
Pomemlien premik smo storili na pixJrc^ju zmanjševanja delovnih ne-zgcxl. Stanje se ludi lu i/lx^ljîiuje, kar je razvidru'^ iz naslednjeg;i grafa-
100 rtn
ai? »T
OILMtOn «SOB
Graf 7: Nezg/ode v Premogovniku Velenje
Prikazani riTuliati nii pi»dr<^čju varstva pri delu st^ posledica izvajanja operativnih ukrep w, kijih v procesu pridobivanja premoga N^akodnevno iz-
3. februarja 2000
UTRIP
KA9S I:AS 5
vajamo. Ti ukrepi se izviijajo vskladuz/a-koni in predpisi, skiaUno s prujcklno do-kutneniacijo, sluřknimi nalogi in navtxJili za varnih delo. Odiiovoraosli /a v'saku delo so konkrclno opredeljene poleg rudarske zakonodaje tudi v kt>lckiK'ni p(jgodbi vilo-nlh od 135 do 139, kjer je razvidno, da je vsakn opuščanje ukrcpw van^iva pri delu hujša kršitev delwne obveznosti-
Kaj počnemo na področju razvoja in raziskav
Vedno nova spoznanja ra/liěnih vej znanosti in tehnike so oniog^îCiJa, da smo nekoč nerešljive probleme zadovoljivo redili in omt)goCili nadaljnji razvoj podjci-ja.
Pole^ oslalih razvnjniti dcK ki potekajo nc(idvisno od opcrativnej^a dela, poteka v podjetju inv dmgih uslanovali raA'ojno in raziskovalno delo. namenjeno povećanju stopnje vama^li pri delu.
Raziskovalni) delo na p(xlrt>čju oglji-kíwega dioksida (CX)2) za povečanje maksimalno do\'oljenili koncentraeij {MDK) na 2% v jamskem zraku
Protcsof Su-snik je leia iy77 v elaboratu, s katerim jc dokazfti, da-sme koncentracija ogljikovega ditîksida v rednem delovnem ćasu vníišm 1,5%. opredelil ludi "dii je opravičena domneva, da hi odslolek (*()2 v jamskem zraku ialiko hil višji od l.5%". Vendar pa je predlagal predhodno nadaljevanje raziskav na tem podrodu. 7 dr. Sui^ikom in z zdravstvenim domom Velenje smo se v letu l^^ft dc^ovorill, da skupaj z drugimi sirokwnjaki s predštudlj-skinii ra/L^avami ugoiovijo, ćejc rciiliza-eijo domneve dr- Su.^nika mogoíe potrdili. Pričakujemo, da bomo do I, marca 2000 dobili odgovor na zasiavijeno vprašanje. Roziskovalno delo na podroqu di-nwtilsulfido
Za delo kjer&cot^a.sno pt>javlja DMS. veljajo začasna navodila, Z razUkavo, ki jo ho poobla^ena ustanova pričela izvajati v letu 20(10. bomo posku.^aii ugotovili, ali predpostavke v začasnili navodilih za dcl(} pni vi (nn opredeljene ali ne. Studija orgonixoaje dela na odkopih in priprovskih delovisčih
Na strateški konferenci pt>djelja je bil sprejet sklep o delu na delovi^ih odkoptw in priprav z namenom, da bi v čim ve^i meri vplivali na nadaljnje Izboljšanje klimatskih in delwnih pogojev. Certifikot ISO 14001
Do vstopa Slovenije v EU želimo pridobiti v premogtjvniku cerlilikat o skladnosti postopkov s standardi ISO 14001. Aktivnost I smo pričeli izv'ajati v začetku leta IW. končane pa bodo v letu 2002. Opredelili dvanajst okoljskih pn>gra-mov (Daljinski nadzor komunalne vode. Ureditev pralnice podporja, Ci^enjejam« ske vode, Monitoring vode iz črpališča K.+120, Kataster oljnih lovilcev, Kontinuirano spremljanje emisij plinov in prahu na venlilatorskih postajah. Emisije v ozračje in druge). Programe bomu skladno z zahtevami standardov tudi oeenDi.
Trenutne aktivnosti so asmcrjene v izdelavo osnutk<w okoljskilt poročil za ptxsit-mezna področja. Osnutki bodo verificirani do konca marca leto«ijega leta. S tem pa bodo tudi opredeljene aktKuosii za nadaljevanje projekta.
Za díweganje takšnega vamosinega in zdravstvenega slanja je bilo potrebno vložiti velike napore in sredstva v izobraževanje. ozavesčanje in usposabljanje vselt zaposlenih. Velika sredstva namenja-nio razvojiio-ra;'Jskovaliîi dejavnosti, ki bo pripomogla k večjemu obvladovanju razmer in k uresjiičevanju n<isih prizadevanj za lajšanje dekï>'nili razmer vsem zaposlenim.
Podatki, ki ponazarjajo stanje varstva pri delu v Premogovniku Velenje so javni podatki in jih tudi javno ol^avljamo. Ker smo v fazi pridobivanja cenifikata ISO 14ÍMH, na.«5ta]ajo v podjetju in izven njega mnoga gradiva, ki kritično ixenjujejo od-no-s do okolja, laka gradiva «> osnova za oblikovanje ncwjh hipotez in za načrtovanje novih raziskovalnih nalog, ki bodo prinesle nova spoznanj« in tako tudi huma« nejše delovne pogoje.
S REČNOl Vodja s/užbe za varstvo pri detu, Franc BAHČIČ, univ. dipt. inž. rud., direktor Premogovnika Vetenje, doc. dn Franc ŽERDiN
Pogovor z misUnjsklnt županom Mirkom Grešovnikom
Kmalu (spet) povabilo v mislinjski kino
iupan Mirko Orešovnik: "/etos smo za investicije namenili 180 miiijonoy SiT. Naj\/eč bo s/o za ceste."
I.ťto 1999 je bil» /M otičino Mislinja eno naj-UKpťšncjMh ihI uvedbe loki^lne samoupr*ivc. Lan» sko letn so namreč uspeti iTpcIjHti kup invcsticij, pi> dvsetih letih pa s»	(udi .sbtitovjmjskj
blok in v knijii /»^olovili <lcvct neprofitnih stuno-v»nj iň mlade misltnjskc drui^lne. Jutri bo /a Mislinj» .šc en velik dHn • nnmcnu lioiln prcdnli (ežko pričakovane prostnrc nove knjižnice. Že kniHlu hod(» mludc povabili n» kino predstave, kiir se 1>o zgodilo pi> skornj petnajstih letih. In prav v VKch /siselklh so seil»! laliko /adi>vi>|jni t vod<ioskrl>o. trn v peti pa iiodo šc nekaj let ccstc. O vsem (em in predvsem o tctr>:^njih nAčrtih smi> se oh mišem oi)isku v tej mladi kornivki oličini pogovarjali z županom Mirkom <*re$c»vnikom. 0 Če se ozrete navij, lansko fao, ^e s (istim, kar stt v njim pi)snfrili. so-(iovoljni? ''Moram reči, da sem osebno zadovoljen, saj .smo program, ki smo ga zastavili, v celoti uresničili. Malo ijtjm je za-dtwoljstvo pogremla vlada RS, ki nam je kcv nec leta sporočila, da bomo doboli 22 milijonov Srr manj denarja, kol smo naCriovali, To smo rcfiiti tako. da smo nekaj finanCnih obveznosti iz lanskega prenesli v letošnje leio, nameravamo pa najeti manjši kredit, da homt) le težave premostili. Prav na vseh področjilt smo naredili korak naprej, Veliko smo postorili na podroCju urejanja
eesi. 7. vodovc^dom v Dovžah smo zgradili Se zadnji veCji vodoviHÎni silem, ki nas je sial 50 milijonov srr. Pridobili smo prostore za novo knjii^nico. na novo urediii zobno aml>ulanio, pro-mcina ureditev v srediSiu Mislinje, v Sentlenar-lu, je bistveno boljša, kot je bila prej. S tem pa ludi varnosi naših ljudi. Žcija pa je žal vedno vee kot je možnosti. "
0 Sle med fistimi s/ovenskimi ohcinami. ki so zelo hííro sprejele proračun za feto lOiNt. še pred iz-lekom pnteklega leta. Kaksnt pretlnosti to pri' naša?
deccmbra smo sprejeli proraćun za Icio 2(100 in s tem prviC v zgodovini obstoja samostojne obCine sprejeli proraOun še pred zaCetknm proračunskega let. Tak jc tudi red, lako je v tjikatnih skupnostih na zahodu, kjer imajo in daljšo tradicijo, Sedaj imamo v zimskem Ca^ Casa za pripravo na razpise in pripravo programtA* invcsticij. Ko sc začne gradbena sezona, bomo lahko z deli Že priCcli, prcj.Šnja leta smo bili lako daleč Šole v drugi polovici teta- Lett.w fzl namenjamo za investicije manj kot v lanskem letu, ravno ziiio, ker nam je dr?i)va zmanjšala primerno porabo tudi za letos. 180 milijonov SIT bomo namenili investicijam. veČino od lega za p(X^'>dabljanjt? cest. nekaj pa Še za lídplaíilo investicij iz lanskega leta-" ^Kakv pû kaïfi nfi področju drtdheniit dejavnosti?
Unau tu veliko zelja in prureh? "Na področju družbenih dejavnosti bo v naslednjih letih glavna skrb priprava tisnovnih Št>l de-vetlctko. Invc.sticijski program je narejen. Obnoviti in raz.^iriii moramoŠt^lo v Mislinji./avršah in Di>liCu. samo kozjaška šoia Lisireza normativom 7Jà devctlciko. /a posodobitev Sol pa bo treba namenili nekaj Čez 500 mitijoncw SIT. Vse iri programe .smo prijavili na MinisfrstMJ za Šolstvo.sedaj pričakujemo njihovo odločitev. V obodbju. ko bodo oni katero od ich šol vključili v trcminski plan. jo bomo ludi mi. Po najnovejših odločitvah vlade tvorno od polrebnili srcdsiev za obnovo dobili le 30%. lc>rej [f>0 milijonov SIT ?.S0 milijonov SIT pa bo "padlo" na našo občino, kar je znesek, ki ga za investicije namenimo v dveh lelih. Zato nam vsega ne bo uspelo postorili v lem mandatu. To ho lorej osnovna naloga, ki bo zahtevala veliko denarja, zaradi tega pa se bo upota.snilo tudi posodabljanje cest. ki imajo sedaj prednost. 9 fùij hnste na lem področju itspeli pfisiorili letos? "Posodobili nameravamo igrišče v MisUnji. Na podríx^ju kuliurepa.smo ?.e usposobili našiculiur-ni dom za predvajanje kino predstav, kar nas jc stalo ? milijone SIT Vemo. da kino predstave nc bodo rentabilne in se račun nc bo izšel. V ta vIo?ek smo Sli namenoma, da bi mladim dali več možnosti za lepo preživlajnje prostega časa, č-eprav ho občina doplačeva la stroške za kino predstave, ki jih nisTntf imeli skoraj l.^ let. Na drugih področjih dru?l>enlh dej avn osi i pa večjih investicij lettrt ne bo."
©A'a PaHki Kozjak, ki Icii na ífomeji ohčin Velenje,
/)ohma in MisUnja, je lani po novem vodovodu, ki f^a je jtnancirata MO Velenje, pritekla cista pitna voda. A k do planinskefia doma. Občina Mislinja in Di/hma naj hi sedaj z prodajo nadO' Ijevali. Se ho to zs^Ho se letos? "Odgovor je pritrdilen- Skupaj z občino Dobrna smo ugotavljali, da je oskrba z vodo na vrhu Kozjaka pomanjkljiva. Sedanje kapacitete ne ustrezajo. kar velja za župnišče, pokopališče in šoLsko igrišče na vrhu Pa.^jega Kozjaka. V.se tri občine bomo zdru?ile sredstva in dobro voljo in vse tri i^bčinc bomo pristopile k temu, da tudi vrh Kozjaka dobi vodo. Dogovor je, da hosta Mislinja in Dobrna financirali siroške od rezervoarja do porabnikov, medtem ko MO Velenje zagotavlja vir vode v rezervoarju pri koči. To naj bi po sedanjih wenah sialo 12 milijonov SIT. stroške pa bomo z d<îbrao delili na pol. Predlagamo, da bi žup-nišče Sveti.U'jši prispevalafi.SO ú-st^č SfT"
9 Že nekaj let se v Misl/nji tntdiie za ííAte, ki hi radi začeli ua svoje -ali z malim prnljetjem ali z ohrijt/. Na eni od lanskih sej sveta sJe predlagali tiuii področje, kjer hi naj v prihodnje zrastla podjetniŠ-ko'Obrtna cona. Kako pa je sicer z gospodarstvom y občini • se stanje od lani kaj spreminja, U kaze kaj rezithatov vaših prizadevanj? '*Na področju mislinjske ot^Čine je zelo malo delovnih mest. Rad primerjavo rečem, da je naša največja delovna organizacija mlslinjskii twnovna šola z največ zjipo.slcnimi. ki pa jc porabnik in ne ustvarja novih vrednosti. Stopnja hrezpo.selnosti pa je ni?Ja od republiške, pod 10%, kar jc najmanj od kortv^kih občin. Ib ni z,asluga občine, ampak naših občanov, ki pridno delajo drugje- /lasti veliko jih dela na področju velenjske občine- Samo v Gorenju je zaposlenih 270 naših občanov. Moram p<wedati, Ua število delovnih mest počasi narašča tudi na področju občine. Nastajajo in širijo se manjša družinska podjetja. Ra/v(>j našega gospodarstva bo tudi v priiïodnje temeljil na razvoju družinskih podjetij in malega gospodarstva, pa tudi na razvoju turizma. Povprečni dohodki naših oWanov so stïlidni. Dohodnina, ki so jo naši občani plačali v leiu 1998. jc 18% nad republiškim povprečjem- Ib je za naše ljudi dobro, na občinski prt»račun pa vpliva negativno. ker so nam izračunali, da l)omo letos za investicije, ki jih sofinancira država, dobili le približno enako kot Slovenj (îradec- Včasih pa smo dobivali 50%. Vendar prevlada prepričanje, da je dobro, da imajo naši ljudje stadnard primerljiv vsaj s povprečjem v državi. Če že ne boljši. Sicer pa je v Mislinji irenutno okoli 35 družb, .samostojnih podjetnikov pa preko 130. Med njimi je precej takih, ki zaposlujejo od 5 do 10 delavcev, veliko pa je lakih, ki nimajo zapt*>lenih." 9 Kako hoste v občini spodbujali razvoj gospodar-siva?
"Pri nas je osnovni problem pomanjkanje prostora- 3. lebruarja bo minilo točno eno leio. odkar smo dali predlog prostc^rskega plana v obravnavo na Minisirstvo za okolje in prostor. Razen enega razgovora, sedaj pričakujemo naslednjega, nismo dogovorili še nič. Upam. da bomo do prostorskega plana prišli vsaj tja do sredine letivšnjega leta- S tem bo dana realna tnožntvl, da bomo nekatera zemljišča namenili za obrtno cono in omogočili gradnjo teh objektov. Moram povedati, da je tibčina lani nakupila precej zemljišč, lo pa namerava tudi leu)S. Cc bomo kupili v.sa. za kaicra dogovarjamo, bomo v lo vložili 7C) milijonov SÍ'K Z lanskimi nakupi smo že ponudili tri parcele našim podjetnikom. Nudimo jim rudi moi^jiost znii^anja ali celo iidpisa komunalnih pri.spevkov, da bi tako olajšali in pocenili gradnjo proizvcKinih objektw. Veliko več motnosti za stimuliranje malega gospodarstva pa občina žal nima." Izvedeli smo še, da -se na področju obnove prometno nemogočega Mislinjskega klanca šc oič ne premika in da do obnove po .sedanjih republiških planih še ne boprištopravkmalu.'lbne zlnija.skrbi le Mislinjčanom, ampak celotni Koroški, pa tudi Šaleški dolini. Zagotovo gre za najbolj dotrajan odsek ccste od Celja do Dravograda. Res. da so klanec pred zimo v.saj delno zakrpali, pa Se to menda po lem. ko je v eni od lukenj nasedel novi direktor koroškega cestnega podjetja! Človek se ob tem upravičeno vpraša, kdo bo Še moral doživeli kakšno neprijetno prometno izkušnjo na Mlslinjskcni klancu, da se bodo v Ljubljani zavedli. kaj takšen kot je pomeni za ljudi, ki se dnevno vozijo po njem v službo ali po opravkili?!
I Bojana Spegel
perspektivna
Klavrni konec dneva K.
/i/rut /ne je nufi letos odpeljala m nezasluženo poCitnikovanje. Ko\ pravi Slovenec sem se smučal po avslňj.skih planjav vah in v vtrčerih srkal lopk napitke. Eti teden, d{deč <xl ponorelega .vi i'/«. To ?uij hi bilo belo vijuj^anj(^y a me je. fakultativna dcformacija pač, hitro zaščemclo pod prsti in nekje na sredi oddiha sem moralpole^ piiri na bencinski črpalki kupiti tiidi nemške časopise. News (Izankipač, ki ncmi^ko .sicer ne razume, a mu li.siattje ivežih časopisnih strani pomiri paničen strah, da bo za m tul d kaj pomembnega. No, podobno sem se pf^utdy ko sem prišel v Velenje, hlastanje po informacijah pa je tokrat privekah? zgodbo, hej, ť mestu se je med snmčanjvm nekaj z^rxiih, nekaj velikega, nekaj česar zaba res ne more prezreti. Kronologija. Zgoilba je pravzaprav dokaj banalna. Celjski dopisnik Dela Brane Piano je r najvplivnejšem .sloirnskem časopisu objavil serijo člankov o zastrupljanju velenjskih rudarjev. Na podlagi raziskav in okoijskega poročila za p<xiročje emisije v ozračje» je obtožil vodilne velenjskega nidnikii in glavnega republiškega rudarskega InŠjK'ktorja. da omogočajo "zastrupljanje rudarjev". Pri velejtjski cxlkopni meUxli naj bi se sprctítilo veliko ogljikovega dioksida in dimiti shdfida, olw plina naj hi Škodila rudarjem, ki naj hi se jim, kakor je zapisal Hrane Piano. telesa že pol desetletja z nevidnim podpisrjm podpisovala smrt".
Vodstvo rudnika se je tta zapise (xlzvalo fxjlj prožno kot pred slabim letom, ko je Delo objavilo Članke o domneinem skladiščenju nevarnih odpadkov y zapuščene rove. Napisa h so insmo, v katerem so zanikali veČino Pianovih trditev. P<xlo-bno pismo je napi.sal tudi rudanki inšpektor, rudnik pa je obljubil tiskovno konferenco, na kateri ho podrobno prestavil in ovrgel po njihovem mnenju nestrokovne t rdi/ve delovega novi-narja. A s tem se zgodba šele začne.... Pred enim tednom je na-Uopil dan K. Tiskovna konjerenca je bila 1'zomo pripravljena: novinarje sta na mizah čakala .wk in kava, bilo je ducat gostov, ki naj hi narisali pravo sliko delo^ vnega okolja in nekiiferi novinarji so si pred konferenco ogledali naporno delo rudarjev. /Znotraj je hilo torej vse lepo. zataknilo pa .ÎÎ' je zunaj, pravzapixiv na vhodu, ko v p(Hljetje niso .spustili novinarja Delo ihvneta Hano, avtorjisjyornih člankov. France Žerdin, direktor Premogovnika Velenje, je novinarje??! /xjja.snil, da Piano v premogovniku ni zaželjen, ker naj ne bi želel preverjati zapisanih dejstev Novinarji so />o
krajšem posvetu konferenco zapustili. Pika. Konec kronologiji-
Hej, bi lahko kdo rekel, kaj pa je tuknj sploh narobe. Novinar je /?isal neumnosti in zakaj hi mu dali možnost, da sodeluje na konferenci, ni vreden, ni potreben, sploh ga ni. Naj odide, da na njega ne pošljemo ves njegov izmi.^ljen plin, pa se kak Cyklon B za rezt n o. Mtni na?i, na iix-cc nam gre. Zakaj naj hi takšne ljudi sploh gledali na iiskovni konferenci, odstranimo ga, za kazen, za mir, za zgoilovino, drugim v opomin, hej, bi lahko kdo rekel, rudnik je ravnal prav. Ne, rudnik ni ravnal prav. Še huje, rudnik ni ravnal le narobe, ravnal je zelo narobe.
Novinarji naj hi bih nadzorniki obUisti. p.u čuvaji, pravijo romantični časi. 'lo, da so danes nekaj drugega, v.secno ne pomeni, da .se lahko določi, kdo je naŠ in kdo ne, kdo lahko postavlja vprašanja in kdo naj jih raje ne sme. Avtonomija novinarske diskurza je ena (xl osnovnih predispozicija objektivnega novirrarstvoy zaprla v rala tiskovne pa konference pa so v nasprotju z mnogimi načeli ivol^odnega novinarstva (npr. z Dekktracije o sx'obodi izražanja in obveščanja h Kaj je na red d Nixon, ko sta ga v naj.slavnejši novinarski zgoel-bi Bob Woodward in Carl Herns tain jíopvprašala o fVaterge-tu? '/Mnikal je, a v.seeno odgovoril. Kaj je naredil irliki rrtani-pidator Jelko Kacin, ko je med desetdnevno vojno vodil li-kovne konfererwe mlade države? Ohračal je he.sede in karal nevešče novinarje, pred Cankarjc\' dom pa jih ni metal Hej, kaj delajo .sestavlja vci nesrečnega ivtikanskega sporazuma, ko jim nov član društva slovenskih novinarjev Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik in sedanja nočna mora cerkvenih ljubiteljev, postavlja prca'na vprašanja o .suverenosti države? NiČ, ki.sajo se, poskušajo rmložiti, zanikajo in spodbijajo, a iz dvo-rxtne ga ne vrže nihČe. Branelo Piana /xi na tiskovno kijnfe-renco ruso spustili. Name.sto da bi poskušali dokazati, da nima prav, da sije v.se izmisli, da /taj nikoh lečnepiše. stvari, ki jih ne pcjzna, .so iz njega naredili slo\'enskega novinarski'ga mučenika !
Groza. .Strah. Neumnost. Pid^ertetniškiizpitd... Ak\fjepred slabim letom na istem mestu pisal o svetih kravah, o ljudeh, ki r rudniku ne znajo odgovoriti na sporne, če že ne ravno neresnične trditve. Če so bili ti ljudje predslûbini letom svete krave, so danes lahko šc kaj več. Odlična medijska popotnica za no\'o tisočletje je tale noviriarsko-plin.úa a j eni. Re.s, v,ve najboljše, drag<} Velenje, in pozdravi karavane, ki gredo dalje.
■ Jure Trampuš
Je íiublteíiska kultura v zatonu aH ne ? Srečko Meh In Neva Trampuš
tá
Kulture je v dolini dovolj Le poiskati jo je treba!"
8. februdr Je gotovo pritožnost za pregled doga]an] na kulturnem področju. Vetfko je vprašanj, M se porajajo med kulturnimi zanesenjaki, obiskovatci prireditev In nenazadnje tudi tistimi, ki naj bi bdeti nad njo. Je iju-blteijska iiuttura v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paid v zatonu ali ne? Je je dovotj ati premalo? Kaj pa denarja, M gaje- po mnenju nekaterih • pre-maio in zaradi tega mars/^e med ustvarjalci pojenju-je ustvarjat na vnema? Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja smo poist<ail pri predsedniku Zveze kulturnih društev šateske đotine Srećku Mehu in Nevi Trampuš. vodji Območne izpostave Sktada RS za i)u-blteijske kuiturne dejavnosti Velenje. # Mnvnjii o fťin, a/i je kulJurv v I nJim, d;i sc jc mi{n>jk:ij ř^rcnie*
prciKsfíivcs rA>îstaves skrb /vi!/c in iMhdiX pa jc. d^i î>irita. spcn]« hujiUii Utíjitvnasi pri OriiSivili," 0 Kakšen Je pMeftuak^m v lem tnnuiicu pnloiaj ljubiiefjskc kut/un? Jť v zaionii ati iiť/ Sreřk») Mťh:" Po(ick<xl jc. dmgjc nc. loko /alo. ker bi jo "delita" sklud in /vc«. Prvi jc cciutalihlitJno voden iz LjuNj;i-n«' tn llf^thclni U' kaki'pvosHicj^
JuUni liitwlj ali iK, so iiťl/aui.
Kuj mťnita vithv? Srcvko Mch:"Mciiirn. da bi sc nioiaJi iKijpicj vpr;ii*nli. k;ij mislimo. da kultura jc. piMcm hi hJćjc iJdp<»voiil. ,kli jc Jc (,\cvo\i a)i nc. /ogotovo bf w n;i km	Sc mui>.ikaj nare-
dili. iyhíiÍjSiiii. Ce pil occnjiijctn spi*sobTii»sl i i^bćiiKskcga prtv računa, pridobivjuija dcnarja» lalím, ó'H snio }/kort.slÍIÍ vm; MK't^nosli, ki jih ^cdti tcgn v dolini îmonia. Pogoslo rečem, da mi	dcnar ZJ iAajanjc
kuliurniJ] programov doma. Imjalci, organizatorji pridejo na obćino ^ projckli in piÍC;iki>* jejo, da ga bo la síínancirala. Oiïiina lega nc more narediti. Nalo se obrncji> na dnizbe. pí^djctja in priéakujcjo njihovo pomoć. Tudi lako ne gre v nedogled. Ohlajata pa jiní ^ sklad Ijuhiielj^k« kuliure in /veza kulturnih društev. Osebno rDislim. da je p^^lrcbno prtv jekle /aslaviti drugat^e. na dolgi rok. Trino zanimivi, inwaiíviii lahk(^ pridobijo denar na razpisih republiškega nnnii»lrî>tva za kulturo iili Sklada Ijubiicljskc dcjavn<'«sti RS, nekaj pa seveda ludl doma. Mi smo zasiavili pohliko na icm pixJrí^Cju tako. da riiuineiramo osrednjo ktillur-no iLsianiwo - kulturni cenlçr. Njcg^»vi^aposicnisoti^u. ki lahko naredijo na kulturnem podri>Cju najvc^X icm pi'^avljajo Se (Pika Noga-viàia. Kuliurnica. Mladinek t center), mlajii luslvarjalci, kt i^jsidnigaCnc pnsU)|x:. kol »> morda kakSnc uKxInc revije, ki imajo kar veliko kuliurncga navdiha, foiograli... Čas za dru-gai.*cn naCin gledanj» in pridol*»»-v^nja denarja jc napodil, s:ij slednjega totiko. kot bi si ga usï\'u!)alci. t»rganiz;iiorji m pre-břvaici želeli, ne bo. V leh lelih
nilo. veliko naiedtivx Ko sem leta IW? piiSel delal na nbćino. sem bii skoraj na vsaki kullumi prireditvi, danes to ni veC mogt>ie. Toliko jih je. toliko j« dejavnosti. Sicer pa misiim, da kultura niso Ic prireditve, ampak govorimo hidi o kuliuri ^ivljeuja, obna^ajtja na eesli, v medsebojnih odnasih, na delovnem mcsiu, 'le kiiUure pa res ni diwoJj. "
^ Mhnogretit, ^ oeiginvrjaU li<H iupan Afesiiie tihčine lêle/tje. tMl pndseiinik jvf^e ati kof član izvrHnega iHJf>nra Ohinoàie izpostave omenjene' ari sklada, v katerem prav tako delujete'* Srečko Meh: "Ne da se deliti gledanj na kulturo. /l<igi>tovo pa mi eelovil pristop, pregled pomaga pri usmerjanju aklMio-sti tja, kjer je ptHrebno. Ni me strah /.J dejavnosti kulturnega, mladinskega centn«. niti /a tiste, kijih vodijo drugi izvajalci: ples, gliisbena i^ola, liki>vniki. &>lj me je strah Zit kulturo, kt ni v Velenju. ampak je doma v kakšnem zaselku. Nanjo nekateri gledajo /vi^ka in menijo, da (o ni kuldi-ra. Veliko Slovencev pa pravi, da jih jc prav la ohranila in jim veliko plameni. Zimjo mi jc, da bi jc> negtivalj. /a to pa bomo morali marsikaj spremenili Kar nekaj plaćanih ljudi, ki delajo na pixlroćju kuJtiue imamo, ki bi lahko veliko već naredili; ritishnt na kuiturtii center, na v upravi in 5c koga hi laliko naAiel
TrnmpuŠ: pi> ^cvilu drui^tev lahko tn!im. da jc kulture. ijubitelj.-ike. v dolini dovolj, sainopobikali joje treba. Vobi^ i))ah Velenje. SoStanj in Šmartno ob Paki deluje druSlcv. ilcvilo ćlanov raste. Poklicna kultura ?*:]{ ponuditi prebivalcem >.\o\iRc ćini bolj kakovostne
Srečk" Mi'h: "Dcnarta je na podrt>ćju ljubiteljske kulture dvakMi VCĆ kol pred u.siuniwii-vijo sklada. Seveda gaje potrebno}, projekti pcuskati/a Icio ali Icio in pol V naprej. To jc ena ikI tc/iiv. Dn^a je la, da jc Iram-puScva prej delala /a zvezo, sedaj dela za sklad. Poklicno takt% /vc/it nima zsiptislcnci'.i in vr/cl pci organi/uanju kulturnih dogodkcw jc tu, Pii naštevanju Ic/av nt mogoče Ziiobitiie birokracije. ki jo /ahtcva sklud in discipline pri poročanju. L)ubi-Icljski kulturni izvajalci smo po/nani, da sm»^ pripravljeni projekt zelo di^bro i>rgimizirati, ítvcsií. lesove pa iutsU>pajo pri obveščanju, marketingu in ob kot^cu pri pripravi pori'>čila. Kritika jc glede tega upravičena, /.apiïslitcv pri /.vezi pomeni manj <lcnaija /;i vsebum. " NvvH'IVanipui:*'Dru.^lvasi^bila do sedaj vajena delali malo drugače in ^e niso sprejela
Sr^ko Meh:"Denarja jeza ljubiteljsko kulturo dvakrat vei. kot ga je bilo pred ustanovitvijo skidds. Denar bo potrebno poiskati tudi drugje."
projekte. izobniževalnega zimčaja. /vcza druslcv, ki jo financirajo (sbčine. pa mora ohranjali tisto, česar sklad nc y>ixlbuja. Na primer, pevk v .Šentilju, ki pojejo lako, kol so pele njihove babkc in s tem ohranjajo tlel nunxlncga blaga, ki ga dnigačc nc bi. Zdi sc mi p^îmemb|lo imeti aczo nenaz;i-dnjc tudi /3 lo. ker je potrebno vzbudili tekmovalnobi tudi pri lakih skupinah, ker s financiranjem osr^ovnth materialnih pogojev oniogiiča vi>em dru-î^om preživetje. In tak<) mora biti ludi v priluKlnje. " Nťvn Trainpus:" Naloga zveze je spi^dbujanje dejavnosti. 54<lad pa naj bi bil nadgradnja, poskrbel na; bi za naibolji>c projekte ljubiteljske kulture." 0 Afl zad/iji seji skupščine zveze smo slišali kritiřiic besede na deh ohffh. \ekaieri pretisfav-niki dniiiev meti drugim še menili, da se je v te/ih pred nsfanuvilvijo sUada luimvnja-to preveč pozornosii le kakovosti, mnoiičnosfi premalo, .sedajpa ni neene^a in nedru-
Neva Trampuš: "Naša društva imajo dobre možnosti za delo. Težava ni v denarju, ampak v ljudeh, "
novega načina dela. ludi dru-gačen način razmišljanja bi .se moral utrdili pri njih samih. Ne gre več p»> domače, .si kxl danes do jutri zmisliti projekt in ga izvesti. Določejic stvari .sc s ichino uicmcljiivijožc dajo uredili, vendar sklad /uhleva načrtovanje daleč v naprej. Po mnenju društev predaleč. Pri zvezi,in tudi sicer, jc bilo načrtovanje tlokaj tolerantno in kratkoročno. E>enar torej ni glavna tc/ava. Ta je v Ijudcii. v načinu njiluwcga razmišljanj» in dela. Včasih sti veliko več
prcvstegn ča.sa namenjali dejav. nosti. s katero s) ukvarjali, V današnjih spremenjenih časih so ljudje bolj obrcmcjîjcni, napeti, razpoloženje uicd njimi je drugačjio. kar .sc pri ljubiteljski <.lcjavni»st i po/na. Družijo pa be sc vedno. "
^ Oba menila, da je denarja zo Ijuhiteljska kulturo več kat pr*^i wilnmivîtvijn sklntlii, nt Hrenu pa pravijo drugači. da Zfiradi pomanjkanja denarja manikje pojenja dchmia vnema.
Srcčkt» Mťh: "/xt^U smo v čas Irirnc cktínomije. ki /^al«cva najbolj umno p^^rabodcnařja.'^i.sEi, ki denar da. pogleda kakkni učinek bo s tem imel, Dcjavm«ii nc ho mogoče siinancirati lakc^ ki^l pred leti, ampak, kot sem pi«'cdal, ga b*> potrebno poiskali druge, sc pravj^asno prijaviti na ra/pise, .1« pa nciivoumno jn.^nOk ilu smo v Vcletiju xahic\-ni. razvajeni, da hi">čcinovcČ ktH ustvarjala v drugih okoljih. Trdim, da imamo oi gani/it anje, rinaneiranjc in prtviorskc pog«v je bi^ljc urejene, kol v veliki večini primcxljh'ih občin. Za printer: gostje so rekli, da taksnega pn>siora, k<M jc Mayerjeva vila v So.stanju, nima niliČe v Skweniji. iu bo Center zve/e likosîiih društev Slovenije. Nam pa s«^ nekateri, ki delajo v driii^tvu, rekli, daje v tako slabem pr^isliv ru ustvaijati ncmogi»čc. ker jc daleč, ima ki>maj eno sliamáče in podi'bno. Ljudje imajo prav, da so nczadiwi>ljni. krhíčni. vendarle pa bi morali vidite, v kak^iili razmetali delajo dmgje. Će je denar lisi i, s katerim opravičujejo to, da ne morejo več narediti, potem zagotovo ne bcnln več lUrcdili. Mimogrede -.sem predsednik DruStva ^le-^ih likoMiikov in pri nas si v.sak čkui poleg članarine plača sam .še Šolnino, /a ljubitelj,«»ki> kulUi-K> bo /»irebno prispevali v prihodnje del denarja i?, lastnega žepa. "
Neva Trampuš:" Soglašiim s tem rrmcnjem. Naša društva, upam trditi, imajo zelo dobre n^ožnasti /a delo. Naj Se enkrat pvMtovim - težava ni v denarju, ampak v ljudeh. imajo uspešnega organizatorja, mcn-loija, polení so skupine uspci^ nc. In take lahko gastujejo pt^ Sloveniji. Nekatere med njinti bolje po^iajo drugje kot pri nas
doma. O denarju za ljubiteljsko kuUuro v preteklem letu pa toli-ko: za .^>lïiuinciranjc programov je iz sklada dobila ^ nnlijiv neAOd iisk>č Sil. Načrtovan ili jc h)lti res nekoliko več, ampak republika strog<i po poročilih zag<.»tavl]a denar samo za izvedene programe. i>d zveze (predvsem za slrokovm^ izotv fa>evatye mentorjev, nekaj pa « Za v/xIr^AiViuije piosloiiw) pa 4 milijone 4ťii tisoč lolaijcv. Ne smemo pozabiti, da je prej /Jtgoias ljala plačo za Ziipi'>slcnc-g;i občina, sedaj jc la breme republike," ^ Kako luiprej? Srvfki» Meh: "Meni jc žal. da sc pn skladu ukvarjajo preveč s finančno birvikralskimi in manj vsebinskimi zadevami, /.veza. torej <ibčinc. bodo zagi^t^^vo nH»taIc pi>skrbcti za najosnovnejše pogoje za delo tlrtii^lcv. Na sploSiui pa Ixmio nu>rali pre-r<tčimati v drž;ivi, v i>bčrni, koli» ki^denat^a bo no voljo. Na osnovi lega iKmul debli. Več kot oWína ima, več razdeliti tic more. /adnja diugajanja pri proračuna Mestne občine Velenje >>0 namenjena temu. 7ii .slr^*5kc plačujemo več, je nujno piitrcbni>. Pri nas sc morarm^ se txlločili. čemu bcnno <lalí prednost. Menim, da morami) ra^evanju. Kulture je zagotovo veliko tutli v podjetjih. Spreminjajo se ustvarjalci, organizatorji, naslajajo nove skup i tie. k) delajo .samozavestno, z malo denarja. Prccejsen napredek na p^yltcKju knjiíevnosti načrtujemo z uslan»>vitvijo fundacije, ki b<i prevzela skrb za vsebino in sredstva v založni.ftvu (glasbenem m knjižiijem), Obvc/no bomo morali naredili nekaj pri obnovi kulturnega centra, č-eprav pravim, da se tuili v lakih, kol Sil danes, da nekaj narediti. Gotovo več kcJt lahko danes naredimo."
Ncvn 'I^iimpus: "'Hidi mi. ki dclanio jia skladu, si želimo več vsebine iti manj bin^kracije ozi-r\^ma radi bi delali to, kar je prej ]x>ćela zveza. Slednja za zdaj tudi v republiškem merilu .^e ni iia-^la prave poti. Upam, da bixïo v kratkem ptwezavc med njo m skladom dorečene. Morda bi tudi za sklad morali poiskali primerneji^i na/fv glede na delo. ki gi» i^pr;tvlja."
mrp
Šoštanj postaja vse bolj žtvahen na kulturnem področju
Temelj predstavljajo društva
Temelj kulturne dcjavno.sti t Šoštanju predstavlja deset drusiťv, ki delujejo v občini. Vanje jc vključenih blizu 3K5 članov. Aktivnost teh društev jť različna. V ohcini pravijo, <la so lani potresali zla.sti Prusvclno društvo Znvodnje, katerega dejavnost Jo liila v preteklosti l/Jenino peslr». Upajo pn, da Ih» ža* kmalu spel tako. kot jc bilo. Vscbinn delo-van,ja društev Je razUčnn, okoliška društva se jmgost» pred-slavljaju nn priložnostnih pri-
reditvah pripravljenih m svoje sokrajanc, medtem ko se nekatera dru{;a pogosteje po« javljajo na občinskih prireditvah.
Iako jc, denimo, na njih skoraj nepi^grcîîljiv Pihalni orkester Zarja. Tuje imel v petek ludi samostojni koncert v domu kulture, ki je bil obenem uvod v množico prireditev, ki jih v mcscu ku h ure pripravljajo v ŠtiSlanju. Med tiste, ki so ludi pí^gost gtwt občinskih prireditev. sodita sc Mešani pev-
ski zhor Svoboda in so.4tanjskc ma^orcike. Sitcr pa jc Stxsianj bogat z oklcii: Šaleški oktet. Oktet TES. Zavcdenjski oktet.... ki delujejo bodisi samostojno. bodisi v okviru kaki>nc-ga društva, kot na primer tisti v Zavodnjah.
"Društva dobijo za delovanje nekaj denarja tudi iz občinskega proračujia. Dogovorjen delež jc izplačan dvakrat letno. na podlagi opravljenega dela in materialnih stroi>k<yv,'* pravi MarJaQH ĆcIoUru, ki v
občini Šo.stanj skrbi za področje družbenih dcjavm^sti. V mestu sc je "prijela" tudi Mc&tna galerija, ki pa žc sodi bolj v profesionalne) podničjc kulture. V njej s^j je zvrstilo veliko ra/Afav, nekatere so bile tudi/Clo odmevne. ''Kulturno umetniški svci. ki deluje v občini. hii skasal izdelati celoletni program in bdeli nad tem. kaj sc bo prihodno.sli predstavilo takov iijcj kol tudi v kulturnem domu." Zanřiíljcno je bilo, da bo Šoš-
tanj v kulturnem domu dobil ludi iH^vo knjižnico, ki pa kljub icmu. da je dom že tnl-pri. Šc ni zaživela. V občini ii>čc'j<^ pokrovitelja za opremo, ker tc iz starih prostorov zaradi dotrajanosti in neustrezno» sli ne morejo preselili. "/Celimo si. da bi jo postavili na sveže temelje, z večjo in bolj pestro ponudbo. Računamo, da bomo v nekaj mesccih uspeli pridobiti potrebna sredstva in knjižnicf» preselili. Prostori zanjo so pa zelo lepi."
Ce v preteklosti nLso bili vedno zadovoljni z obiskoin na prireditvah, zdaj z velikim veseljem ugotavljajo, da pos!,ija Si>.^tanj bolj razgiban, da prihajajo na prireditve ljudje tudi od drugod. Polno dvtîraivi doma kulture pričakujejo tudi na Prei^crnov dan. 8. februarja, ko se bo na osrednji občinski prireditvi ob kuhurncui prazniku predstavila skupina STOP, slovenski tolkallsii.
■ Milena KrstIČ - Planine
3. februarja 2000
NASI KRAJI IN UUDJE
NAS VAS 7
Srednja ali višja strokovna sola za gostinstvo in turizem v Velenju?
o izobraževanju na področju turizma
Turizem pomeni v Sloveniji ťno največjih j^osipodurskili prlicjlnn^ti, česar Sť /llve<]^jc) (udi v \U) Velenje, kjer na miruj lurizma močno rHČ-un»ji». Tiiko na področju velenjskih jezer kot v okolici. S (em se veliku ukvarjajo na Turi^tiCno informaiij^jkem centru, od koclerje phMa lu-di pobudil, da nit velenjskem âolskem centru pričnejo Iz-obrazovati mlade tudi v iznb* rHŽcvHinil) programih iz področja luriznm. Zit u^peSen razvoj turizmu bodo namreč kljucni dobri kudrí. O tem m» pred led-nom dni predstitvniki Velenja spregovorili s pred* slamniki f>lejske ViSje &lro-kovne sole za gostinstvo in turizem.
Cîiîsioni ff Bloda. ravnatelju Visjc sirokiivne íalá va gosiinstvo in lurircm in njegovi pomočnici Jani Spec, sa prizadevanja /a pridobila v novih izobraževalnih programov iz podriHÎja turj?nia predstavili řupan Srečko Meh» ki j C pomanjkanje t7ob-ražcvalnih mest /a deHeta (sploh na višješolskem področju) dobro pt>nn2oril tudi z dejstvom, da je bilo le los brticovanje študentov velenjskih višjih siroktivnih Šol zelo pusto, saj so bili na njem skoraj sarni lanlje. A šalo na slran. Dejstvo je, da bo Velenje v prihodm^iti potrebovalo veliko strokovno usposobljenih turističnih dc-laveev, če naj bi se ta veja gospodarstva razvijala tako. kol si v mestu in Dolbii Želijo in predvidevajo. Pomanjkanje (urisiiCnih in goslinskih kadrov pa je ćuliti že sedaj. Ivan Kotnik, direklorŠolske-
ga centra Velenje, je v nadaljevanju predslavti izobraževalne programe, ki jih cenler že i/vaja. in liste, ki si jih želijo v prihodnje pridobili. Pri lem jih vtMji želja, da bi lahko mladim i/ Doline /a-goiovili Čim već možnosti za nadaljevanje srednje in v iiy ešol s k ega i zt)b ra že va ii j a doma. 7a populacijo fantov je dobro pciksrtiljeno, za de-kleia pa zaenkrat precej
višješolska programa, ki dobro l.ečeta, sedaj pa si želijo pridobili programe, ki bi vključevali žensko populacijo in .so jih že razvili drugje; omenil je področje turizma, računal niš Iva in ekologije. Predsednik pnijektncga sveta za ra/vť»j turizma v MO Velenje Aloj/ 1 ludarin. nam je po srečanju, ki nikakor ni bilo zadnje te vrste, povedal: " Če v ŠaleSki dolini ne bomo ime-
mo, da so velike. 7.ato je prišlo do dogovora s Šolskim centrons v Velenju in bljesko Višjo slrokiivno šolo. Obslaja več možnosti sodeU>vanja. Cna je oblikovanje lastnih izobraževalnih programov na srednjem in vLsjem niovoju. druga pa je možnosti ustanovitve dislociranih Izobraževalnih enot žc obsioječih šol. Dogovorili smo .se, da bomo v Dolini pripravili na-
V uradu velenjskeé^ župana so za mizo sedU predstavniki fo kalne skupnosti in Šoiskega centra Veien]e ter ViŠ)e strokovne šote za gostinstvo in turizem iz Bleda. Je bil to začetek resnegs sodelovanja na področju izobraževanja? Odgovor bo znan že čez kakšen mesec dni.
slabo. 7ato si Želijo pridobiti pri>grame za izobraževanje ekonom.sk i h ali turističnih tehnikov, in jih nadgraditi / višješolskim izobraževanjem na področju lurizma. ki je že dobro razvil prav na Bledu. Ob lem je mag Milan Meža, ravnatelj višje strokovne šole ÍC Velenje poudaril, da so doslej ra/vili dva lastna
li pogojev /a izobraževanje lastnih kadr^w iz pc»droČja turizma. lahko imamo oblikovane kvalitetne programe za razvoj turizma, pa jih ravno zaradi pomanjkanja kadrov ne bomo mogli uresničiti. ptxsljivost deklet in fantov v turizmu je primerljiva. Že dve leti sledimo polrebam po z.aposhivanju v turizmu in ve-
lančen pregled stanja in potreb. Čez približno mesec dni se bomo ponovno dobili. Blejci so nam bili pripravljeni ponudili vso svoje strokovno znanje in izkušnje."
■ bi
Krajeviii odbor Rdečega križa Šmartno
Dobro obiskana predavanfa o zdravju
V velenjski krajevni skupnosti SmHrlno zelo uspešno deluje kr^jevní odbor Rdečepa krli^. Devet poverjenikom se Irudi, da njihovo delo in aklivnosti čutijo prav vsi knijani. Med drugim že tri leta pripravljajo predavanja na različne zdravshene leme, ki so odlično obiskana, sploh, ker po njih opravljajo ludi meritve krvne)>a llaka in sladkorja. Aparate so kupili $nm\ s pomočjo prostovoljnih prispevk<}> krajanov oh niznašanju novoletnih koledarjev.
lUdi prejšnjo sredo popoldne, ko so v domu krajanov pripravili prvo letošnje predavanje, so se Smarčaiii v lepem številu (Xlzva-li vabilu nanj. Prvo predavanje je namreč pripravila njihova so-krajanka, priljubljena zdravnica Aleksandra 7uber, ki je spregovorila o v teh dneh zelo aktualni temi - prehladnih oK^lcnjih. gripi in njihovem zdravljenju. Mi pa smo ob tej priložnosti o delu krajevnega odbora Rdečega kri^a nekaj vprašanj zasiavili predsednici Ani Lahovnik: "V lanskem letu in vsa lela nazaj decembra on<ani/iramo srečar\je starejših krajanov slarejSih od 70 let. Pred iztekom lela 1999 smo imeli zelo lep odziv, saj je bilo (hI IH5 taktih krajanov prisotnih kar 110. Pničsmo sreč* anje pripravili v OS Livada, kjer so nam otroci propramili krasen program," nam je pcAvdala uv\>di>ma. Krajani so se sedaj žc lept^ navadili na predavanja zdravsi\ enih delavcev, tudi mcrilc\' krvnega tlaka in krvnega sladkorja, kar opravlja poverjenik RK Adolf PUs. so jim dobr^nJošla. Dobivajo se vsako zadnjo sredo v mesecu ob 17. uri. Tako bodo ťebruaija prisluhnili predavanju dr. ?-ubrovc o staranju in spremljajočih problemih, marca in aprila pa bcxlo gostili Branko Drk i/ 7D Velenje. Eno bo nosilo naslov "ko zaboli v prsih", drugo pa "prisluhnimo svojemu lelesu".
izvedeli smo šc, da dobro sodelujejo z občinsko organizacijo Rdečega križa. Skupaj poskrl>ijo za s<x:ialno ogrožene, ki jih obdarijo s prehrambenimi paketi.
■ di
Na prvem tetošnjem predavanju so krajan/ Sma/trrega pri' siutinili dr, Aleksandri Žuber, kije spregovorila o prehladnih obolenjih in njihovem zdravljenju.
Na obisku pri Antoniji in Simonu Pungartnil< v Ravnali
ii
Po zaslugi dobrih ljudi sem še živaP
Konec lanskega oktobra so minila tri leii, ko so Toniki Pungartnik in njenemu sinu Simonu iz Raven pri Soi^ianju 1er nmogim zbranim ob dogodku, pritekle i/ oči solze sreče. Pravzaprav pcimena irer.utka, kosu prejela ključ novega doma, Že nista povsem dojelâ.Vedela sta le. da so jima vrli ravenski aktivisti RK in dobri ljudje uresničili sanje, kijih .sama zaradi spleta okoliščin nista zmogla uresničiti.
Okose ji jtf i>rosiloob obujanju spominov na prejšnje čase in na trenutek ne-pi^pisne sreče ob predaji ključa.^Ne smem pomisliti, v lu«k$nih razmerah svu živela dol^o let, kakSne ležke čase sva prezi>'liala v domu. ki si te^a imenu že dol^o ni več zaslužil. Bila je |Hi-drlua, pol lesena. p<»] zidana, v kalcri je pihalo z vseh koncev in krajev poleti ali pozimi, brez kopalnice« tople v<i-de. s črno kuhinjo, v kiUerih sem pri-pru>ljala obroke hrane.... Okna so bila boy podobna linicam, ki so komiy dopuščale« da je lu in Camposijal v no-
tranjost barake kakšen siuični žarek. Nik(»li ne lm)m pitzahila tega. P(j zžisIu-dobrih ljudi nama je danes res tepo. Iz srca 2>\a jim Inaležna. ker so nama omogočili človeLi vredno življenje. S^j, če ne bi v njihovih prsih bilo srce tudi za p<»moči p<»lrebne, danes s<ito-v<» ne bi bilu več med živinti.** Ko so ob novo zgrajeni hisi podirali na pol zidano barako, je Antonija jokala- Danes pravi, ne bi prc/ivela, če bi morala drugam.
Rada ima. če jo kdo obišče in z njo malo poklepeta- Sicer pa pravi, da ji v tako prijetnem don^u ni dolgčas. 7a-ptJsJujcjo jogt>spodinjska dela "Uživam ludi ob gledanju televizijskegit spi»reda. Petje, glasba je moje. âporta pa nimam rada.^^
Antonija upa. da doslej nisia nikogar razočarala. P<i svojih močeh vzdržujeta solidarnostno /grajen dom. Pročelje so jima pomagali urediti drugi, pt>vsem sama pa sla "'opremila" hišico z roletami in telefonom. Čedna in urejena pa je tudi njena notranjost.
^*Dolder bom lahk(», bom skrliehi za red in čistoČ*o 1er dokiiz^ila tistim, ki so menili, da bo dom zanemarjen, da bodo prizadevanja zaman, kako so se motili.'*
*^Res sm<» bili kar korajžni ob odločitvi o Izgradnji hise za Antonijo in SI« momi. Če hi se tega lotili danes, ne vem, ali bi lahko zamisel izpeljali. Veliko smo delali, se trudili in jima postavili streho nad glavo v rekordnem času." se je vključil v pogovor pobudnik akcije • predsednik krajevne orftanizacue KK Ravne Jože Jančič in nadaljeval:**Ni hilo enostavno In s predsednikom gradbenega odÍM»ra Marjanom Kotnikom sva bila takrjl več na gradl>išču kol doma. A, spláclo seje.**
Antonija si želi zase predv.sem zdravja. Ker se ji je po več kol štirih desetletjih nasmehnila srcča in jo rešila bede. upa. da ne bo obrnila hrbta sinu Simonu, ki po končanem izobraževanju za avtomehanika v šoli. išče pripravništvo.
Antonija Je iz srca hvaležna vsem. ki so pomagali pri izgradnji doma zanjo In za sina Simona. Kar objela Je Jožeta JanČiČa, ki Jo Je obiskal skupaj z
nami.
7 majhniin darom k veliki sreči, pravijo. 1 lisica, ob kateri raste novo nase-
lje v Ravnah, je zgovoren dokaz za to.
mrp
12 KAK VAS
VRTIUAK
3. februarja 2000
Y "	^ 1:
-Tudi zato, da čvekalo. pa ne samo zato, se članice aktiva kmečkih žena iz Vinske Gore, velikokral srečuje-io. Enkrat pečeio. drugič kuhajo, tokrat pa so, same rožice, ustvarjale rožice. Za koga, naj ho skrivnost! Nekaj jih je bil deležen tudi avtor fotografije. Če boste kaj hodili po našem uredništvu, ga boste brez težav odkrili.
Člana organizacijskega odbora prvega mednarodnega nam iz no teniškega turnirja v Rdeči dvorani, občinar Dušan Ajtnik in promotor turizma Slavko Hudarin, je bolj kot dogajanje v Rdeči dvorani, zanimalo dogajanje v Ledeoi dvorani. Ve se kateri in ve se zakaj.
FRKANJE
-Trener svojih sinov v namiznem tenisu, reprezentantov Uroša in Jureta, Tine Siatinšek in Toni Rehar, tokrat v vlogi radijskega reporterja. ki je v Rdeči dvorani zbujal pozornost z rdečim klobukom: "Pazi. nimaš dobro zloženo po straneh, Uroš je bolj spredaj."
Omejenost
Tudi /aradi različnih /idov smo vse holj omejeni!
Delavnost
Velenjski odbor za pripravo piLslnega karnevala že dela. Dola že kar nekaj dni. Tisti, i/ katerih se bodo na karnevalu norčevali, so dejavni ve.s čas,
Nagecl
ludi na območju ŠaleSke doline je precej nalurislov. Na srečo iz osebnega prepričanja, ne iz nuje.
Žvenketanje
Nekateri Sc vedno žvenke-tajo z orožje. Pri nas Se vedno na veliko po.sluSamo. kako so nekateri /venkctali / novei /ca orožje,
(Ne)kulturno
v Zgornji .Savinjski dolini naj hi bili dali kulturniki politikom zgled, kako se
sodeluje. Skupno bodo namreč pripravili osrednjo proslavíí oh slovenskem kulturnem prazniku. Potem pa so se skregali, po kom naj se imenuje priznanje za dosežke v kulturi.
Od rok
Na evropskem prvenstvu smo pred dnevi v Zagrebu dokazali, da nam nekaj le gre od rok.
Pol tu, pol pa tam
Jože Krajne jc poslal urednik na nacionalni televiziji. Doslej je bil polovica Strašnih .ložctov, zdaj je še pokwica Mise Molk.
Volitve
Pri pripravah nai^c nove volilne zakonodaje vlada pravo "brezzakonje"
Za konec
Ti njega pred vrata, oni (tebi) če/vrata!
Leta niso važna
(ilcdalci in tekmovalci so pred iïnalnimi igrami odprtega mednarodnega toni.ikega prvenstva v velenjski Rdeči dvorani navdušeno pozdravili in zaploskali S5-lcinemu Ljubljančanu Andreju DmovSku. ki ga predvsem poznajo vsi tisti, ki se kakor koli srečujejo z namiznim tenisom. V igri z 12-leino 'Ikmaro Jerič in li-lctnim Mihom Kljajičem, oba iz TK Era-lempo je potrdil, daje namizni lenis resnično import v,seh gcneracij.B vos
REZANJE ŠOŠTANJA

v vroči Jeseni preteklega leta sem v tej rubrlM nadrobil nek^J sarkazma na račun zdaj že rahlo pozabyenega sklada dela. ki áe kar nekaj dela v Šoštanju. Meni ga hvalabogu nI treba obiskovati, sem pa na lastni koži Izkusil kako je, če človeka spremenijo v eno stodva^set tlsočlno mafie nezaposlenih, kijih obdeluje državna statistika.
Ko sem prenašal kuloarske govorice o tem, kaj In kako se država ukvarja z nezaposlenimi Iz TUŠ-a, sem Imel vseskozi slab občutek, saj čustev ljudi, ki v trenutku ostanejo brez dela, ne smemo zanemarjati. Zato sem najprej sam pri sebi razčistil z dilemo In ugotovil, da Jim s svojim pisanjem ne morem bolj škoditi, kot Jim je bivši delodajalec lUV. Prav tako pa ne more škoditi, če se tako nedotakljiva lostancva, kot je zavod za zaposlovanje, tu pa tam le vrže na pranger, saj za hvalo svojega dela zgledno skrbi sama.
Kmalu po mojem kritičnem pisanju o funkcioniranju sklada dela v Šoštanju, me je po telefonu oštel direktor tega zavoda In zahteval, da naj zapisane neresnice zanikam, nJim pa se naj opravičim, ker da gre pri vsem skupaj za zelo pomembne projekt, ki ga jaz, navaden smrtnik, ne morem ocenjevati! Pribil je še, da zdaj nismo več v socializmu, česar pa nisem najbolje razumel- Jaz sem si namreč vseskozi predstavljal, da se Je ravno v socializmu v glavnem pisalo po nareku. Jaz sem takrat ogorčenemu gospodu povedal nekaj podobnega, kar je prejšnji teden dopisnik radia Slovenije povedal direktorju Premogovnika In s tem je bila učna ura direktorja zavoda za zaposlovanje končana.
Kmalu za tistem Je direktor ves nasmejan in prijazen v intervjuju zanikal vse kritične navedbe iz mojega pisarja In pribil, da pišem absolutno neresnico. To bi najbrž moralo pomeniti, da on govori absolutno resnico. Poleg tega je še povedal da pisci, ki o tem pišemo, očitno sploh ne poznamo sklada dela. V nadaJJevanJu je zato vsem nepoučenim pojasnil, kaj to čudo v resnici je, Ř?avl: »Uamen sklada dela je, da tistemu, ki lahko preide v odkrito brezposelnost, pomaga že
tisti trenutek, ko podjele zasluti, da ga bo odpustilo,« Razu-metel? Kdor tega ni razumel, je bilo pojasnjeno naprej: »Najprej Je organizirana delavnica razvoja poklicne kariere, Iyer s pomočjo strokovno vodenih aktivnosti pridejo delavci do zaposlitvenega projekta in na^na razreševanja svojega problema.« Ker je vse tako preprosto, bi si lahko miaim, da nezaposleni po tem projektu pridejo čez noč do dela. Pa temu najbrž nI tako, saj direktor v nadaljevanju pravi: »Sklad dela traja maksimalno dve leti, v Informativni pisarni laiúso delavec dobi vse aktualne informacije, kljlh potrebite za aktivno Iskanje zaposlitve.« Najbolj od vseh navedb pa Je direktorja jezila moja ponovitev trditve enega od občinskih uradnikov Iz Šoštanj, kije l^avU, daje občina namenila tri milijone za nezaposlene iz TlJŠ-a. Tudi to naj ne bi držalo, saj direktor financiranje sklada dela pojasnjuje takole: »Financira se direktno Iz Mtoistrstva za delo, družino In socialne zadeve, aH drugače: 70 odstotkov krije država, 30 odstotkov pa matična ilrma«.
Na tem mestu nastopi za direktorja majhna težavica. Voditeljica Informacijske pisarne sklada dela v Šoštanju je par dni nazaj zapisala drugače. Pravi: »Pred začetkom ustanovitve sklada dela za delavce lUV-PE Šoštanj je bil organiziran sestanek s predstavniki vodstva podjetja, predstavniki tedanjega občinskega vodstva in Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje, kjer je bilo dogovorjeno, da se pristopi k ustanovitvi sklada dela pod pogoji, ki so opredeljeni: financiranje projekta v višini 30% lokalna skupnost, flnanclranje projekta v višini 70 % Mlnlstrst/o za delo, družino in socialna aadeve.K
Prav lahko da voditeljica Infbrmativne pisarne ni brala InteiTiJuja z direktorjem zavoda za zaposlovanje pa zato ne ve, kaj mora govoriti in kako pisati. Kakor koli že, V Šoštar nju od tega sklada dela ni kaj prida sklada. Prej izguba, nenazadnje zato, ker v kontekstu tega sklada firma A.L.P. PECA, d.o.o, iz Raven na Koroškem brezplačno gostuje v poslovnih prostorih občine, medtem ko domači podjetniki tej isti občini plačujejo najemnino v višini preko tisoč tolarjev na kvadratni meter najetih prostorov.
Tako gre to, bi rekel Kurt Wbnnegut mlajši.
■ Perorez
ACi
Mariborska 202, 3000 Celje, Tel.: 063/425-50-10
novi letniki
po starih cenah -
to je

odločitev
1500 cm + alrfoag + klima + srevo + centralno zakl. •I. pomik stekel + nakupni pogoji pri acl avtu* = 1.749.000 SIT
* nakupni pogoji: Krediti že z osebno izkaznico, na položnice, brez porokov,..
MOTOR

RATIO
Racionalna odločitev —
Kmalu za vas tudi v Veienju!
3. februarja 2000
V SREDISCU POZORNOSTI
KAS VAS 13
Hermann ffeden, lastnik RTC Golte:
"Tekmovali bomo z Južno Tirolsko!"
Novi lastnik Rekreacijsko-turistićnega centra Goíte Hermann Reden se Je pred nedavnim spet mudil na Gol teh. Nujnih opravkov mu gotovo ni manjkalo, ob vsem tem pa si Je vzel tudi veliko Časa za ogled celotnega središča in vse/) smučlii In bil btago rečeno - navdušen, k čemur Je svoj delež seveda prispevalo čudovito vreme, prava zimska pravljica.
"NavJuien sem tn skorsij ne mo-rem Verjeli tómu, kar sem vi^lcl, Ob piîjjojtlî lukaj nii M<íZÍRkih planinah in ob dobrili naložbah sem prcprićan. dti bi>mo konku« rcnca cclo smuuščcm na Južni '1'iroLski. Tlí je pravi Kn^iiplaiz v malem." ni skriviti zadcwijsiva Hermann Reden, pri Čemer je seveda meril na znano smuCar-bko iircdi^ nn JuJ^ni TlaUski. Vse v /gornji Savinjski dolini in íJirSo sevcJy najbolj zanimajo naCrli njegcwc firme jsicd« RTIX' CtolTc. "^al smo ccntcr kupili prepozno, da bi za lo sezono
lahko storili kaj vcC. Ni bilo ea:;a	Hetwan Reden
za kakšne Ichinv studije in kt»ncu smo sc v diigovt»ru / ve« n air 10. /.a rad I tega smo bili ludi Icnjsko firmo CSA na hilro oU-v dvomih, ali ccnler /a letošnjo ločili, da bo ccntcr v tej zimi sezoni^ sploii odpreii. aii no. Na obralovaL v icm Času pa po-
spcšen<i pripravljamo "papirje" in projekte. Prav smo strnili, saj naprave obratujejo, predvsem pa so snežne razmere cnkraine, torej bomo zadovtiljiii Številne smuCarje. ki center pridno obis-kujcjc^ Ob tem l>omo nidi lažje iicenlli polrebc in mo^nosli," pravi 1 lermann Reden. In kaj ]c z nalo/hami? " lakoj se bomo louli novega si.<iitfma za sm uća rs kc vozovnice. V strdek v vanju z naSimi ceniri na ,Iu>nj Tirolski bi'^mo uvedli Ski Dala sistem. Ob vseh ixslalih prednostih bo s lako kupljenimi kartami mt>žno smuCalI luJi v naiíih centrih. predvsem v Kronplat/u. Druga lakojsnja naloi^ba bo zamenjava enoseJeiřniee na Med-vcdjak z dvtttedc^nico, saj ima sedanja naprava bislveno premajhno 7mogljivi«t. 'iretja in v tem lelu največja nalin^ba bo na« menjena z^sne?cvalncmu sisle« mu. Olccle lega se dogovorjam<i 7 manhvirskimi projekianii, ki
imajo na lem p(îdn>fju najveć izkušenj. Predstavniki na^ firme se boJti / njimi dogovorili o izdelavi dtikončnega pri^jekta. saj scHisnovni i^e narejeni. Naslednje kar moranK^ in bi>mo storili jc le-mcljiia obnova nihalke. kamor med osialim s^kÍí ludi zamenjava vleCne in proti vrvi. seveda pa na hoiel in i^Jlalo tudi ne bomo p<-»-zabili. Pri noOilvenih /mogljiviv slih moram takoj poudarili, da jih na Croiieh ne Iximti širili. Za lo bomo morali p<»skrbeii na ce-letnem podtc")Cju od SmDieia nad Mi»zirjem Tera nad Ljubnim in v dolini, kar je na-^e IzlaxJisce. v dt>linl pa bodii morali poskrbeli ludi za boijSo In razntivrsino pii-nudbo. da b^>do zadovoljili goste," načrtuje lastnik R'lX' Ck^lle 1 lermann Reden. OdveC ne bo Še nekaj besed o dt.>lgoročnIh predvidevanjiiî, pri kaierih je vsem pov?iem jasni\ ib brez odprtja lepih in obsežnih smuCiAč na Ijubcnski sirani ne h»
šlo, Hidi zaradi lega ne. ker bn lam mcíí^en dt*U>p úo smuCiSČ in naprav piicesi i.
"Dejstvo je. da smo naS osntwni pnigram že opredelili, sledi le Je izvedba. Najprej naj povem, da je program libscřen m da bomo zanj namenili veliko denarja, Koliko? V icm trcnulku vstv le ne morem piuedall. ker vsega še nismt» naianřnt> twredn^»-tili. Tudi nam je jasno, da brez. smučiíí^ na ljubenski sirani nima smish naCriíwali razvoja in vlagali. Na tem področju predvidevamo i^tiriscdežno v^hun^ko ka-binsko žiCnico z zmogljivostjo 24()0 ljudi na ur(\vse odcepile in krnela Robnika vrha Slarih stanov, Kot trenutn<i kaže. bomo lahko letos naložbo najbolj vcrjcino Ic pripravili in jo izvedli naslednje lelo. Ob lem moram poudarili, da brez si'»deK)-vanja in razumevanja tukajšnjih kmetov in lastnikov zemljišč lu-di ne bo šlo. Kmclje na Južni Ti-
rolski si namreC lakvnegji dela želij<\ zaposlijo »e na řičiiicah. v centrih, v gosiinsivu. ali si (o sami uredijo na sv<ijih domačijah. Meni je Ziito piwsem jasntî, ^la brez tega cenler ne more prav zaživeli: ne Ic cenler, celotno širše obnmčje. To je nai^c temeljno izhodišče. Še enkrat -naSe razvojno načruwanje je prodviiem vezano na dostop z Ljubnega,'' zek» jasno predstavlja vizijo novih lastnikov RTC Ciolte Hermann Reden. Prijeten možakarje lo, ki očitno misli resmi. To pt>trjujejo njegtni napori, navtlušcnje nad smuči.vi, pa ludi izjava: "Meni lakšne na» ložbe in tveganje z njimi pač niso žts'ljenjsko ptimembne. Lahki'' bi poIeJaval kjerkoli, tudi na Havajih. Vendar v meni leče Žičničar-ska kri. loje zame in 7a moje miv izziv, ki ga glede na nase izkuSnje in možnosii želimo In hočemo uresničili/'
mjp
SavInjskO'šaleška območna gospodarska zbornica Velenje
z inovativnostjo do večje konkurenčnosti
Na prvi ietošnjl seji so nameniti čiani upravnega odbora Sav/nysko-ia/esi(e območne gospodarske zbornfce Velenje osrednjo pozornost letošnjim in lanskim gospodarskim giba-nJem tako v svetu kot doma. Z n^Vhovo projekcijo Jiti Je seznanita Nina Prešeren z Gospodarske zbornice Slovenije.
Po najnovejših occnah. ki priha» jajo od ekonomske komisije C)ZN za Evropa. Ni leloSnja povprečna gospodarska rasi iranzicijskih držav okoli 2J5 odslotka, kar naj bi bilo največ doslej. Med naj uspešne j.^e države v tranziciji se uvrščajo Mail/.arska, Siuvcnija in skii. Slovenija prednjači po ekonomski moči, plačilni bilanci, poslovni etičnosti, integrirano-.Sli v svc^<n'nc^ ekonomijo in po ntlitični siabihiosti. Žal pa zvsemi knzztlci. ki jih }c d<iseglo slovensko gospi Jviarslvo v preteklem letu, ne moremo bili zadtwUjnI. Ib velja ludi za izvoz» k; je bil <io konca lanskega niivembra skoraj šesl odstotk^'V mžji kol lelo poprej, uvi»z jo še vedno večji od izvi^za (pi^kritosl JC le 86.6-odsloina), negativna pa je ludi plačilna bilanca. Nekoliko pt)d primerljjN'o ravnijo preteklega leta je bii tudi i^bscg niivembrske proizvodnje, našteli smo nekaj manj nočitev kot leio poprej» lujih gc^stov je bilo kar za desetino manj. Cene ob vsem lem Se ve<Jno močno naraščajo. Povprečno so sc življenjske piureb^čine lani piHlražlle za ň,l odslotek. inflacija pa je doicgla 8 nJsiotkov. Najbolj sti sc lani povečale ccne medicinskih in jarmaeevtskih izdel-kov, najemnine, goriva in energija. komunikacije in transport. In kje je tu gospodarstvo savinjsko-Saleške regije, ki pred-
stavlja .ni <idsiotka sKwenskega prebivalstva in ima 634 gosp(w diu>kih družb. Dodana vrcdncxst je dokaj visoka, saj predstavlja 4.1 odstotka slovenske. 45 odstotkov prihodkov ustvarijo pre-delwalne dejavni »sti, IS trgiMna in ?7 kWiala pixlročja. CX'tudl je
navidez gtísi^odarsivo lega območja dokaj trdn<í. se lo ne kaže v kupni moči. ki kljub reiativno visoki dodani vrednosti, pred-slavlja le i^dstotek sliwenske. Povprečna liruti^ plača je kar ne-kiij pod slovenskim povprečjem (Velenje 142.54^). slwcnski^ piw-prečje l.'îS.Oôy, Ljubljana pa kar 179.714 tolarjev). Letošnje splošne giispodarskc napovedi so po besedah Nine Prešeren spodbudne, manj spodbudni pa so bili v svi^jih razpravah člani upravnega odbora CtZ Velenje, torej predslavniki gospodarstva tega okolja. I-ranJo liohinae (Oorenje ) in Vilj tin-scnhuC (BSN •riišniaparail),sla tipc>Zorila na težave izvoznikov, ki že dolgo ne morejo vkalkulira-ti v ceno svojih proizvodov še vedno relativno visoke domače inflacije in slroŠkov dela. Na-sprolno, cene morajo celo zniževali. Oba sta opozorila na lo. da je naša država predraga. Prav nič optimistična tudi ni bila razprava diivkii)ria /gornje savinjske kmelijske zadruge Toneta Vrhovnikii, ki opozarja, v kako icžkih konkurenčnih pogtijih se bo znašlo slovensko kmeiij-
11* februarja nagrade najboljšim inovatorjem
Odbi>r za inovacije tleluje pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici šele eno leto, i'>pravil pa je že kar nekaj skiivnosii s katerimi želijo znova razmahnili lo ^lejavnost. ki jc v razN'item svetu ena gonilnih sil napredka. Med drugim so razpisali natečaj za najboljši) Inovacijo in po besedah prcilscdnicc Dragice Camhilï prejeli 10 predli^gov. in sicer kar pet iz BSN -1 lišnl aparati Nazarje. <îva iz Premogovnika Velenje, enega iz Eso-tech in dva Iz'1er m« »ok kl rame Sošianj. Podelili bodo zlaio. srebrno in broiKLSio priznanje. Najlx>ljŠe imwacije in iniwator-je bodo razglasili na priložnostni slovesnosti, ki bo II. februar* ja v ho lelu Paka v Velenju.
sivi\ ko bodo začeli veljati pridruži t ven i sporazumi. Vključitev v proces pridruževanja Evropski skupnosti in iz lega izhajajoča potreba regionalizacije Sk)venije Ix^ta rdeča nil programa letošnjega ^lela tibmi'tčne S a vi n js ko-šal cške gospi'>da rske zbi>rnice. Vi>t> poairni^st pa bc>-dti namenili tudi vključevanju v pripravil ncTVe zakontxJaje s področja gospiidan»kih vlružb in seveda vsem lokalnim raAojnim in prostorskim planom. Spremljali bodo tekiiče kazalce gospodarjenja v regiji in ŠirŠc in seveda gibanje zjposliivanja. vključili pa se b^^do ludi v akcijo Naša dežela, lepa urejena In čista. Nadgradili žtílljo tudi že tradicionalno srečanje malega in velikega gospodarstva s Se bolj konkretnimi oblikami MHÎeliwanja. Obsežen je še program posameznih sekcij oziroma svettiw ki delujejo v okviru Savinjskii-šalcškc območne zbnrnicc. la-
ko bo druŠIv«! ZH knkovoM in ravnanje z iikoljon» sirikî in propagirale^ vedenje o kakcwosti in okolju. Na lemo bodo pripravili več pc^sveiov in predavanj in izvedli slandardiziicije standardov ISO. Se posebej bodo pri pridobitvi standardov kakovosti pomagali manjšim podjetjem in s;imi>stojnim pi>djetnikom. Odbor inovacije si bo prizadeval. da bi se la dejavniist, ki je bila v lem okolju že slok a j uspešno razvila, zjiova razmahnila, Razpisali bodo nagrade za najboljše inovacijc. Sekcija računovodskih servisi>v je bila že diîslej /.cUt aktivna. Tudi v prihodnje bodo pripravljali seminarje In druga strokovna srečanja. KcKionalni svet /a i/> obruževanju deluje predvsem kol posvetovalni organ, njegova poglavitnji naloga pa bo ludi v prihodnje vzpasiavljanje takšnih izobr.iževalnih oblik, kot jih potrebuje naše gospo-
Priznanja najbolj urejenim podjetjem
v lanskem lelu se je na razpis Savinjsko-íaleíke območne zbornice Velenje za najbolj urejeno piidjetje. prijavilo 11 velikih in tri mala pt^djetja. Komisija, ki jo vodi Alojz Hudarin je ugotavljala. da namenjajo v večini delovnih okolij vse več .skrbi lepšemu videzu, io je opazila tudi ewïpska žirija Entente Plo-rale. ki je lani obiskala Velenje, in bila prijeino presenečena, nati tem, kako ncmt^teče so vključeni v mesto gospodarski objekti. Njihiwa urejenost je pc«mcmbno prispevala, da je di'>bilo Velenje zlato plaketi\ kolenih najlepše urejenilt evropskili mesu Najbolj urejenim delovnim okoljem podeljuje priznanje SavInjsko.Saleske območna gospodarska zbornica, ki pripravi predloge tudi za podelitev tovrstnih republiških priznanj. V kategi)riji malih podjetij bodo za (o predlagali l'imam, v kate-gtiriji velikih podjetij pa BSl I I lišni aparati Nazarje in Elkroj Mozirje. Regijska priznanja "Urejeno podjelje pa i>odo prejeli Figaro Velenje, med malimi podjetji, med velikimi pa Elkroj MOzifjc. BSil liisni aparati Nazarje. Danka Velenje, Esoiech Velenje. Fori Velenje, Premi'>govnik Velenje. Gt^renje Velenje in KLS Ljubno ob S.Tvinji.
darslvo. /xiružx*njc podjetnikov pa bo lako kol diislej pt^magaUi z nasveti, organizacijo >eminar-jev in strokovnih posvetovanj
malim podjelniki^m.
■ Mira Zakošek
Banka Velenje
Predavanie za poslovne partneric
Danka Velenje, vključena v hančno skupino Novo ljubljanske banke vse Imlj krepi svojo v|o)>o na .Savinjsku-saleskem ohmočju. 'loji .sťvcda uspeva z /.aupanjem po.slovnih |>artnerjDv, s katerimi di»hro sodelujcji). Po« verujejo jih tudi z iirj>uni/jiciji> strokovnih p(»svelovanj. Tr»knit so pripravili predava« nje ulavnc^a ekonontisla Nove Ijiihljanske banke prof. dr. Kranja StibMrja. Govoril je o svetovnih in slovenskih i^ospiKlarsklii napovedih in menil, da sn spodbudna. Svetovni gospinlarski tok<Tvi so Irdni. inflacija minimalna, v razvitih svetovnih gospodarstvih tvlo manj kot tri odstotna. Slovenija sicer načriuje relativno visoko ra.st. družbeni pr<.))7Vod naj bi poraselzaStiri odstotke, vendar pa je lo5c Vedno premalo, da bi ujeli korak z rjizvitim svetom. lUdi inflacija je Sc vedno visoka, lani je znašala 6.1 (Hlsit^ika, velik je priiisk na plače, ki so novembra lani realno porasle v primerjavi z le-lom poprej za 11 <^dstotkov. Družbeni proizvod naj bi vobdiibju do leta 20U? v Sloveniji naraščal povprečno za 4.7 odi>iotka. stopnja brezposelnosti naj bi se zmanjStda za i^dstoiek. pri >d u ki i vnosi naj bi porasla za 7,5 odstoika, inflacija naj bi se
astahla na 4,5 odstotka (za leti^s je pre^ivi-dena 6,2-i>dslotna). Ekonomisti gledajo z Ixijaznijo na leit^Snje voiilno leto. ko vlada običajno popušča na podri>Cju politike plač v javnem sektorju (to velja tudi za piweč-anje sredstev za finandranje socialnih pravic) in le bi lahko letos najbolj ogri'»zile načrtovano stopnjo Inflacije. To 5e posebej, ker ni^viï sprejela poki'jninska reforma v le-li\^njcm letu Se ne Uy Imela varčevalnih posledic, v te namene bt^mo v Sloveniji razpo-
rejali vedn<i 4 ivdsioike viružbcnega prtv Izvoda.
Možnosii za stabilizacijo gospodarskih In družl>enlh razmer je torej vsekakor veliko, uresničili pa jih bomo lahko le s skrbno načrtovano varčevalno in razvojnt> naravnano politiko. Apetiti po preveliki porabi, ?:al se začenjajo že z državnim proračunom, pa prav gjMoviï niso v skladu z začrtanimi ckiv ni'>mskiml smernicami.
■ M. Zakošek
14 KAK VJS
TV SPORED
3. februarja 2000
ČETRTEK, 3. februarja
PETEK, 4. februarja
SOBOTA, 5. februarja
NEDEUA, 6. februarja
PONEDEUEK, februarja
TOREK, S. februarja
SREDA, S. februarja

SLOVENIJA 1
Od.OO hiosTovI	j
09.30 OtTtpâka oddaia	I
09.45 PoOktobuhom	\
10,35 Zgodbe (Z §Nol|ke	j 11,05 Vodnikvsv^napave, 1/1Q i
11.55 Vl(»moFe{te2ele	j
12.35 Swunavaiqe narave in	•
dnj?te	i
13.00 PoroCild, vieme. éport	j
14.00 portT^ legBfiafia, dokum.	i
leljton	\
14 .30 Zeleno izgnani	:
15.20 Zoom	I
17.00 Tetii, Oddaja za mulartjo	1
17.35 Slike (Z Sećuana	!
18.00 Obzomdt, vreme; Sport	i
ld.10 0elovtehif.5;7	j
18.40 L|ijd|e Evrope	I
19.05 ni$9nka	I
19.30 TV dnevnik	i
19.55 Šport	i
20.00 Tednik	\
2100 Homo !iinsocus	i
21 25 Osmi dan	I
2210 OdmevL vrane. Spon	i
23.00 Opus	j
23.30 StûvencivAvsti^liji	\
00.25 Alica. evrop. kult. magazin	\
SLOVENIJA 2
1000 Stre4a2|a$neça, 6/13	j
11.25	I
12,10 KoSarte NBA; LOS	!
ANGELES LAKERS-SAK	j
AN70NIO. posrietek	j
13.40 SPv$Candaranihplear>,	:
posnetek	1
1500 Svet poroča	i
10.00 Nadomestna nums, ama. 1
nim	I
17.30 Po Sh>ver>i|l	•
18.05 Or. QulAtovâ, 2&27	i
19,00 So tela minila. 7^	I
19.30 V^deonitfl	j
20.10 Liubljana evropste liga v	I
košara (M). UNION	\ OUMPIdA-CHOLET, w?no5 j
22JH) Poseben pogled	\ 00.35 Slovenskf jaz712 jazz cluba \
&aio	:

la
2T
«3
SLOVENIJA 1
09.30 Sllhs (Z SeCuana 09.40 Tedi oddaja za mulanio 1020 0çKiviel(u,5/7 10.50 Ljudje Evrope 11,00 Afpe, Ooflava. Jadran 1130 Davidova knjiga, danska drama
12.25 Pogodba, danska drama 13.00 Pomočila, vreme. Sport I3.Ô0 Opus
14 20 Slovenci v Avstraliji 15.10 Podomâie 1&30 Mosiovl 17,00 Rdečigfaiit 17.35 MiSkoHn 18.00 Obzomdc, vreme, ipoil 18.10 hlodro 18.40 Dosétkf laiO Risanka 19.30 TVdnevnik 2015 r^lte 21.35 TVfwper 22.00 Dobro je vedsUcHin^jski kobCek
22.10 Odmevi, vreme, ipon 23.00 Rdnočnlklub 0010 Modro 0040 Dosežki
SLOVENIJA 2
10.00 Or. Qunrwa. 2ft'Z7 10.45 2iv|obrd&anec. Iranc film 12.25 \rKiefliing 13.00 Evropska liga v kožarki (M), UNION OLIMPUA:CHOLn. posneTek
18.00 Maderait) taniabile, franc.
liim
17.30 Poslovenili 18.00 Skrita podroćid7naix«TL 3/15
19.00 Parada plese 2005 BramwelU/10 2055 Gracen8iBjar\i,5/25 21 20 Swann, an^ kđnad. Iilm 22.50 Umori. 12/22 23.35 Umori, stopnje. 13/19 00.20 NočzOickom, nan.
06.00	Dobro iutro. Slovénie»	|
09,00	Top Bliop	I
09.30	DfVMf^SH nan.	i
10.30	Za rvojo l)ube£en, nan.	j
11,25	Mo£ ljubezni, nad.	j
12.20	Udard pravice, mn.	|
13,50	Živ^enje leCe dal}e. nan	f
14.45	Pa^i polcst nan	j
1S.15	Družina za umret, nan.	|
15.45	Reklamna agencqa. nan	i
16.15	Dttfp angel, rtan.	j
17.15	Za rvo|o liubezen, nan.	\
18.10	1,2.3-kdo dobi'	|
18.15	Mo£ ljubezni, nan	!
1915	24 ur	j
20 00	Razuesefia Aky, nan	\
20.55	Vse o ADy. dokum. oddata |
21.S5	Pnj3tel]l, nan,	j
22.30	Dragi Mn. nan	i
23.00	Rlz.nan	j
00.00	M.AS.H.. rran.	j
00,30	C/Ua, rtan	i
01.00	24 ur, pofioviKv	i
9.00 NjM SPOT DNEVA 9.05 NAJ SPOT, ponovitev.
Gostje: AVIA G AN D 1040 V1DE0STRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE
19.05 OTROŠKI PROGRAM	j
ISKRIVRANEC.del	|
risanega nima	!
19.25 TVÎZLO20A	!
19,30 OfiVESTiLA	Í
19.55 OGLASI/VABIMO K	j
06LÊÛU	I
20.00 P0ÏÏVNE2NAN0.MED	I
PLfMENI AFRIKE IN AZUE.	\
Qoď v sUidfu. ZVONE	i
ŠERIKjA	i
20.55 N/U SPOT DNEVA	j
21.00 NAJVltASTOLETJA,10	I
Oddaja. IZBOR NAieOU	i PRIU U BUENE NARODNO, j
ZABAVNE Pim	I
22.00 MOTOfl SPORT MUNDIAL.	j
11. oddaja, ledenih	j
pregfed dogajanfa rra	\
področju molo Spona	j
22.30 REGIONALNE NOVICE	\
22.35 TVIZLOŽBA	\
22.40 VIOEOSTRAW	!
0600	Dobn) jutru. Slovenija
09.00	Topstiop
09.30	CKvji angel, nan
10.30	Za Ivojo l|ube?^. nan.
11.25	Moč ljubezni, nad.
12.20	P<fp'ti'ni\
13.50	Zlvljenie ie(e dalje, nan
14.45	Pa^i polk^sl, nan
15,15	Dru^rra umret, nan
15,45	Reklamna ag^cija. nan.
ia!5	nv|l a^gel, nan
17.15	Za tvojo l^bezen. nan.
1810	1.2,3-kdodobi?
1815	Moč ljubezni nad.
19.15	24 ur
2000	nim
22.00	Odpadnik, nan.
23.00	Dosjei X. nan.
00.00	Pc^lni spomen, nan.
01.00	24 ur. ponovitev
^^^^ Kanali
® H,
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09,05 D<»ROJUTHO,
intonnarivoo'razvedrilna oddata
10.05 poti v neznano • med plimeni afrikcin azut Go&t v studiu: zvone še ruga 11.00 VABIMO K OÛLEOU 11.05 nwviZastolftja,io oddaja. izbor najbou pbiuubljene narodno-zabavne pesmi 12.05 motor SPORT MlINDIAL. II. oddaja, ledensU pieo'M doQajanp rta področ|u moto športa 12.35 OeVESTLA 17,55 NWSPOTDNťVA 18.00 MIŽMAŠ, oifolkaoddam 19.00 regionalne novice 19.05 otročki program: k0tw.kaflskarevua,1. del
19.25 TVlZLOlBA 19.30 06VESTLA 13,55 OGLASI/VABIMOK
OGLfDU 20.00 flLMtNAVTV:A^fORE, arrxn^i liim, romantična komedlfa 21.30 REGICWALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 TVIZLOŽBA 22.30 N/U SPOT DNEVA 22.35 VIKOSTTÍAMI
SLOVENIJA 1
0805	Zgodbe IZ ^ol|ke
08.35	RactovedniTaček
0850	Tedi, oddaia za mulanjo
09.30	Podklobulmrt
1Û.20	Pika noç3Vt6ka. ^vsd. ru. Iilm
11.35	Las&ie.nan
12.00	Tedndc
13.00	Poroćita, vreme, Spol
13.15	Hotno lupisocus
13 35	TVpopei
14.00	PeU^a
15.20	Dekle, ki SOJIrehliKaiief
FoK, amer (ilm
16.55	Mozartova druSćirta, S/26
17.20	Čanzačimb. 14/20
18.00	Ot»zomik, vreme, $|>0ft
18.10	Navriu
18.35	Oart:
18,40	Gandijevi vnuki,dokum.
oddaia
19.10	Ri^nka
19.30	TV dnevnik, vteme. špon
19.^	Ulrip
20.15	Sporni! kvjz
21.30	Vino moie deiele
22.05	Poničila, vreme, Spol
22.40	Nenavadnadnj§ćlna.5/13
23.00	Hrošči 1/20
23.50	Kaznjenke. Tiaftt,(îlm
SLOVENIJA 2
0950 SPvajp.smuC..V5L{M),
1. tek. prenos 11.00 Nevamiz ^hv, nan. 11.50 Svetnik, 3/43 12,40 SPvalp.smuč.,VSL{M).
Z. Tek, prenos 13.30 štafeta mladosli 14,2S Vtelovaclnici.1/50 16,05 Osto: Iga prvaUnj v rokometu.
Baekelagets Knm neutro n}befts, prenos 17.30 Ljubljana, dan siovertsk^
košarke, prenos 20.00 Igra brez praviLang. nim 21.40 N>£ svelega, 4/20 22,25 Svetnik, 4/43 23.15 Soboinanoč 01.15 Ot}loSBnL7/6

kana»
ST
sa
TTV
07.00	SrečnaNess, nsanasenja
07.30	Kasper, ris. Mm
08,00	Guliverieva potovanja. ris. senia
08.30	Zverinice, ris. serija
09 00	Hrolčeborgi, nan
09.30	Pri Addamsovih, nan
10.00	Kalilornitske sanje. nan.
10.30	Mlajái bratec, nan
11.00	Tarzan, nan.
11.30	Rojeni v svobodi, nan
12.20	Modna popotovar^a,
ponovitev
12.50	Hotidini. amer. Iilm
14.40	lnshnkt4/4
15.30	Mala Daniela, nad.
16.30	Pop'n'rt^L Qlastena odd^a
17.30	HEf«aj(,nan
1820	Xena, nan.
19.15	24 ur
20.00	Cornna. Corrina, amer fJm
2100	Zadnjisprehod, amer, film
00.00	Erotične fantazije, en», serija
01.00	24 ur. ponovitev
SLOVENIJA 1
08,00	Risanka
08.05	Carovni^cOza. 10/18
08M	Fračpdol, 17/23
08,55	Bab3r,34/6S
09.15	Trterime
09.20	Dobndt/hizAvstra^ie. t/i3
09.50	Ozare
09.55	19. Tekmovanie plialnih
ortestrov
10.30	Okuspocvetju
11.00	Neveileina popoUivanfi 2/6
11.30	Obzotjaduha
12,00	Ljudje in zeïï^ia
13.00	Poročila, vreme. Sport
13.45	Pomagaimosi
14.15	ĆanzaCimt), 14/20
14.45	športni kiriz
16.05	Prviindnjgi
16.30	Po domače
18,00	Obzornik, vreme, špofi
18.10	Slovenski magazin
1840	Zgodovinskjpark)InvcTovj
Slovenije
19.10	Žrebangelota
19.15	Risanka
19.30	TV dnevmk. vreme, Spon
20.00	Zoom
21.30	Zeleno izgnanstvo
22.30	Pofcâla. vreme, Sport
22.50	Lepa VUa, balet
23 35	Zgodovnskj parki In vrtovi
Slovenije
00,05	Slovenski magazín
SLOVENIJA 2
08,30 Tretje oko, &10 09.15 Nikdivdrotet)rezie».51/60 09.50 SPvalp. smuč..SL(M).l.
vo2nja, prenos 11.10 Nevamizaliv 12<00 Pripravljeni, oddaja o
sbvenski vojski 1235 SPvaip.smuč,SL(M),2.
vo2nja, prenos 13.40 Koàarka^BA action 1410 Ata.6,'6
14 40 Zvezjïe HoOywooda. Bmg
dokum. senja 15,10 Parada plesa 15.40 NaSa pesem 20.05 Umetnost 2:)Mneg3 sveta 21.00 Ravmor)d3imii|ovstr9(ll,l(V22 21.25 Cikcak 22.00 Spoflvnedelp
23.00 Zensia na uknu, tranc. Iilm

07.00 07.30 08.00 08.30 09.00 09.30 10,00 10.30 11.00 11.30 1230 13.30 15.30 16.30 17,00 17.30 18.00 19.15 20.00 21.50 22,50 01.00
Srečna Ness, ris. senp Kasper, ris sedja GuUv^va potovanja, ris. Zvennice. rs serrja Hn^ičeborgi, tian. Pri Addamsovih. nan. Kalifomifsl« sanje. nan. Mla)ii C^atec. nan. Ta/Tan. nan. Herkul, nad. Xera, nan.
Neskončnost, arrw Ii1m Mala Daniela, nan. Oiroci ne laZeto. am. odd. Sam 2 dojenčkom, nan Modna popotovanja Pofl srečno zvezdo 24 ur
Jumpn* Jack f lasn, an I. ip«tna scena Opozorilo, amer, film 24 ur, ponovitev
SLOVENIJA 1
09 00	Risanka	!
09.05	MiSkoiin	\
09.10	Rdeči grdfît	\
09 45	Modro	i
1015	Dosežki	|
1035	Na vrtu	j
11.00	Gandijevi vnuki	I
11.30	Osmidan	i
12.00	Ubip	I
12.15	Zrealotecina	I
12,30	Prvindnigi	\
13,00	Poročita, vreme, ëpoft	:
13.15	Piha NcK^avička.lved. ris.	j
Iilm	!
14.45	Pomagaimosi	\
15,15	Polirećni klut}	\
16.30	Dubeftjan, Koro^	I
17.00	Radovedni Taček	?
17.15	Dobri duh iz Avstralije. 1/13	j
18.00	Obzomdc vreme, Špol	j
18,10	Recept za ďravo Mrvljenje	j
19.00	Risanka	;
19.10	Žretanje 3 X 3 plus 6	j
19.30	TV dnevnik, vreme, šport	:
20,05	Prešernova pmstava. pren	1
21.30	Ruska cesta,	j
dokumer^rec rrvseca	•
22,30	Odmevi, vreme, ^rt	\
23.20	Gospod^r^ta panorama	I
0020	Recept za »ravg 2ivijen)e	:
SLOVENIJA 2
1000	Brarrweái. 1/10	|
10.50	Sobotna noč	!
12.50	Skrita področfa znanosti	\
13.45	Umetnost zahodnega	\
siftta. 9/S	\
15.30	Cikcak	j
16,00	Pripravljeni, odtbia o	i
slov^sk i vojski	:
16.30	Vekki skladatelji, 6/8	\
17.30	PoSkivenljl	;
18.05	Sne2narcka.31/52	|
19.00	Lingo, tv igrta	\
19.30	Videonng	\
200S	Jasno In gl^no	j
21.00	Studio cř^r	I
23.00	Brane Rončel izza odra	\
00.25	Modefato Cantabile, tran f.	1
09,30 10.30 11.25 1Z20 13.50 14 45 15.15 15.45 16.15 17,15 1810 iai5 19.15 2000 21.40 2230 23 00 OOOO ooao 01.00
Drvji angel, nan Za lvo)o Ifube/en. nan Moč ljubezni, naji. Športna scena Življenje leče dai^e. nan. Pasji policist nan. Dni?ina zs umret, nan Moike skrivnosti, nan Divji angel, nan. Za tvo|o ljubezen, nan 1.2,3-kdodobi' Moč liubezni, nan. 24 ur
Utrip srca. amer, film Ladja zaJjubijenih, nan. Dragi John. nan FÍI2L nan M.A.S.H , nan CybiiL nan 24 ur. ponovitev
<53>
>«ia
ar
AS •9

•r\«ll
SLOVENIJA 1
09 UC	Mostovi
09.30	09o$kao«ia]a
lOOS	Radovedn Taček
10,2S	Dobri diA IZ Avstralce. 3/13
lO.SO	Recept za zdravo žniljenje
11.40	Znamenti umetniki
13,00	Ponjč lia, vreme, spod
19,30	ANca, eviop. kun. magazin
14.00	Gospodarska panorama
15.00	Ruska cesta.
dokumentarec meseca
15.55	Krst pri Savici, tv balet
1630	PnshihnimoDInl
17.00	^tkozakladko
17.15	Kako rada imam Solo. S/26
17.30	Moja 2ival m jaz. S/2Ô
18,00	Obzornik, vreme, ^wrt
18.10	Besede
19.10	RUanka
1930	TV dnevnik, vrCTie. Sport
20.00	Petahi$anaieui,8/10
20.25	izbrana poglavja C 20.
stolelfa
20.50	PcKiret) Pre^&rMvli
nagrajencev
22.00	Poročita, vreme, $poil
22.20	Vzrok smrti, ang. drama
23,20	Besede
SLOVENIJA 2
1045 Videorino
11.20 Dekle, k) so ji rekli Hanef
FoK, arrter Um 12.50 Koncert simfonikov RTVS:
fílmska glasba 14 OS živahni svM iz zgodb
Richarda Scacryja, 9/26 14.30 Jasno in gbsno 15,30 Stud» city 17.30 PoSknrenifi 18.05 Veter v hctet 17/26 19.05 Ljubez»^ in zakon. 3/9 20.05 Anjd rzdniges^, portret
Emerika Bernarda 21.45 Kutiinja. japonsko
hongkonSki nim 2330 Svei poroča 00,00 Landowska. podřel čembaltstke
SLOVENIJA 1
0930	Japonske pravljice
09.45	Ziattozakladko
10 00	Kako rada imam §olo. S/26
10,15	Mota 2nral m jaz. S/26
10 30	Babar.4/«S
10,50	Mozartova druščina. 5/26
11.15	Besede
12.10	Pet3hâanaievi.&10
12.40	lâHana pogtavja iz 20. stoletja
13.00	Porotila. vreme. §pon
13,15	Vrenenska pamraiïia
13.40	Pnsiuhnimo tišini
14 10	Obzorja dulia
14.40	LjiKlte tn zemlja
15.30	Portreti PreSgfDOviti
nagrajencev
16.30	Mostovi
17.00	Male stve celice, icvl;
18.00	Obzornik, vreme, šport
1810	Vodnikvsv«nai3ve,2A0
19.05	Risanka
19 30	Dnevnik, vreme, Sp^
20,00	Prevaranta, ang. film
22.10	OdmevL vreins. âport
23,(6	Umetnost klavirske igre
00,^	Vodnlkvsvetnarave,2/I0
SLOVENIJA 2
10.00 Veter v hrbei, 17/26 10.45 Arija e druge sobe. poflret 11.35 KuNnja, iaportsko
hongkonâki Iilm 13,20 Vkleoring 13.55 iQra o izgubljenem sinu,
gledališka predstava 15.35 TVpfodaja 1605 Amenšktbizon.amcr nrm 17.80 PoSbvemjl 1800 Laško evropska liga v ko^rki (M). PIVOVARNA LASkO BOLOGNA prenos 19.55 Solun. Evrop, liga v koSarkf (M). PAOK.UNION OLtl^PUA, prenos 21.30 EPvumetrtostnemdrsaniu. pari
23 00 VsezaSouL2/2
		1 09,30	DivŘ angel, nan
J _	■ v/^	i 10.30	Za tvop l|ubezan, nan
09.30	DivjiangeL nan.	i 11.25	Moč ]|ubezni. nan.
10.30	Za tvojo ipjbezen. nan.	1 12.20	Pod srečno zvezdo.
1125	Moč ^bezni, nan		ponovitev
12.20	Ladja zaljub^nih. r»an.	i 13.50	Diagnoza umor. nan.
1350	Diagnozi umor. nan.	: 14.45	Pasji polcaj, nan.
14 4S	Pasji poBcisc nan	i 1515	Družina za umi«, run.
15,15	Družina za umret, nan	! 1S.45	Mo^ ^fftvnosti. nan.
15.45	Moške skjivnosĐ. nan	I 16.15	Drv{j angel, nad.
16.15	Div|i angel, nad.	\ 17.15	Za tvojo l|ut)ezen, nan
17,15	Za tvoio ljubezen, nad.	1 1810	1.2.3-kdodobi^
18.10	1.2.3-kdodobf?	i 1815	Moč ljubezni, nan.
18.15	Moč ifubezni, nad.	i 19.15	24 ur
19.15	24 ur	1 20,00	Gie$nica. amer, film
20.00	Popotovanje srca. atn». f.	i 21.40	Udarci pravce, nan.
2140	Urgenca, nan	I 22.30	Dragi Jotin. nan
22.30	Dragi stotm. nan	i 23.00	Fltz, nan.
23.00	Fiiz. nan.	i 00.00	MASH., nan
OO.OO	M A.5 h., nan	j 00,30	Cy^U, nan
00.30	CytMlL nan	\ 0100	24 ur, ponovftev
01.00	24 ur, ponovitev		^ M ^ Icanall


han a II
ar
©
ar
09,00 NAJ SPOT DNEVA 09,05 DOBRO JUTflO. inform.
razvedrilna oddaja 10.05 VABIMO KOGLEOU 1010 887.VTVMAGAZIf4.
regionalni iniorm pn^grsm
09 00	NU SPOT DNEVA		"11 »a	[ 1030	ZVONE ^ERJGA-
09.05	MIS MAŠ, ponovitev	i PONOVITVE ODDAJ.			DRUGAČNE ZVEZDE,
10.05	VABffuH} K OGLEDU	1 09.00	MIŠ MAŠ, ponovitev		ponovitev, z motoriem prek
10.10	FILMI NA VrV; AMORE.	\ 1000	IZ PONEDELJKOVE	j	Atn'ke. 4.oddaja
	amsflSki film		ODDAJE DOBROJOTRO		GOSPODARJI ŽIVALI
11,40	VIOEOSTRANI	\ 1050	866. VTV MAGAZIN	\ 11.00	VlDtOSTRANI
18.55	NA) SPOT DNEVA	i 11.10	ŠPORTNI TOREK	i 18.55	NW SPOT DNEVA
1900	KOTALKARSKA REVUA, 2.	1 1130	ŠPORTNI GOST-VLADIMIfi	\ 19.00	REGIONALNE NOVICE
	del, posnetek iz Rsr\t		^DMAR. AD Kladîvar Oelie	I 19.05	OTROŠKI PROGRAM;
19.25	TV IZLOŽBA	\ 11,55	IZ SREDICE ODDAJE		DOLINA STRAHU. 1 del
19.30	OSVESTILA	J	DOBRO JIHRO		ri&aneoa lllma
19.55	OOASI/VABIMO K	j 12.45	OGLASA VABIMO K OaEDU	! 19.25	TVIZLOŽBA
	OOiDLt	1 12.50	867. VTV MAGAZIN, pono.	i 19,30	OBVESTILA
20.00	867. VTV MAGAZIN.	i 13,10	TV PARADA HUMWJA 99,	[ 19,S5	OGLASI/ VABIMO K
	regionalni iniormaitvni	Í	poruvllev 1. dela. Maribor		OGLEDU
	program	\ 15.00	IZ PET KOVE ODD WE	j 2000	ODPRTA TEMA: NOVI
20 20	TV PAR ADA HUMORJA		DOBRO JUTRO		DEMUS: Gostje v sludiu
	209, ponovjtev 1 deb.	1 ÍS50	DO BER VE t^R, GOSPOD		Janez Jania. Lc^ze Peierie
	posnetek prireditve v		PREDSEDNIK. Gost JANEZ		in Marjat) Podobnik
	Manl>ofu		kocjahCiC	[ 21.00	REGIONALNE f^OViCE
22,10	ZVONE ŠERliGA-	\ 16,50	TVIZLOŽBA	i 21.05	NA PREDVEČER
	DRUGAČNE ZVEZDE. Z	I 17.00	POTI V NEZNANO-MED		SLOVEN&(EGA
	motoriem pr^ Atnke, 4.		PLEMENI APRIKE IN AZUE.		KULTURNEGA PRA^JIKA-
	oddaja : GOSPODARJI		Gost v Studiu: ZVONE		RECÍTAL PREŠERNOVIH
	ŽIVALI	}	ŠERDGA		PESMIvinedbiJERCE
22.40	867. VTV MAGAZIN.	\ 1800	NAJ Vl2ASr0LfTJA.10		MRZEL
	ponoiňtev	1 19.00	NAJ SPOT, glasbena	i 2Z25	IZ ODDAJE DOBROJLTTRO
23.00	TV I21O20A		oddaja. Gostje: AVIA BAND	\ 23.15	TVIZLOŽBA
2305	N;U ^OT DNEVA	Ï 20,30	TVIZLOŽBA	j 23,20	NAI5PUT OjeVA
23.10	VIWœTRANI	1 20.W	VIDEOSTRANt	i 23 .25	WDEOSTTÍAfil
09.00	NAJ ^T DNEVA	: 09.05
09.05	ODPRTA T£MA; NOVI	
	DEMOS; Gos^vsludtu:	
	Janez Janša, Lc^e Petreie	\ 10.05
	In Marian Podobnik	
10.05	VABIMO K OGLEDU	I 10.25
1010	RECrTAl mEŠERNOVIH	
	PESMIvizvedUJERCE	1 10.«
	MRZEL	1 10SO
11.30	VIDEOSTRAf^l	
18.55	NAI SPOT DNEVA	
19.00	OTT^OŠKI PROGRAM:	I 11 15
	Da.lNA STRAHU. 2. del	
	risanega filma	j 12.15
19,25	TV IZLOŽBA	
19.30	08VESTIU	
19.55	OGUSl/VABIMO K	1 12,45
	OOitiU	i 18.55
20.00	868. VTV MAGAZIN,	1 19.00
	regionalni hlorm program	i 19.05
2a20	ŠPORTNI TOREK, iporina	
	infonrativna oddaja	
2040	ŠPORTNI GOST' SILVO	
	MARIČ, Karate zveza	I 19.25
	Slovenje	1 1930
21.05	ŠPORTNIK LfT A1999	i 19,35
	POSNETÏÏK PRIREDITVE	
2Í05	IZ PRODUKCIJE LTV	1 20.00
	S LOVENUE. oddaja	
	TELřVtZUE PTUJ	1 2045
22,36	868. VTV MAGAZIN,	
	ponovitev	I 21.30
22.55	ŠPORTNI TOREK, ponov.	1 21.35
23.15	TV IZLOŽBA	: 22.25
23.20	NAJ ^T DNEVA	i 22 30
23.25	VIDtOSTRAfil	! 22.35
09.00 NAJ SPOT DNEVA DOBRO MRO, inlormativno-razvedrflna oddaja
868. V7V MAGAZIN, ponovitev
ŠPORTNI TOREK, športr mlonnativna oddaja
MARlO, Karate zveza Slovenije
ŠPORTNIK LHA 1999. POSNETEK PRIREDITVE. IZPRODUKOUE ZDRUŽENJA LTV oddaja TELEVIZUE PTUJ
PREKLETSTVO V BASKERWILLU, 1 Hel nsanega filma
OGLEDU
VRrtOVNiKU
gtBSbenrmI videospoti


3. februarja 2000	MODRO mm KRONIKA	KAS im 15
		
VELENJE
Kradejo ko srake
v jioći na torek, 25. jhnuarja, je ncznanoc vlomil v osebni avtomobil su/ukj vitara, lasi Irene T„ ki jc bil parkiran v podzemnih garay^h na Kardeljevem irgu v Velenju. Iz avtomobila je odnesel telefonski aparat benelon in ABC elektronsko tablico. LřLstnico je oškodoval za okoli 45.00U tolarjev.
V	četrtek, 27. januarja, jc neznanec vlomil v stanovanje na Ki-driCevi cesti v Velenju. Na i^kodo Zvonka H, je iz stanovanja odnesel za okoli 42.000 tolarjev gotovine.
V	petek, 28. januarja, med IH. in 19. uro, je neznanec iz garderobe osnovne šole Livadav Velenju ukradel ii^obitel ter denarnico z denarjem in dokumenti. Un)S S. je oškodovan za okoli 5{).()00 lolaijcv.
V	nc>Ci na soboto, 29. januarja, pa je neznanec iz kleli stanovanjskega bloka na Kardeljevem trgu v Velenjtj odiujil s muc i z vezmi in smučarske čevlje. Tonřek R- je oškodovan za okoli 5i).{XX) lolarjev.
Poškodovali avtomobila
v m^či naćelrtelc 27. januarja, je neznanec z oMrim predmetom poškodoval osebni avtomobil hyundai atos, parkiran v pokriti garaži na Cesli X. Lastnico Joždo V. je oškodoval za okoli 60.000 tolarjev.
Približno v istem ča.su pa je nekdo poškodoval ludi osebi avto parkiran na Kajuhovi v Velenju. Na pegeotu je naredil več ri-sev in .|(»žefa V. o.škodoval za okoli IDO.OOO tolarjev,
I
pmmijmjk m^m^m
mMmit
Z avtomobilom v nasip
v petek, 28. januarja, se je ob 9.30, na glavni cesli pri Veliki Pirešici zgodila prometna nesreča, v kateri se je 20-lctna voznica osebnega avtonuibila '1'ina V. iz Peker huje poškodovala. V nepreglednein desnem ovinku je, ko je vozila iz smeri Velike Pircšice proli Velenju, izgubila oblast nad vozilom in zapeljala desno izven vozišča ter trčila v zemeljski nasip. Poleg voznice, ki se je hudo poškotUivala, je bila v ne.veči la/je ranjena tudi sopotnica 52-leina Marija V, pa tako iz Peker.
Garderobe - delovno področje tatičev
v torek, Z^. januiuja, med 17.30 in 18.15, je neznani nepridiprav iz garderobnih prostorov telovadnice osnovne šole Žalcu ukradel dve denarnici z denaijcm in dokumenti. Barbara O, in Serija K. sta skupaj oškodovani za okoli 25.000 tolarjev.
Tatvina vrat
Med 13. in 27. januarjem je neznanec z gosptxiarskega poslopja zapuščene stanovanjske hise v Miklavžu pri ikboru odtujil dvo-krilna lesena vrata dimenzij 230 krat 2(X) cen t imel rov, temno ija-ve barve. Milico Ž. je ošk<^doval za okoli 6f).00i) tolaijev.
Ogenj je sam ugasnil
v soboto, 29. januarja, med 18.30 in 19.55, je neznanec v pisarni glasbene štilevžalcu zanetil ogenj v omari z arhivom. K sreči je ogenj kmalu sam ugasnil, tako da večja graolna škoda ni nastala.
svetovalno izobraževalni center r^ Škdiska 7, slovenske konjice
tel.: 757 18 00, fax: 755-223
Ljudska univerza - 40 let
tel.: 757 18 16, 757 18 17,757 18 20
Do 5. marca 2000 je čas, da se na Svetovalno izobraževalnem centru v Slov. Konjicah prijavite v program Visoke poslovne šole -Ekonomske fakultete Ljubljana - študij na daljavo v Celju. Informacije:
SIC Slovenske Konjice 063 757 18 16 Laško	063 731 745
Vnel se je avtobus
Slab začetek, dober konec
V petek, 28. Januarju, malo pred 10. un), je v križišču Šukškť in Celj^kť ceirte v Veler\ju	uvtobus ^nanik«
Mercedes. Pi^i&an kije nastul zaradi kratkega spoja na grelni napravi, je še pred prih<»dom velenjskih poklicnih gasilcev p<Jgasil lastnik avtobusa sam. Izlila seje tudi hladilna tekckin^i. ki sojo p(»pi>T]Hli gasilci.
Na avtobusu jc bila ekipa ko^rkaric z Osnovne šole Livada, z menlorico Na la I ijo Sy-abo in .športnim pedagogom Iva-
Koiark9ríce so prestopite v drug avtof)us m pot nemoteno
nadatjevate(foto: vos)
Htaditno tekočino so popivnati gasilci
nom Reharjem. Namenjeni so bili v Slovenske Konjicc na čctnfinaini lurnir ?a siarej.^ pionirke. Zadeva jih jc sicer sprva malo prestrašili^, a je šoťer hitro ukrepal in jih napotil iz avtobusa. Pot so potem nadaljeviilc z clnjgim previîznikom in vse se jc srečna končalo, liidi turnir. Obe tekmi so velenjske kosarkarice dobile. Ekipo OS Šentvid Izubijana so premagale s 67:23, ekipo OS Tr/L^c pa?-5K: IS in se uvrstile v pollinalc, ki bo najbrž v Velenju. Pa ne zaradi izkušenj z avti>-busom.
V Podpeci Matjaževo kraljevstvo
niOno veliko domišljije.
Ekipa "Sncžakov" iz Šoštanja je zgradila enega najlepših bavarskih dvorcev. Ki> je zašli> wmce, je množica obiskovalcev ob soju bakcl in sveč navdušeno pozdravila prelepe snežne mojstrovine in si morda hkrati zaželela, da bi mraz trajal še nekaj časa.
MNJ.

Prejšnjo sobott>je ob vzn<»2ju Pece okro^ 50 ekip <kI bli;m in tudi ckI duleć ii snc^i ustvarjalo snežne gradove. Naslajale so izvirne stvaritve in graditelji so dokazali, da imajo res-
^Aluminij montai
Komen
Podjetje al. Ntavbnih in drugih konstrukcij KOMEN 129h. 6223 KOMEN SLOVENIJA^
d.d.
Ponujamo Vam PVC in ALU okna, polkna, vrata, zimske vrtove, fasade...
alumlnl] mental komen

CELJE, lava 7 e (pri posi. zgradbi Ingrad) Tel: (063) 425 49 38, Fax: (063) 425 49 39 Gsm: (041) 345 378
UliBUANA OC TRZIN: Ibl: (Oftl) 162 II 06 Fax: (06i) lř>2 11 1)7, (ism: (iUi) :i45í2i7 KOMICN: Tel:(067) .WXHI
Prudřija PVC 395 915. ALU -V)5 10, Vax: (ÛO?) 955
RUM PTUJVst1/1
casn&oarry	vinojanzevecst.i/i
729 sit oue zvezda rastl stek. 1 /1 165,90 sit 94,90 sit kava turk 10og	69 sit
399 sit persil 5.4 kg	1.299 sit
blagovnica
Cash&Carry GOtlCa
Velenje

NCS.gxd 1.2.00 22;33 Page 18


OBVEŠČEVALEC
18 iVAK VJS
3. februarja 2000
VfUkA P'^OHAKê
AUSTIN POWERS (odllâksnâ komedl[a) Retina: M Jay Roach Vloge: Myera. Heather Graliam
DolSHid: 95 minul Ćetneka^. ob 17.30 ír 20.00 Pelek4i.9b17.30ln 20.00 SobQid 5.2. ob 17.30,20.00 In 22.00
Nedelja e.2. ob17.3Û tn 20.00 Ponedeljek 7.2. ob 20.00 Auslín Powers, glavni junak. je podnevi fotograf, pwio^t tajní agent.Tdcrat senioravtejna|ve£ji pusiDlov^čini doslej, vmiií nazaj v àesidesetâ lela, poiskati svo[ trdoti^ kl mu ga je ukiadel zlobní Dr Zloblievič. [ikra(i pd pr^riîatl naine tsga zlobneža, da bJ uničil svet.
Mlajšim oú H lat ne pnporočanio oglede fllmaf
VSE IN ŠE SVET (007)
(akcijski spektakel). DTS Režija: Michael Apted Vloge: Pierce 8 rosna n Dot2ina:129 minut Nedelja 6.2. ob 11.0 D Nove pustoloviSine slavnega James Bondaink/at vbojuz ziiKovcerr. ki si teli polastiti nallo in lako zavladali svetu ! Veliko nepozabne akcije! Cena vstopnice [eCOO SITI
Ob slovenskem kulturnem praznikut
tZGUBUENAPRTUA
(drama)
Replat Jeroen Krabbe V^oge: Isabella Rossellini, Maximilian Schell Oo12(na: 100 minut Torek ob 20.00 Mlada âludenlKa filozofije Chdjd skuša pfiil dc denarja za stanovanie zate postane varuška v ortodoksni iidovskJ drutini Kalman, ki je tako OTiejsna. da jih Chaja teřko razume, vendar jo gluhonemi lanliC prepriřa, da osiane pri njih. Medlem, kose Chaja privaja na novo, drugačno ^Jjen[e pa njen oče nenehno brska po preteklosti. ..
FIlm ot) kdterem gotovo ne boste ostalf ravnodušni. Oo končnega
razpista gutcvo ne bo nikogar v dvorani, ki mu ne tii pritekla solza 1 Film s številnimi evropskimi nagradami!
Ob slovenskem kulturnem prazni kil I HAMLET drama
Retija; Kenneth Brannagh Vloge: Kennelh Branoagh, ^ulle Ctls^. Billy Crystal. Gerard Depardieu Sreda ob 29.00 Zveneča imena, bl^čeća scenografija in udarna glasba sta znamen[e tokratne, nove filmske interpreracije Sheakspeajjeve drame, kije tc^t zaradi sproščene interpretacije ShBdkspearjevegd jezika postala tudi zelo ranjmljiva In gledijiva. Tokrat bo Sheakspearjaiudi pnjelno slikati !
PonedeljekU. 2. preživite Valentinovo maJo drugače, z (eto&njo filmsko uspešnico. romantlČnokomedi[of^df6l/4 N£V£$rA (Julia Roberts. Rlctiard Gere). V Velenju še pred rednim predvajanjem v Slovenijji

Sobers in neđefja 6. in 6.2. ob 17.00
PALČIČA
risanka za najmi«qie. Dolžna: 91 minut Vsak dan itiri (ograde za obiskovalce!
Zaradi zasedenosti dvorane filmski ciklus v ponedeljek in torek 7. in 8. 2. odpadej
Cena vstopnic: redne predstave 60Û SfT, pradpremireZQûSIT otročke matineje 400 SIT Ni rezervacij vstopnic. V pmdprodaji lahko kupite vstopnice tudi zaleden dni naprej, pri t)lagčqni kina, vsak dan. pol ure pred prvo predstavo In dalje. Irrformacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure
Informacije (n predprodaja vstopnic tudi zateden dni naprej: S98 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo fn dalje.

ENOST ZRAKA
V tedtnj od ZA. jsmiarja do 30. januarja 3000 so povprek dneviu koncentracijo S02. izmerjeno v avtomatskih mentnih postajah (AfvtP) ra oli-moeiu Mestne obeine Velenje. Obeinc koštani m Obeine $maino ob Paki, presegate moine 24-iirne konceniracijc 125 mikrn^g $02'm3 TTctka v naslednjih dneti:
24. lanuar	AUPVahkl vrit	187 (TBkro-g $02/m3
26. januar	AMP Veliki vrh	277 mikro-o S02/m3
	AMP Zavodnje	257 mikro-g S02/m3
27. januar	AMP Šoštanj	186mH(ro-g S02/m3
	AMP Topotšica	2S5 rnkro-g $0Z'm3
	AMP Zavodnje	344 rrikro^ S02mi3
	AMPVňiikl vrli	196 n>ikrfl-g SOŽ^mS
28. januar	AMPŠoStanl	159mlkro-g S02/m3
	AMP Topollřca	213 mikro-g S02/m3
	AMPZâvodnje	270 mikfo^ S02/m3
	AMP Velikt vrli	274 nUkfc.g 502/m3
29. januar	AMP Veliki vrh	ISSmikrc-gSOS.'ma.
		msmoBtmAVBiim
		\jm ZA QKOUE W mSTOB
MAKftIUALIje U(»N8 KOMCevnUCIJE 90) vjiaku o« |>niw|a ta Jt. I^nusj« >0M
S09 / tti > trW.«|
..M ,r X : »	tS I'M (	*»<

Ml)
MESTNA OBČINA VELENJE Komisija za priznanja Mestne občine Velenje objavlja na podlagi Odloka o priznanjih Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenie, St 2/97)
OBVESTILO
O zbiranju predlogov za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2000
I.
Pobude za podelitev priznanj laJiKo vlagajo: > občani Mestne občine Velenje;
•	združenja občanov, ki delujejo v Mestni občini Velenje;
•	pravne osebe s sedežem v Mestni občini Velenje.
II.
Vložiti je mogoče pobude za:
-	podelitev naslova - častni občan Mestne občine Velenje; ' podelitev grba Mestne občine Velenje;
' podelitev Dlakete Mestne občine Velenje; « podelitev priaianja žtjpana Mestne občine Velenje, lil.
Osnovni pogoji za podelitev priznanj časi nI občan
Naslov - častni občan Mestne občine Velenje je lahko podeljen posamezniku, ki je izjemno zasltižen za razvoj občine in njeno uveljavitev v državnem ali mednarodnem merllj. Grb Mestne občine Velenje
Grt) Mestne občine Velenje je la^ko podeljen posameznikom za
življenjsko delo In izjemne rezultate na kateremkoli področju.
Podeljen je lahko tudi združenjem občanov ali pravnim osebam.
ki so t)lstveno prispevali k razvoju, ugledu In prepoznavnosti
Mestne občine Velenje.
Pfaketa Mestne občine Velenje
Plaketa Mestne občine Velenje je lahko podeliena
posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam, ki so
dosegli vidne dosežke na področju organizacije, delovanja,
obstoja ali razvoja posamezne ali već dejavnosti, ki združujejo
občane, ali so kakorkoli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda
Mestne občine Velenje.
Priznanje župana Mestne občine Veienje
Priznanje župana Mestne občine Velenje je fahko podeljeno
posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam za
enkratne dosežke, ki so pomembno pdspevali k razvoju ali
prepoznavnosti MO Velenje.
IV.
Predlog za podelitev priznanja mora vset)ovatj:
-	ime in naslov kandidata za podelitev priznanja,
-	jasno opredelitev, za katero priznanje ga predlagatelj predlaga ter podatke o predlagatelju;
•	utemeljitev predloga. V
Predloge ie treba poslati na naslov: Svet Mestne občine Velenje, Komisija za priznanja, Titov trg 1,3320 Velenje do vključno 30. aprila 2000.
V prejlnji šlevllkl je pri objavi programskega paketa KR$ pomotoma izpadlo ittsleiln|e beseitlto:
KRS VELENJE d.d., Prešernova 8,3320 Vilenie
OBVESTILO UPORABNIKOM PRIKUUČKOV KABELSKO RAZDELILNEGA SISTEMA VELENJE
1.	Uprava delniške družbe KfíS Velenje |e na podlagi soglasja nadzornega sveta družbe dne 16.12.199Ô sprejela poslovni In finančni načrt za leto 2000.
2.	V poslovnem načrtu so določene naslednje prioritetne naloge;
-	nadaljevanje obnove omrežja na območju Pesja, Šmartnega, Gorice, Starega Velenja, Kavč in Šaleka,
-	uœianje. nadzor In ažuriranje naročniških razmeiij,
•	izboljšanie kvalitete prenosa slike In tona
•	nadaljevanje obnove blokovnih instalacij
•	pospeševanje prodale prostih kapacitet.
3.	Število programov v programski paketu televizijski'h programov se ne bo povečalo, povečalo pa se bo število radijskih programov.
It A IM O V I. ÎI K J
s: 497 66 80/ 497 66 81
ÍETRTBIC 3. lebniaria: g.oo Dobro jutru; 6 30 Poroćila; 6.45 Na danaSnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije - porobio Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijska upravo Slovenj Graďec; 7,30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.0D Zanimivosti m vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdsj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 15.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
řET6K, 4. f«l>ruar|o;	6,00 Pozdrav; $.30 Poročila; 6,45 Na
dana§nii dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto mota zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila, 16.00 Kdaj,kje,kaj, 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti ; 1S.30 Poročila; 19.00 Nasvidcnje.
SOBOTA, 5. (èbruarjo: g.oo Dobro iutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.1S Cestne iniomiacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepsajmo si sobotno jutro; 3,30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; U.OO Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove (študentska oddaja); 19.00 Na srenje.
NiDEUA,6.lebnwiaj 6.00 Oobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne intormaclle - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovi>3 iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kie. kaj; 9.30 Krčma pri Strašnih Joželih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP: 15,00 li. blok čestJlk; 15.45 B=^P; 17.00 Naniine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila;19.00 Na svidenje.
PONEOEUSK, 7. februořio: g.GO Dobro jufto; 6.30 Poro^la; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormaclle- poroâlo Avto moto zveze Sioveniie; 7.20 Kličemo Policijsko postaj Sloven I Gradec: 7.30 in 8.30 Poročila; 3.45 l<3lč^o policijsko postno Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.08 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.0D Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila: 19,00 Na svidenje.
TOREK, 8. iebruaria: 6.00 DotffO jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15CestnB intoimacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7 30 Poročila; B.QO Radijski ifžuboks; 8 30 Porotila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14 00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.ee Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaf; 16.30 Poročila; 17.oe Naši kraji iti ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna: 19.00 Na svidenje.
SREOA, 9. febroario:	$.00 Oobro iulTo; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec: 7.30 Poročila; 8.00 TeZava je vaša. rešitev je naša; 8.45 l^ičemo Policijsko upravo Celle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna: 15.00 Aktualito; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
^PS
AVTOPR&VOZNIŠTVO IN SERVISI
d.d.VELENJE
VABIMO K SODELOVANJU
Izkuiene voznike C. E in D kategorije za opruv/Janje prevozov v mednarodnem prometu.
Možne so zaposlitve zo določen In nedoločen čos s poskusnim delom kol predvideva Koiekflvno pogodba APS, d.đ„ Velenje.
Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pc^jrte v roku 15 dni od objave no nodov; APS, Koroška 64,3320 Vefenje.
[TU
Pravi naslov za uspešno reMama!
TRGOVtNA KOŠARICA ťp^oeicA
Pemovo 17a (pri Veliki Pireiici) ^ ~ '
1W«fefi/fex; 063/720-080
POSEBNA PONUDBA
0ue?^a1l	179,90
kavasarioog	i2d,90 gomja kocka 132 g podravka 269,90
hklkatps0q2&nkg	61,90
mleko pomursko ia/1l	124,90
kompot breskev 625 ml	149.90
č0k0un02k01.	1649,90
prilo,sl	1b9.d0
pfla$ekaras.4kg	1,499,90
jeruzalemčw12/1 l	2^9.90
hobby dos kon^rva 120c 6	249.90
h086y 006 brtket116 xû	2.699.00
hobby cat konzerva 400 6	99.90
p^fnička krmilna moka 1 k(3	19.90
POSKftBEU SN^O ZAZAU3Q0 UMETNIH GNOJIL, S^MEN IN SEMENSKEGA KROMPIRJA.
M£SEC FEBRUAR, MESEC DESETA OBIHNICE TRGOVINE KOŠARICA, ZATO eODO NAŠE POUCE POLNE AKCU IN 3ÛSTE KUPOVAU POŽELO UGODMH CENAH, ZATO PRIDITE, KAJTI KDOR VARČUJE, DESET LET V TRGOVINI KOŠARICI KUPUJE.
*KDOH VARČUJEV KOŠARICI KUPUJE!"

NCS.gxd 1.2.00 22s33 Page 19

OBVEŠČEVALEC
KAS ČAS 19
3. februarja 2000
mali OGLASI

APARATI, $TftOJI
STROJA 2AVULI0WIZERSTVÛ-komplBt $ príbornrn. proûâm. TBiBíon 041-51 e-489. KUPIM
KUPIM SMUČAJ1SKC ĆEVUEM. 29/31. Teleion 0602-55.804.
LOKALI
ODDAMO V NAJEM v Velenju nd dobri Inkaciji. poslovni prostor. TalBlon 87M56.
V CENTRU VELENJA, na
Mllićnl lokaciji prodamo 78 fn2. Informacije: ERA d. d., telefon: 896-01-22.
OSTALO
V ĆERTKTEK13.1.2090, se Je med 11. In 12. uro ra krtilšču v Starem Velenju (FotlovS'Stari trg} zgodila nesreča, h^a prehodu za pešce me je podil osebniavlo. Prosim gospoda. Id je vozil po Foltovi cesli proti šoitaniu in mi prišel pomagat, da me poldiče na telefonsko §t. 874> 715, Zaradi raz[asnfive nszgode. Hvafal
ODDAM PROSTOR. 40 m^. v najem za garažo ali skladišče. Telefon SOS' 871.
2 NAJUGODNEJŠIM PONUDNIKOM
sklenem pogodbo za izgradnjo nadzidave hiše in vrtne ui«. Telefon 865-003.
IŠČEM STR(»(OVNJAKA za
obrezovanje klvija, brajde in sadnega drevja, Ttíefon 861 «834, rveier POSESTI
ZAZIDALNO PARCELO PROOAM.
Velikost in cena po dogovoru. Telefon 701-051.
RAZNO PRODAM
ŽENSKO KRZNENO JAKNO, malo nošeno» a, 42/44, polarni volk, ugodno prodam. Telefon 866-252. GOVEJO KOŽO prodam, Telefon 893-08$.
KVALITEDJOSENO» prodam. Telefon 863.S76. NOVJOtîl 90x90. prodam :a polovično ceno. Telefon 869-849. OTROŠKO NADSTROPNO POSTELJO z Jogijema, prodam. Telefon 041/861-309. SLADKO SENO PRODAM. Telefon 881-763.
ANALOGNO TÏLEFONSKO âievilko prodam, ali zamenjam. Telefon 041 -562-851,
OTBOŠKO SOaO rdeče barve, nadstropna postelja, prodam. Telefon 863-35 D.
PLET1LNI STROJ KH 280 BR0TT1ER
2 dodatno opremo ugodno prodam. Telefon: 875-595.
STANOVANJ. OPREMA
POMIVALNO KORITO KOLPA K£R s pjllom In omaro s steklenimi vrall, dvodelno, prodam. Telefon 063-882-075.
STORITVE
fZVAJAMONOVOCRADNJO ALI SANACIJO DIMNIKOV, z
vstaviMjo cevi in priključkov \z nerfaveCe plotevine. Teleton 707-587 ali 041-^2-186.
VODIM POSLOVNE KNJIGE Zâ SPIn DDO. Telefon 876-062,
STANOVAN.IA
SPREJMEM ŽENSKO, samsko, brez manjšiti otrok, ki bi mi bila
pripravljena delati dni2bo fn bili v mar^So pomoč. Samo pisne in resne ponudbe pošljite na upravo lista pod álfro "Moinosi dedovanja." Sprejmem tudi starejši par brez majhnili otrok.
STANOVANJE V HIŠI oddam V najem za gospodarjer^e v Času moje odsotnosti. Pisne ponudbe pod šrfro "UGODNO".
OPREMUENO STANOVANJE V STANOVANJSKI HIŠI oddam. Telefon 865-036, DVOSOBNO STANOVANJE PRODAM, Telefon 86a-91Spo2r uri.
NA RELACU 00 VELENJA DO MOZIRJA, najamem manj&o neopremljeno hlžo bivafni vikend, 23 daljše obdobje. Telefon 041 -240-527
VOZILA
OOBOflO OHRANJEN OSEBNI AVTO FORO ORION, letnik 87, reg. do 20Û0/5, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 892-374. FOROESKORD CL. letnik 94, 72.000 km, pmdam. Cena po dogovoru. Telefon 893-537. OPEL VECTRA1.6-16 V. kovinske barve, letnik 96,74.500 km, prodam. Telefon 893-168.
ZAPOSLITVE
IŠČEM HONORARNO DELO v okolici Veler^a, 2 do 3 x tedensko, pomoč v lesarstvu in tesarstvu. Naslov in telefon v uredništvu.
K0RP0fUCtJA$86 Iďno
tradicijo, potrebuje ženske in moške, kj imajo dt^re kvalitete za delo z ljudmi in zeljo za napredovanje. Informacije po telefonu 063-411-156 od 8. do 11. ure.
ŽIVALI
DVE S4V0-RUIAVI KRAVI, visokch breji, prodam. Telelon 895-222. MLADO KRAVO za zakol, prodam. GSM 041/252-861. PRAŠIČA. 130 kg, prodam Telefon 895-121.
BIKCA. 110 kg. tetkega, prodam. Telefon 895-108. PRODAMO fUAVE KOKOŠI, za zakol. Telefon 885-056.
ZAHVALA
NA RAZLIČNIH DELOVNIH PODROČJIH, zaposlimo til nove sodelavce. Zelo dober osebni dofrodek. Vse Informacije dopoldne po telefonu 063/864-642 ali 060â'8786663.
ZAHVALA di^gemu bratu MARJAlJUSEku za nesebično pomoč níqrnemu bolnemu očetu: Marjan, preprosto ni besed, s kalami bi lahko izrezila hvaležnost, ki jo nosim v sebi. Ob svoji r^eizmern ljubezni dodedijasi prevzel nase še breme prav tako velike moje ljubezni in dolžnosti do njega. Za^e in zame si mu lajšal dolga leta bolečin, ga negoval in mu nudil vs^odnevno toplino, ki jo je tako potreboval. Nič TI ni bilo pretežko, ie v Tebi del njegovega ljubečega srca. Vedi. da sem bita z mislijo in s srcem veliko z vama. PrIsrčnahvalaTizavselZa razumevanje se zahvaljujem tudi Tvoji žc^i Mileni In hčerki Tatjani. Sestra Irena. V Ljubljani, 29.1.2000.
POGREBNE STORITVE USAR
VIN^ GORA 8,332Û VHiNJE. lef.: 063/ 89100 30. Mob,: 0609^ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVACVKTJA
Aužam v-mn
oanfcp
Položit« in obiiSts nn v^ttlmlriesh:
inèc (Ulrica A al: Ktnil-111 VesáHaHMnajiiia
Obupali ptmieni, ila napake dnifiih maščujemo na sefti...	
Ihii. ve^. kiti' si o(i.iol.	
OdScI 67 bnr/. alovesti. - kakor msc/.	
ki sa'/dnavom /wwiťfí.	
75. ki znal ljubiti si vsa (isto.	
hir dobro jc in hirx uovim /r;/rr)/n '/.aý.ivi.	
V/fdi, v spominu mtal boii.	
fHJ noj karkr)li sv '<igofÍi.	
kajti čloi^nks laki) ivUkum. plainonitim srccni.	
kihh) h vnknil Sfí rodi.	
IVU	
	v slavo
mali OGLASI s: 898 17 51
AVTOSHOP PODGORŠEK, D.0*0.
METLEČa 10, 3325 ŠOŠTAf^J
Zaposlimo samo5CoJr»ê^ prodajalca za prodajo rezervnih delov in opreme za avtomobife, Pisne prijave sprejemamo do 8. februarja na naslov: AVTOSHOP PODGORŠEK.d.o.o.. Medeče )0. 3325 Šoštanj.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spcšfoisne zâvarovanke. spoštovani zavsfovancf, obveščamo vas, da /e tel.: 112 rezervirana za službo nujne meiJmske pomoii, Naioleleionsko številko fiokhiite SAMO V NUJNIH PRIMífílH. ko le zaradf bolezni aH poškaítís ogroiem življenje mle potrebno lakotšnje ukrepsnte elQpe za nufno mediansko pomoč. Pogovore na tei številki snemamo. Za Informa-elle v :m/2 reševalno službo kllUile rta telefonsko številko 6S9$-478, deiurno slafbo pa na 8995-445,
Zdravniki:
Četrtek. 3. tetiruarja - dopoldan dr. Blatnik, popt^dan dr. ^ber. noCnidr. Kočevarin dr SiaviČ řetek. 4. februarja • dopoldan dr Mar1(o$, popoldan dr Stravnik, nočni dr. Grošelj in dr. Lazar Sâ&ota, 5. In nedelja 6. lebruarja-deturry dr Lovrec-Vetemik in dr
Friškovec
Ponedeljek. 7. lebruarja •
dopoldan dr. F^valič. popoldan dr. Urbane, noiSni dr Slavfč in dr. Pirtovšek
Torek, 8. íebrua^a - dežurni dr Piivalič in dr. Budnfo Sreda, 9. f^ruarja • dopoldan dr, Uarkoš. popoldan dr. Vrablč, nočni dr Vidovič in dr Stupa;
rr
Zobozdravnjkl:
8. februarja • dr, Sorut Korun. Zdravstveni dom Velenje, dežurna zobna ambulanta. Vodnikova 1, Velenje (od8,do12, ure).
ISSBK^H
Dežurna služba je organizirana ne-preldnjeno. Tel,; 898-18-SO.
EEmamri
Od4.doli. februarja - Prane Blatnik, drvet. med. mobitel 041/618-117.
GIBANJE PREBIVALSTVA	
upravna enota Velenje	2; Man^ NaraloCnik, ro(. 1916, Cesta v Rastke it. 21, Ljubno ob Savinji: Mania Lotrič, ro\. 1913, Medvode, Cesta komandanta Staneta 13; Manja Zaje, ro\. 1924. Podlog v Savinjski dalim$t,4; Marija Ir^ić, roj. 1912. Rogaška fatina. Ul. XIV. divizije žt. 11.
■ Smrti: 1	
Ivan Božič» roj. 1946. Lokovicalt. 13; Hermina Klanč nik. roj. 1906, Velenje,Škalska C, It. 17;Alojz Selan. roj. 1921. Šempelcrv Savlnjsi^ dolini žt. 1 ; Janez Sešel, ro|. 1916, Velenje. Stritarjeva c.St,	
Tiho si dofrpci. naS drugi moÁ oCe in dedi
rVAN SE SE L
22. /7.7975 - 27. L 2000
Dtídí. imel si najveC. kar laiiko Človek ima - Široko srcc, plemenito ciii5o in /tale roke. Svojo i^ivjjenjsko mt>c smo Crpnii L? teh Tvojih vrlin. Zalo nisi in nikoli nc odSel, preprosto si v nas. OstajaS nai vzor, svell<i zvezda na netiu, ki nam kai^c pot, pt) kateri bomo stopali julri, pojutrižnjcm ...vse dotlej, dokler se ponovno ne snidemo. Ptînosni in srcini smo, da smo lahko bili Tvoji najbližji.
'/eiia /leleiiu, wi Marjan in hčerka Ireiui z druiifuiina
V ictrlck. 27. 1.2{KK), sn^o sc za vedno poslovili t)d na.4e drage mame
HERMINE KLANČNIK
izŠkal 18.12.1906 • 24.1.2000
Globoko žalost ob njenem odhodu nam laj.^a spoznanje, da je nismo spoštovali in imeli radi lo njeni najbli/ji, temvei jc enaka čustva z nami delila tudi množica tistih, ki Si)jopcxspremiii na njeni poslednji p{>li. Vsem vam. ki ste sc tako spoštljivo poslovili (xJ naše dobre mame, nampiino ali ustno i/ra/iii svoje scTŽalje, ji namenili cvetje in sveče, sc Iskreno zahvaljujemo. Hvala pcvcem. govornikoma, duhovniku, pogrebni .službi Tišina in vsem tistim, ki ste pripomogli, daje bilo poslednje slovo opravljeno takosveiano. Našo veliko hvaležno.st namenjamo dr. Rclx:rnikiJ. patrona/ni službi, gospe SuSčevi, íwehju Doma za varstvo odraslih Velenje in Doinl^nice TopoL^a, ki st) ji vselej nesebično stali ob strani, kadar je njihovo pomoč p<Urcbovala.
li^rke Mikiut. Mira in Ihrma z druiinami
a
ZAHVALA
Ob twleči izgubi naSe drage mame. sestre, babice, prababice. UšČe in tete
TEREZIJE PRAPROTNIK
Satnoborjeve mame iz Velikega Vrha 4. JO. 1910 - 23. J. 2000
Oh kako In/H.
h) iz mSo tiivdo odhajate dntgti indjnci Vi.
Vse ý.ivljen/ti /a nas ste mnOJi. !jiihiy/.oii in ihhroto siaw dvOJi. '/alti tisi)C:cm livuh za hix: dni. klz ťumi p}vživoIi sino jih vsi.
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kisle nam pomagali v ležkih trenutkih, jo pospremili na njeni zadnji poli, jidaRwali cvetje, sveče in svete maše.Še p<ttebiîa zahvala velja gospodu dr.
Stuparju, pat ronažni sestri Dragici. ^>spt>du prodekanu Ivanu Naprciu za lepo opravljen c^-red, pevcem, govornikoma, praporščakom, solistu za odigrano Ti.^ino, 73 Šmartno Paki in pi'iyrebni službi.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
ÍmíuÍí
tj<Ki VSi njem

Novinarji bojkotirali tiskovno konferenco Premogov^ nika Velenje
Nesprejemljivo zapiranje vrat
VELENJE, 27, januarja - Pred tednom dni so v Premogovniku Vetenje sklicati novinarsko konferenco, na kateri naj bi člani uprave premogovnika, predstavniki zdravstvenega doma, republiškega rudarskega inšpektorata, ministrstva za gospodarske dejavnosti in inštituta za ekoioške raziskave Erico, predstavili skrb za varstvo pri delu v podjetju. Konference pa ni bilo. Zaradi protesta, ker v Premogovniku Velenje niso dovoiili, da se je udeleži tudi novinar Dela Brane Piano, avtor treh člankov, v katerih je pisai o domnevnem "zaplinjevanju" rudarjev v premogovniku, so novinarji konferenco zapustili.
So pa pred njenim zaCcikom nckiiicri izkoristili moS^no&l in si ogledali jamska delo-vi.iia (ludi urednik Na.^cgii Casa), kamor jih jc povabilo vodsivo podjcija. Začelo se je kasneje, iia vhodu v prostore podjcija, kjerjc vodja sluT^he za slike z javnostjo v Premogovniku Velenje Uo/.«na Sleinvr, ccljskc« mu dopisniku Dela. povedala. da jc v podjclju zaradi njegovega pisanja nezaželen in mu prepovedala prisolnosi na tiskovni konferenci, Miran Korovec, novinar Radia
Slovenija, ki je na konferenco priiiel soCasno s Pianom in bl\ priia zavmiivi, je poiem, preden se je kt^niercnca uradno začela, protcsiiral proii takemu naCinu, da gre za javno iLskovno konlcrenco, na kaiero je vodstvo Premogovnika povabiio ludi Delo. "Suverena praviea vsakega uredništva pa je, da nanjo pi>šlje novinarja, za kalcreg:i meni, da se na obravnavano lemo najbolj spozna. Pianťí je avtor spornih člankov in z njegovo prisinosljo lukaj, bi imeli ludi priiořnosi, da z njim sooćiie
svoje argumente." je dejal Kort-h^ec. **Svoje članke je avior podpisaU vi pa imate skladno 7 zakonom o javnih glasilih, pravico do odgovora in spodbijanja zapisanega / argumcnii. Pravno zadoščenje lahko iščete ludi preko sodišča in na častnem razso-dii>Cu Društva novinarjev Slovenije. Nesprejemljivo pa je, da n<wnarju zapirale vrala," je dejal in poudaril, da pri lem ne gre za lažno solidarnimi do kolega novinarja, ampak /a princip, ker laka praksa ne more obveljali. '^Ca v
PreiTiog<wniku ne omogoiilc priisolnosli na li.skovni ludi Pianu, bom ja/ c*>ebno konferenco i? proteMâ zapuši il." je dejal.
Omogočiti mu prisotnost, pa ni bilo vc<^ mo5^no, ker je Piano odScl. čeprav je direktor Premogovnika dr. ('rane Žcr» din. hprejcl ludi to možno.si: ^Lahko, Ce lako zahtevate novinarji," je rekel. Obenem pa je razložil, kako je prišlo do lega dogodka: "Preden je Piano zaCel (Objavljati članke.
nam je poslal osem vpraSanj. Poslal jih je ludi na rudarski iaipektorat in na ia^tilul Eri-co. Na vprašanja smo mu od-gt'ivorili pisno, obenem pa ga zaprosili, da preden zaCne pisali, preveri dejstva. Piano se na to ni odzval ali pa ni hotel rííZgovurd. Podjetju je s svojimi članki naredil veliko Škodo. Tudi urednikom Dela smo povedali, da si ne želimo, da pride Brane Piano na tiskovno. Komunikacija z Delom pa je bila prekinjena.
Objavili niso nili odgovora glavnega rudarskega inSpek-torja,'*je razhvHl dr. /erdin. Upravni odbor Drušivai novinarjev Slovenije - aktiv Celje je v protestni izjavi, v kateri je ptidprl bojkot (iskovnc konference, zapisal, da je to edini možni in pravi profesionalni odgovor na poskus zlorabe argumenta moCi.
■ Milena Krstfč - Planine, foto: S. Vovk
Vegrad Velenje
Delavci se strokovno izpopolnjujejo
S tro kovne/T? t/ izpopolnjevanju namenjajo v Vegra-du že doigo vso pozornost, saj se zavedajo, da je to eden izmed osnovnih pogojev za doseganje potrebne konkurenčnosti. Tega so se naučili na tujih gradbiščih, kjer se preizkušajo in řo uspešno že več kot tri desetletja.
izobraževanje.
Program letošnjega lehnične-ga dne je bil, kot smo poročali v preji5nji Številki NaSega ča.sa, strokovno 7elo bogat. Cclovilo so "obdelali'* pripravljalna dela v gradbeništvu, tako rušenje objektov kot zemeljska dela s pi^sebnim poudarkom na raziskovalnem vrtanju terena. Na področju
ko novosti je na podroiju zaključnih del. Tudi z njimi sose podrobno seznanili, sicer pa je ravno où tega, kako opravijo ta dela najbolj odvisno zadovoljstvo naročnikov. Direktor maji. Muliarem Bolíc je prisolne seznami ludi z rezullati poslovanja Vcgrada. Ti so bili v lanskem letu dobri. Vegrad je opravil za 12,6 mili-
Direktor Vegrada mag. Muharem Bolič Je zbrane seznanil z uspešnimi poslovnimi rezuHatl preteklega leta in optimistično zastavljenim letošnjim delovnim programom.
/.a delavce pripravljajo različne izobraževalne oblike, zdaj pa je postal tradicionalni tako imenovani *'tehniOni dan ** Vegrada, na katerem /berejo ves lehniCni kader, dan pa izkoristijo /a medsebojno ob-veSčanjc in seveda sirokovnt)
gradnje objektov so obdelali niwosli na podroCju postavljanja ostreSij in krovskili del, podrobno pa so se seznanili tudi 7 gradnjo ccsl, železnic, letališč in športnih objektov (teh gradenj je v zadnjem obdobju precej). Še posebej veli-
jard tolarjev del ( od tega 1,8 milijarde na tujih gradbincih). Tudi v letoSnje leto so smelo stopili, saj imajo velik del zmogîjivosîi že ziisedenih.
■ mz, Mo vos
Prostovoljno gasilsko društvo Gaberke
Julija proslava ob 70-letnici delovanja društva
GABERHE, 29, januarja -Na rednem občnem zboru so čiani Prostovoljnega gasilskega društva Gaberke menili, da so v preteklem letu dobro delali.
Njihove tradicionalne prireditve Materinski praznik. Praznik želve in kruha so bile dobro obiskane, uspelo jim je ustanoviti desetino ve-
Icžile mnogih tekmovanj. Operativo je lani najbolj zaposlila ivskrba krajanov Pristave s pitno vodo, generalna obnova orodnega vozila 1er redna vzdrževalna dela pri domu.
Letošnje leto bo za drusivo jubilejno, saj praznuje 70 -letnico delovanja. Osrednjo prireditev na^irtujejo za 22. julij. Takrat bodo svojemu
ka 1er UMctnice selitve v se-datlje prosuw doma. Letos mu nameravajo namenili Ae VCĆ pozornosti, kot lani. V delovni program namreč zapisali temeljita obnovitvena dela v njegovi notranjasti in zunanjosti. Poleg tradicionalnih prireditev naCriiijejo še vee aktivnosti na podro<5ju preventive in izobraževanja oziroma usposabljanja ćla-
»Ti »i
?

»




%
.yd
• I.A

terank, obrestovalo se je tudi skrbno delo na področju preventive in izobraževanja, saj na svojem požarno-varstvenem ohmoCju niso zabeležili nili enega požara. Desetine drui>tva so se ude-
namenu predali tudi novo vozilo za prevoz moštva. Denar zanj bodo zbrali sami. Ilkrali s tem se bodo spomnili ^ 20 - letnice sodelovanja s pobratenim P(jD Zibi-
Z jubilejnega občnega zbora
nov 1er desetin. Pri I ožn ost ni kult urn i p ro-gram so pripra\nli Člani kvarteta Svit.
MTp