AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 16, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
Dei se zaganjajo v Ukrajino
... v . -
•tocejo za vsako ceno dobiti v roke bogato indijo. V dveh ofenzivah prodirajo Nemci j* °ti Kijevu. Poročajo tudi, da so že v prednju Leningrada.
>.B0
«i!n0
vrgli v boj topništvo, tanke in pehoto, da bi zausta-:|)1 ,leir>ško ofenzivo, ki je udarila proti središču Ukrajine, Pest ondotne bogate industrijske kraje. Rusi skušajo Vsem tri glavna mesta: Leningrad, Kijev in Odeso.
Poročilo trdi, da je -
a^ada predrla rusko obrambno linijo in cla ,Se že v predmestjih "J' Kljub strahovitim | Uskih tankov se nem-; 1 okrog Leningrada J 2°Žuje, trdi nemško
resen in nevaren »je 86 Je na ukrajinski V 80 načeli Nemci pro-^ ofenzivah. Ena gre stl'ijskem središču 11 dtl"ga proti donskem
^Jrokovnjaki vidijo v om«ki ofenzivi fakt, da Pustil namero, da bi
iŠče gl"ad in tukaJ ustva"
?'ifti(i Za sv°.i° armado \ ' Hitlerju se zdi bolj
.Hfti a operira na jugu, ^ad-1 ne.1)0 ovirala- Nem-4 hl" prodirala proti
Iti;
b
°ti ;T'"nu' nato se Pa obr-na Kavkaz in zali a 01J na polja. ■flKSii1
C^o, da je polo-v '^"adu resen in da ■Hoj Urnosti, a Moskva tfj* brez skrbi. Mar-ki zapoveduje
Ho!? pravi' da še ve-^ ni zadržuje Nemca.
°zdravi
Pe»a v
, U| <l zemtovanja v tijln'j.pošilja'jo pozdra-
Kltl,eani: Rose Erste, Theresa Men"
Sc
>avl Je v Pittsburghu "i QJJta John Tavčar.
Kt ubl'ik SND> in
' bartender v SND.
m ■ ■ _
Italija že zgradi utrdbe proti zaveznici Nemčiji
Bern, Švica,—(ONA)—Italija gradi verigo skrivnih utrdb v severni Jugoslaviji, kar bo uporabljala proti morebitni nemški invaziji proti jugu, trdijo zanesljiva poročila. Druga poročila tudi trdijo, da so morale iz Ljubljane vse one osebe, ki so nemške narodnosti. Izgnalo se jih je v Nemčijo, kjer si pomagajo, kakor vedo in znajo.
Italijani dolžijo nacije sovražnosti, ki jo kaže slovenski narod napram italijanski okupacijski armadi in sicer radi tega, ker so Nemci izgnali iz slovenskih krajev okrog 400 duhovnov in Slovenci dolže krivde za to tudi Italijo, ki je zaveznica Nemčije.
-o-—
Kralj Peter se je odpovedal plesu .London. — Jugoslovanski kralj Peter se je zarekel, da ne bo plesal, dokler njegova dežela ne bo dosegla svobode. To je izjavil pred 4,000 osebami, ki so prisostvovale neki slavnosti častnikov. Kralj je bil oblečen v uniformo jugoslovanskega ka-petana zračne sile.
SNPJ in SSPZ
združeni
Lucinka Terškan umrla
V višje šole
Na univerzo v Athens, O. sta odšla Edvard J. Rožanc, sin poznane družine Mr. in Mrs. John Rožanc iz 469 E. 149. St. in Robert Stakich, sin Mr. in Mrs. Daniel Stakich iz 15813 Waterloo Rd. Obema želimo mnogo uspeha.
-o—
V soboto sta se vršili v Pittsburgh dve konvenciji in sicer od SNPJ in SSPZ. Delegacija teh jednot je imela nalogo odglaso-j vati, če se strinja z združitvijo ali ne.
Pri obeh konvencijah je bila prva točka na programu čitanje združitvene pogodbe in sicer v slovenskem ter v angleškem jeziku. Delegacija SNPJ je odgla-sovala, da se da zadeva združitve na poimensko glasovanje brez posebne razprave. Nato so vsi navzoči delegati in gl. odborniki glasovali za sprejem združitvene pogodbe,' kakor je bila predložena. Niti en glas ni bil proti.
Ravno tako so sprejeli združitveno pogodbo na konvenciji SSPZ. S tem je bila združitev obeh jednot sklenjena stvar. Ob petih popoldne v soboto 13. septembra so gl. odborniki obeh organizacij v Fort Pitt hotelu podpisali pogodbo vpričo legalnih zastopnikov obeh organizacij.
Včeraj zjutraj ob devetih se je pa pričela skupna konvencija obeh združenih jednot v Fort Pitt hotelu. Prihodnji gl. odbor se bo volil izmed vseh sedanjih odborov in delegacije obeh jednot.
Roosevelt za spremembo nevtralnosti
Zed. države so dale že za 486 milijonov dolarjev podpore demokracijam
Washington, D. C.—Predsednik Roosevelt je obvestil kongres, da je dala dežela do 31. avgusta iz posojilne postave že za 486 milijonov dolarjev raznega materiala za boj proti hit-lerizmu. V istem času je Roosevelt obljubil, da bo dobila An glija in njene zaveznice še na-] daljno pomoč, dokler ne bodo Včeraj popoldne 04 5:37 je | končnq porazile Hitler ja, umrla v St. Alexis bolnišnici! Največ od te pomoči je dobi-mladenka Lucinka Terškan, | ^ Anglija, druge države, ki so stara 18 let. Njen dom je bil bile tudi deležne te pomoči so: na 968 E. 209. St. vj;Euclidu.j Kitajska, Poljska, Grčija, Ju-Rojena je bila v Cltvelandu,; goslavija, Norveška, Belgija,
in Do-Ameri
Posvetoval se je s svojimi pomočniki, če ne bi kazalo spremeniti nevtralno postavo v toliko, da bi smele pluti ameriške ladje v vojno zono.
GOVORI SE, DA BODO OBOROŽILI TOVORNE PARNIKE
LUCINKA TRŠKAN
E.
je ona v
kjer zapušča mater Ivo Trškan, j Nizozemska, Brazilija doma iz Tomačevega pri Ljub- ] minik&nska republika.
ljani in starega očeta Johna Terškan, doma iz vasi Orle pri Ljubljani. Pokojna je bila članica društva Slovenski dom, št. 6 SDZ, Marijine družb.! fare sv. Kristine, ustanovna članica Glasbene matice in leta 1940 je tudi zmagala v kontestu za po-
ški tanki, letala in material je danes frontah.
drug vojni že na vseh
-0-
Za četrt milijona olja zgorelo
Columbus, O.—Včeraj se je
pularno kraljico pri 1 fari sv. 1 v bližini vasice San Marghueri-
1 ta pripetila železniška nesreča. ■ Razbilo se je 22 železniških voz,
V decembru se bo še manj avtov zgradilo
Washington. — V letošnjem decembru bo za 48.4 odstotkov manj avomobilov zgrajenih, kot jih je bilo v istem mesecu lanskega leta. Tovarne bodo smele zgraditi samo 204,848 potniških avtov, dočim so jih lansko leto 396,823. Nadvišni material bo šel v obrambno industrijo.
-o-
Nemci vozijo živež Norveške v krstah
iz
^ki za Lauschetovo kampanjo
'1 X,	-
John Lupšina, b0gutStaJ'erska rojaka, 'snip. ° Zal°ženo groce-
'fi
j
acna 10201 prince
XjriV„ala za Lauscheto-\/-«.00. Prav lepa
fantje ki zanimajo
S v r?ama>
" bil evelandu, zlasti
JVolJen slovenski da je po"
6207 ant J°Seph J> njo 07 Carl
S,
Hok. se
Ave. $2
Us,]	Se nahaJa v
V^bj ts> Kalifornija in ^ j lUdi SVOj glas rad
% hd>*eta. Tolah-fiše
Piškur, 16801 Waterloo Rd. in Progresivne Slovenke št. 1.
Po $5 so. prispevali: Anton Er. javec 706 E. 156. St., Stanley Rackar, 18023 Waterloo Rd., Anthony Skufca, 18713 Kildeer Ave., John Terlep, 15501 Luck-now Ave., Mr. in Mrs. Joe Kuhar, 15611 Waterloo Rd., August Valentine, 15620 Calcutta Ave., Anton Ogrin 15333 Waterloo Rd.
Christ Mandel Sr., 18221 Nottingham Rd., je dal $3. Po $2 so dali: Ciril Jajcic, Victor Wood, dr. A. Skur, Jos. Smole.
Po $1 so prispevali: Jos. Spen-dal, Gus Sepetauc, Leo Wolf, Jacob Zabrinsky, Friedberg Jewelry, Frank Newman, Mrs. M. Marolt, Harry Prime, G. Ka. baj, G. Janz, Carl Janz, Joe Sir-cel, Anton Bolka, Anton Zupančič, Frank Slejko, Vinko Coff, John Gruden, Joe Durn, Frank Petelin, Frank Hlebec.
'!l>)IIIIIUC2llll|||II|||CaiIlllllllllIC3lllIllirillICaillIIIllllllE3IIIIIIIIIIIIE3IIIIIIIlIIIIC3llllllllIllfC3llllllllllllC3tllK>
PLESI V P0ČAST LAUSCHETU!
V	petek, 19. septembra v SND, St. Clair
V	soboto, 20. septembra v SDD, Waterlod
V	četrtek, 25. septembra v SND, St. Clair
lnHiiuniiiiEaiii|itiiuiii:3iiiiiiiii]iiEaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiiC3iiiiiiiiiiiiC3iitiiiiiiiiic3iiiiiiiiiiiic34iftiiiiiiic^>
, t	na volivni od-
•\tl°vftico.
Prav lepa
X? zaveden-
te % tev Lauscheta i Pa nabral sle-WJ Jos- Kunčič iz V C°ftd Ave. je pri-X.......... 0-00 so dali Jos.
Kristine. Bila je učenka Euclid Central višje šole. Lucinka je bila vrlo slovensko dekle, zelo'katerih vsak Je vozil od 8'000 aktivna na kulturneM in' dru-'do 12>000 galon surovega olja, štvenem polju. Pogreb se bo !ki Je zažel° goreti. Prihitele so vršil iz Svetkovega fiietmggaj P°§rne hrambe, ki pa niso mo-"'."^Cas po-'tgienapravki drugega kot da s<
Washington, 15. sept. — Predsednik Roosevelt se je danes posvetoval s kongresnimi voditelji, da bi se spremenilo nevtralno postavo, ki sedaj kot taka ne dovoljuje ameriškim trgovskim par-nikom vstopa v vojno zono, na primer v angleška pristanišča.
Kolikor je znanega, še ni pri-
zavoda, 478 E. 152. St.
Stockholm.—(ONA)—V Oslo na Norveškem so nalagali na ladjo 400 krst, v katerih naj bi bila trupla nemških vojakov, ki jih bodo prepeljali v Nemčijo za pokop. Ko so z žrjavom dvignili krste, se je vrv utrgala, krste so padle na tla in se razbile. Navzoči so kar odre-veneli, pričakujoč neljubega prizora. Kako so se pa začudili, ko so padli iz krst, ne trupla nemških vojakov, ampak goveja stegna, prašičje šunke, sir, slanina in druge take dobrote. Norveška strada, a Nemci jim jemljejo še bore onega, kar-imajo.
-o-
Grd zločin
V Clevelandu je javljenih vedno več zločinov nad ženskami. Tako sta sedela v pondeljek zjutraj ob eni fant in dekle v avtu pred dekletovo hišo na 65. cesti in Hough Ave. Naenkrat odpro vrata v avto štirje mladi moški, prisilijo s samokresom fanta in dekle na zadnji sedež in odpeljejo na 40. cesto blizu jezera. Tam so pobrali fantu in dekletu denar, fanta privezali ob steber na obrežju, nakar so trije zbežali, a četrti je dekle najprej do krvi pretepel, ji storil silo in zbežal. Fant je pretrgal svoje vezi, skočil v. jezero in plaval do hišice, v kateri je čuvaj skladišča in poklical policijo. Seve, o. napadalcih ni bilo nobene sledi. Dekle so odpeljali nezavestno v bolnišnico.
greba še ni določen. Naj bo vrli slovenski zavedni mladenki lahka ameriška zemlja, materi in očetu pa izrekamo naše iskreno sožalje.
HBZ je dolocik$T0,000 za jugoslovanski relif
Kot nam sporoča senator Wm. M. Boyd, je glavni odbor IIBZ soglasno določil dati iz blagajne $10,000 za jugoslovanski relif. Denar se bo izročil ameriškem Rdečem križu.
Dalje je odbor določil še sledečo podporo: $2,500 se da za zdravniške potrebščine Rusiji, $2,500 se da angleškem Rdečem križu, $500 kanadskem Rdečem križu in $500 ameriški organizaciji U. S. O.
Gl. odbor je sprejel resolucijo, da se apelira na vse Hrvate ši-rom dežele, člane in nečlane, da se pridružijo akciji za odpo-moč stari domovini.
Druga resolucija pa obsoja Paveličevo izdajalsko vlado in poudarja, da hrvatski narod v Ameriki trdno stoji za delovanjem predsednika Roosevelta, katerega končni cilj je: svoboda in pravica samoodločevanja vseh narodov, malih in velikih.
—--o-
Zadušnica
Jutri ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Anthony Brinovec. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Pogreb Louis Lauretiga
V sredo.popoldne ob eni se bo vršil pogreb Louis Lauretiga iz Zeletovega pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče.
četrta obletnica , V sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Johnom Možina v spomin 4. obletnice njegove smrti.
Seja Slavčkov
Nocoj ob osmih se vrši redna seja Slavčkov v navadnih prostorih. Vsi starši so vljudno vabljeni, da se seje udeleže.
so
branile požaru, da ni zajel bližnjih hiš. Olje, vredno četrt milijona dolarjev, je zgorelo.
1—*-o-
Hitler zahteva od Italije 2,00,000 vojakov Ankara.— (ONA)—Informirani viri javljajo, da je Hitler Zahteval od Mussolinija, da mu takoj pošlje 2,000,000 vojakov. Ti naj bi zamenjali nemške vojake na Poljskem, ki tam straži jo delavce. Nemčija ima mnogo vojakov doma, ki morajo opravljati policijsko službo nad 2,000,000 delavci iz inozemstva, dočim jih ruska fronta krvavo potrebuje. :
-o-
O pokojnem Frank Oblaku V nedeljo popoldne je umri po dolgi in mučni bolezni v St. Alexis bolnišnici —Frank Oblak, star 55 let, stanujoč na 15107 Lucknow Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojeno Torkar, doma iz Korit-nega pri Bledu, sina Franka in Viljema ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil na Viču pri Ljubljani, kjer zapušča enega brata, dve sestri in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 28 let. Bil je član društva Waterloo Camp, št. 281 WOW. Bil je tudi več let direktor pri SDD. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob eni iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. na Highland park pokopališče.
Minister Snoj je odšel na konvencijo SNPJ
Minister Snoj je odpotoval danes v spremstvu konzula dr. Mallya v Pittsburgh, Pa., da osebno pozdravi delegacijo SNPJ in SSPZ, ki tam zborujeta. To bo ministrov prvi javni nastop v Ameriki.
Važna seja
Lausche for Mayor Committee v 32. vardi ima sejo v četrtek v glavnem stanu na 16721 Waterloo Rd. Važni problemi zahtevajo navzočnosti vseh članov.
šlo na seji do nobenega zaključka; ali naj se prične s propagando za spremembo te postave in tudi ne, katere točke postave naj bi se revidiralo.
Naša ameriška nevtralna postava ne prepoveduje samo vstopa trgovskim ladjam v pristanišča bojujočih se držav in v vojno zono sploh, ampak, tudi prepoveduje, da bi bile te ladje oborožene, ne glede na to, kje plujejo.
Nihče udeležencev seje ni hotel povedati, ali je predsednik zato, da bi se nevtralna postava spremenila v toliko, da bi smele trgovske ladje v vojno zono, ali v toliko, da bi se jih oborožilo. Govori pa se, da vlada resno premišlja, da bi oborožila tovorne parnike, ki vozijo med ameriškim obrežjem in Islandijo, Labradorjem, Greenlandijo in Novo Fundlandijo.
Te vode so zadnje čase pozori. šče velike aktivnosti nemških podmornic. In predsednik Roosevelt je imel v mislih te vode, ko je ukazal ameriški bojni mornarici, naj strelja na vsako bojno ladjo osišča.
Precej se tudi govori, da se vlada Zed. držav resno bavi z načrtom, da bi zasedla Azorske in Capeverdske otoke ob afriški obali. To pa radi tega, ker se. z gotovostjo trdi, da ima Nemčija kot oporišče za podmornice francosko pristanišče Dakar na zahodni afriški obali.
Nemci vabijo v armado srbske prostovoljce
Jeruzalem. — Jugoslovanski krogi tukaj so dobili iz zanesljive strani poročila, da skušajo nemške oblasti v Srbiji nabrati srbsko armado 16,000 mož. Srbski maršal Nedič je izjavil, da bo lahko nabral toliko prostovoljcev, toda Srbi v izgnanstvu to dvomijo. Najbrže bo moral Nedič razglasiti obvezno vojaško službo, če bo hotel nabrati to kvoto vojakov.
Nemci upajo, da bodo s tem, če potegnejo Srbe v armado, ustavili napade ustašev. Toda jugoslovanski krogi so prepričani, da se ta najnovejši trik Nemcem ne bo obnesel in da se £rbi ne bodo odzvali.
Društveni uradniki vabljeni
Vodstvo Slovenskega doma na Holmes Ave. vabi nocoj na sestanek uradnike vseh društev in klubov, ki zborujejo v tem domu. Sklepalo se*bo za jugoslovansko pomožno akcijo. Predsedniki in tajniki se prosijo, da gotovo pridejo. Začetek seje bo ob osmih zvečer.
Nov grob
Danes zjutraj je umrl Nikola Pawlakovic, rodom Hrvat, stanujoč na 4866 E. 88. St., Garfield Heights. Truplo bo ležalo do pogreba v Ferfoliato-vem pogrebnem zavodu, 9116 Union Ave.
RUSKI PILOTI SO SE ZAGNALI Z LETALI V NEMŠKE LADJE
Stockholm, švedska. — Sovjetski radio je poročal o čudovitem junaštvu ruskih avijatičar-jev, ki so šli prostovoljno v smrt, samo da so prizadjali Nemcem izdatno škodo.
Naložili so v stare avijone di-namit, sedli h kontrolam in se dvignili proti nemškim ladjam, ki oblegajo rusko pristanišče Kronstadt. Ko so prileteli nad ladjami, so se z vso močjo zapodili in treščili vanje z letali, pol-
nimi dinamita.
Rusi so pri tem izgubili dvanajst starih letal, več tisoč ton dinamita in dvanajst avijatičar-jev. Toda Nemci so izgubili pri tem napadu več tisoč mož, dvanajst ladij in veliko vojnega materiala.
Rusi trdijo, da so ruski avija-tičarji s to nadčloveško žrtvijo dosegli, da so se Nemci umaknili od Kronstadta.
RAZSTAVA JUGOSLOVANSKIH UMETNIN
Yugoslav (Slovene) Club bo imel jutri vezer v International inštitutu, 1620 Prospect Ave. razstavo najlepših jugoslovanskih umetnin. Poleg teh bo razstavilo tudi trinajst drugih evropskih narodnosti svoje umetnine v takozvanih starokrajskih štantih.
Tukaj bo videti ribniško leseno iu lončeno robo in čipke. Umetnost v kleklanju bosta kazali Mrs. James W. Mally in Mrs. Erazem Gorše. Obema pa bosta pomagali gospodični Fran ces Bogovič in Mary Marsič.
To bo nekak starokrajski semenj in lahko si boste kupili razne lepe in koristne stvari, največ teh importiranih iz Evrope Pa ne samo to, ampak postregli vam bodo s pravo turško kavo,
potico in drugimi slaščicami, narejenimi po starokrajskem receptu. Bo tudi ples, za katerega bo igral tamburaški orkester.
Nobene vstopnine ne bo in vsakdo je prijazno vabljen. Odprto bo od osmih zvečer do polnoči.
Važen sestanek
V sredo ob osmih zvečer bo v SDD na Waterloo Rd. sestanek in seja vseh aktivnih demokratov iz 32. varde. Vsi oni, ki ste bili aktivni v zadnji predsedniški kampanji, pridite. Ravno tako tudi oni, ki želijo pomagati v kampanji za izvolitev Franka Lauscheta. Po seji bo nekaj prostega okrepčila. Kdor le utegne, je proš-en, naj pride.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
»117 St. ClaJr Avenue	Cleveland,. Ohio
Published dally except Sundays and Holidays __ ____
NAROČNINA:
£a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.P<: Za Amerilso in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c___
SUBSCRIPTION BATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c
BESEDA IZ NARODA
P. Bernard Ambrožič OFM
Jeremija se razgleduje
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.______________
No. 216 Tue., Sept. 16, 1941
Topla beseda ameriškega urednika o Slovencih
Spencer D. Irwin, eden izmed urednikov lokalnega Plain Dealerja in avtoriteta v inozemski politiki, je napisal v nedeljski izdaji daljši članek o Slovencih. Članek se nam zdi vreden, da ga prinesemo prosto prestavljenega v slovenščini, da bodo naši čitatelji videli, kako je naš narod čislan pri Amerikancih.
"Zdaj ni čas za solze, zdaj je treba imeti srce iz kamna."
Zadirljiva nemška straža, uporabljajoč puškina kopita, peha množico s perona na kolodvoru. Vlak bo vsak čas odšel in izmučeni, preplašeni obrazi se pritiskajo na šipe v vagonskih oknih, da s pogledom še enkrat objamejo nekaj svojih prijateljev ali sorodnikov, ali pa da vržejo zadnji pogled na vrhunce snežnikov v Sloveniji.
Množica tiho ihti. Slišijo se zadnji vzkliki nad sope-njem lokomotive.
Obupen in brezupen zamah z roko in iz vrišča se sliši .mrzel, indiferenten klic nemških vojakov: "Ni časa za solze. .."
Taki in enaki prizori so se dogajali v Sloveniji v zadnjih mesecih, odkar se je zrušila Jugoslavija in se je pričelo razdeljevanje te krasne zemlje med Nemčijo in Italijo. Teror plaši zdaj po ulicah Ljubljane, Bleda, Maribora. Vstopa v kcčiee kmeta in mestne hiše enako. Zadeva v srca enega najčudovitejših narodov Evrope. Vse to zato, ker se je Adolf Hitler odločil, da vzpostavi nov red in spremeni obraz Evrope tako kot to ustreza volji Cezarja.
Na vsem svetu ni več kot 3,000,000 Slovencev. Polovica od tega števila jih je doma. Toda skozi stoletja jim je uspelo, da so se obdržali v svoji lepi deželi na severu Jadranskega morja, kjer se gorski vrhovi, ki počenjajo v Švici, polagoma topijo v podonavske planjave in njih dotoke.
Več kot 1,000 let so Slovenci kljubovali, vsem invazijam. Preživeli so Turke in Hune, Madjare in Avstrijce. Obdržali so si tradicije ki pričenjajo z legendarnim junakbm kraljem Matjažem in v novejših časih je vzgojil prave junake, ki so vodili narod iz duševnih in kulturnih povez, s katerimi so jih držali vklenjene njih vsiljeni gospodarji.
Avstrija je skušala ta narod ponemčiti. Njih inleketu-alci so bili prisiljeni slediti nemškim vzorcem, če so hoteli doseči kako važno mesto v življenju. Dunaj jim ni dovolil, da bi imeli svojo lastno vseučilišče. Mraz ga je stresel pri vsaki misli na kako samostojnost. Zato so Avstrijci mislili, da jim je slovenski narod slepo vdan.
Toda zaničevani narod ni pozabil svojih boljših časov. Zato so gojili svojo materinščino in tradicije. Duhovščina je mnogo storila, da ni narodnost zamrla, zato ni čudno če je Slovenec še danes veren človek.
Potem je prišlo odrešenje. Dvajset let je bila Slovenija del Jugoslavije. V tem času so si zgradili svojo lastno univerzo, izboljšali so si svoj učni ustroj, tiskali so si povprečno več knjig na osebo, kot katerikoli drug narod na Balkanu. Industrija je cvetela. Zadružništvo se je širilo in krasna mesteca so kazala prosperiteto.
Dvajset let, ki ne bodo pozabljena, toda dvajset let, katere hoče zdaj Adclf Hitler izbrisati iz spomina Slovencem. To bi bilo nemogoče po navadnem načinu raznarodovanja, loda naciji ne nameravajo samo raznaroditi Slovence, ampak jih hočejo tudi zbrisati s površja Evrope.
Osvojevalci izdajajo poseben časopis samo za propagando. V tem časopisu ljudem pripovedujejo z običajnim prezirom resnici: "Vi ste v sorodu z nami, Nemci po krvi in duhu. V vaših žilah teče nemška kri, dasi morda tega ne veste. Vi ste potomci nemških naseljencev, ki so bili poslovenjeni.
Da je to laž, ki se lahko otipi je z rokami, dokazuje že to, da ne postopajo s Slovenci kot sebi enakimi, ampak kot s podvrženimi ljudmi, ki so manj vredno pleme, kot Poljaki, Čehi, Srbi in ostali evropski narodi, ki niso Nemci.
Kljub strogi cenzuri je znano, da postopajo Nemci s Slovenci prav tako, kot s prebivalci drugih okupiranih dežel. Samo tukaj je uničevanje bolj sistematično kot po drugih krajih razen morda, da se vrši nekaj podobnega na Poljskem. Cerkev preganjajo, ker vedo, kako je narod veren in kake važen faktor da je bila cerkev za ohranitev kulture. Prav radi tega je glavni'cilj Hitlerjevih roparjev duhovščina. Duhovnike vlačijo v zapore, jih javno sramote in brutalno postopajo ž njimi. Na stotine so jih izgnali.
Nobena tajnost ni, da namerava Nemčija deportirati do 300,000 slovenskih voditeljev v Srbijo in drugam. Ostariek naroda bodo šiloma ponemčili. To kaže namero, da se narod popolnoma uniči in namen je popolnoma politične vsebine.
Hitler namerava imeti zavarovan most severno in južno preko Evrope ,od Baltika do Jadranskega morja. Vgnezdil se je v Trstu, kjer ima svoj izhod na jugu, pa naj bo to že s; privoljenjem ali brez italijanskega Quislinga Benita Musso-linija. Ob tem potu ne sme živeti noben Slovenec ali Čeh, ki bi morda delal kake sitnosti, razen da bo kot suženj v "novem redu" brez človečanskih pravic.
Toda Hitler ne bo našel nikjer druge tako upornega sovražnika kot med Slovenci. Ne da bi si morda izbrali kakega upornega voditelja ampak je čut odpornosti najti v njih edinstvu in ljubezni do domovine. Med Slovenci ni mogel najti fuehrer nobenega Ante Paveliča, da bi igral vlogo izdajalca -nad svojim narodom."
6. "Štajerski Gospodar"
Z velikim zanimanjem sem vzjel !v roke dve številki slovenskega lista, tednika, ki izhaja v Mariboru pod Hitlerjem. Bili sta obe iz prvih dveh tednov meseca maja. Takoj vidiš velikansko razliko med nemško metodo in med laško v zasedenem ozemlju.
Slovenci na "štajerskem" so imeli dolgo vrsto let svoj tednik z naslovom; SLOVENSKI Gospodar. Bil je nekako isto kot Domoljub za "Kranjsko," List je bil katoliško usmerjen, skoz slovenski in jugoslovanski. Ni moglo biti drugače ko da je moral prenehati po okupaciji. Človek bi mislil, da je s tem vsega konec. Pa ne! "Vstal" je na novo v mesecu maju, samo ime je značilno spremenil in v krstni list so mu napisali: Letnik 1, številka 1.
GOSPODAR je torej še, pa ne več SLOVENSKI, ampak ŠTAJERSKI,! Tiskan je pa vseskozi v lepem slovenskem jeziku in oblika je ista kot jo je imel prejšnji Gospodar. Njegove strani so natrpane s samo Hitlerjevo propagando in s sovraštvom do vsega slovenskega in jugoslovanskega. Naši ljudje tam niso več Slovenci, ampak samo še — Štajerci! Tudi njihov jezik je štajerski. Poleg njega pozna list še drug jezik, ki ga omenja poleg nemškega — kransjki jezik,!
Hitlerjeva slika je skoraj na vsaki strani. Na prvi s podpisom : Hitler — prijatelj otrok. List zahteva, da bodi pozdrav vsakega Štajerca: Heil Hitler! Vsi Štajerci morajo takoj pristopiti v Hitlerjevo organizacijo: -Heimat Bund. Kdor bi ne hotel pristopiti, zanj ni mesta na štajerskem . . . Krajevna imena, ki se omenjajo v listu, po vsa ponemčena v Marburgu, v Pettauu, v Cilli . . .
Obširno je popisan sprejem Hitlerja v Mariboru. Po tem opisovanju je bil sprejet kot odrešenik. Vrnil je Štajersko Nemčiji in ves "tuji" duh se mora čimprej izkoreniniti po celem ozemlju . . .
Po vsem, kar čujemo o početju Nemcev na Štajerskem, se človek čudi, kako da sploh Nemci puste, da izhaja v Mariboru slovensko pisan list. Saj bi se dalo sklepati iz poročil, da bo ves slovenski živelj kmalu pregnan s celega ozemlja in nadomeščen z Nemci. Potemtakem bi tudi ne imelo pomena, izdajati list v slovenskem jeziku.
Naravnost v listu ni povedano, kako si je treba razrešiti to uganko, toda med vrstami lahko razbereš vse. Hitler ne misli pregreti vsega slovenstva. Prbč morsljo samo ljudje, ki predstavljajo narodovo hrbtenico. Predvsem vsa inteligenca, svetna in duhovska, potem pa taki, ki kaj imajo. Vse duševno in materijalno bogastvo naroda mora izginiti, mora v ječo ali v pregnanstvo. Nadome-stujejo ga z nemškimi privan-dranci in seveda tudi z domačimi odpadniki, kolikor jih najdejo. (Urednik Štajerskega "Gospodarja" je neki gospod Golob . . .) Ti so morali čez mejo v mnogih tisočih. Ljubljanska lista Slovenec in Jutro prinašata dolge imenike Slovencev iz štajerske in Gorenjske, ki "so v Srbiji." Lista tudi povesta, v katerem kraju so, ZAKAJ so tam, to se seveda ne omenja. Saj je že to znamenje nekake tolerance, da laške oblasti sploh pustijo ona imena tiskati. Med imeni takoj spoznaš zdravnike, profesorje, učitelje, duhovnike, sodnike, in-
dustrialce, uradnike, boljše kmete int.
Vsi ti in tako morajo torej iti — ali so pa doma zaprti kot na prjmer mariborski frančiškani,. obsojeni na težko delo — delavec in mali kmet, pa še mali obrtnik zraven, naj ostanejo in naj se čimprej ponem-čijo . . . Prepuščeni samim sebi in pod najhujšim pritiskom, ki si ga moremo misliti — kaj pa morejo drugega? SLOVENSKO pisan list pod Hitlerjem priča, da je ostalo še mnogo, da večina, naših ljudi na slovenskem ozemlju. Vsaj za začetek jim je potreben slovenski list, dali po zatajevanju lista samega niso ti ljudje nič drugega ko pokranjčeni Štajerci, z drugo besedo — Nemci . . . Kakor hitro mogoče jih je spet treba naučiti nemškega jezika, potem bo šel seveda tudi "štajerski Gospodar" s slovenščino vred'in zasluženi grob . . .
To je torej Hitlerjeva politika: Slovenska inteligenca naj pogine v izgnanstvu a, "mali" Slovenci naj se brž ponemčijo in sloveskega naroda bo — konec . . .
EucMdRifleClub
šan v barona, to je priprosti sin naroda, ki če bi ne bil nas, in črpal vse, kar je imel podlage od naroda, bi ne bil oni Vega, kot je bil. Komponist Galus (Petelin, Ribničan, umrl 1591) bi ne bil nikoli to, kar je bil, če ne bi bil Slovenec. - Ali bi bili Levstik, Stritar, Prešeren, Gregorčič in drugi to kar so, če bi ne bili med slovenskim narodom? Dvomim!
Vseh pisateljev, vseh komponistov in pesnikov se drži narodni pečat. Narod, kar se je rodilo iz tebe je tvoje. K tebi spada in dolžnost je, da narod to šteje za svoje in da ostane njegovo, pa bilo tako, ali tako. Lausche je narodni pojav. Lausche, brez poštenega, značaj-nega in vztrajnega slovenskega naroda, ne bi bil ta Lausche, ki ga poznamo. Poleg tega je dobil takorekoč dušo in srce slovensko in razum amerikanski, torej je pojav dveh svetov, a še vedno je le pojav slovenskega naroda.'
Brez vprašanja, Lausche je slovenski pojav in mi kot taki smo mu dolžni vse, pa če nam je pri srcu ali ne, Slovenci smo toliko zmožni, da lahko vzamemo od Lauscheta vsako razočaranje nad slovenskim naro-aom, da bo še tako kot sedaj, vedno nosil v mislih in dejanjih ponos, da je Slovenec.
V SREDO, 16. SEPTEMBRA SE PRIČNEJO V 23. VARDI DNEVI, KI SO OZNAČENI KOT LAUSCHE-TOVI DNEVI. Rojaki, ko vas nabiralci obiščejo, in se vam izkažejo da so, pravi, vas prosim v imenu celokupnega slovenskega naroda, da storite svojo dolžnost. Za odbor:
L. šeme.
tev podružnice. Mu je poslal viti vsaj pet podružnic
V117TI1C V 1 i
Takolf smo pa zadnjič streljali : ';
Kotnik................18
Gubane................13
Kunstel......'..	17
Sober .. .. .... ..	18
Plesic .. .. .. ..	17
Levstik................14
Rožanc................12
Šepic - -,............19
Kramer................23
Mandel................21
Baraga................20
Kastelic................18
Dolenc................21
Janževič............17
Kakor* je naš običaj vsako jesen, zato pa hočemo tudi letos našim cenjenim prijateljem po-streči. V ta namen bomo imeli "Clam Bake" in sicer v sredo, 17. septembra, popoldne na Mo-čilnikarjevi farmi. Servirali bomo od 3; do 6. ure popoldne. Po veečrji pa se bo vršila domača zabava. Gospoda Žulič in Plesic sta imela že precej vaj, da bo nastop popolen in siguren. G. Kunstel z njegovim kvartetom je tudi že pripravljen za nastop, kakor je meni sporočil. Za mešan zbor se pa tudi ni treba nič bati, ker bo vse v redu.
Tajnik.
__-o--
Slovenci in Lausche
Zapisnik
Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki, Slovenska sekcija
seje
Izvanredne pojave doživljajo vsi narodi, čim več srčne kulture je v narodu, tembolj skristaliziran je pojav. Pojav sam po sebi še nikoli ni obstojal. Vpak skristaliziran pojav ima ozadje, to je, vsak spada tja, kjer so ga običaji, tradicije in sedanjost oblikovale in v onem pravcu stopa pojav velikokrat do nesmrtnosti.
Slovenski narod je doživel že veliko narodnih pojavov. Ene so nam zatemnile razmere, ene pomanjkanje moči, ki bi to pribije na svetovno desko, a eni j s6 dogovorila* da se jih da na-
Sejd otvolf "predsednik brat Vincent Cainkar ob 10. uri dopoldne 19; avgusta, 1941, v prostorih glavnega urada KSKJ, na naslovu 352 N. Chicago St., Joliet, 111.
Prisotni so: Vincent Cainkar, Josephine Erjavec, Josip Zalar, John Gornik, Leo Jurje-vec, William Rus, Frank J. We-dic, Janko N. Rogelj, redni člani odbora in Mary Prisland, predsednica SŽZ, kot izredna zastopnica. Skupaj je navzočih osem zastopnikov raznih slovenskih organizacij. Poleg teh iz prijaznosti posetita sejo joli-etska rojaka, gospoda Kuhar in Frank Gospodaric.
Predsednik brat Cainkar v otvoritvenem pozdravnem nagovoru izrazi svoje zadovoljstvo gospe Prisland kot prvikrat navzoči na sejah tega odbora ter izrazi upanje, da jo še večkrat vidimo v svoji sredi.
Ker ni ob otvoritvi bil navzoč redni zapisnikar, kateri pa kmalu nato vstopi, to je brat Janko N. Rogelj, je bil za zapisnikarja imenovan William Rus.
Poročilo o svojem poslu poda tajnik brat Josip Zalar, kot sledi:
Dne 28. junija sem prejel od brata Janko N. Roglja članek: "Poziv Slovencev," ga odobril in je bil nato priobčen v listih. Za članek zasluži brat Rogelj, direktor publicitete, vse priznanje. Iz državnega urada pa je nje. Iz državnega urada pa je do dobil redne in izredne listine in druge zadeve, katere bo še predložil Redno'poročilo in račune je treba vsaki mesec izpolniti in odposlati. Tako poročilo je bilo poslano za mesec junij, 1941.
Dne 30. junija, 1941 je prejel brat Janko N. Rogelj osnutek listin: "Poslovnice" za podružnice. S predsednikom sta
vsa potrebna navodila in pojasnila.
Dne 1. junija je prejel od g. Pezdirca iz Clevelanda, O., poročilo, da so organizirali podružnico.
Dne 14. julija je gospod Škof iz St. Louis, Mo., vprašal za podatke za organiziranje podružnice, katere je prejel. Prejel je pismo ali poročilo od predsednika jugoslovanskega odbora in od Janko N. Roglja je prejel osnutek pravil, dobro sestavljena, zakar mu izreka čast in priznanje. Predložena bodo kasneje ti zbornici.
Dne 29. julija je podal podrobno poročilo seji glavnega odbora KSKJ, ki je vse dosedanje delo tega odbora odobrila Nikakega prispevka pa do sedaj niso mogli napraviti, ker po mnenju državnega zavaroval-ninskega urada po neki točki pravil, ki darove prepoveduje, hi kaj takega* mogoče storiti, dokler pravila ne popravijo, kar se bo zgodilo in potem bo tudi njih organizacija storila svojo dolžnost.
Od tiskarne Ausec Brothers, jolietske tvrdke, je prejel naročene "Poslovnice" s poročilom, da jih je tvrdka brezplačno natisnila, kot prispevek pomožni akciji. Vzeto z zahvalo na znanje.
Dne 30. julija je poslal poročilo državnemu uradu.
Dne 14. avgusta je povabil za pristop nadaljni dve slovenski ustanovi: Progresivne Slovenke in pa Slovensko moško zvezo, od katerih doslej še ni prejel odgovora
Med časom je prejel od blagajnika Jurjevca priporočilo, da se naj nabavi pobotnice, brez katerih mu je težko poslovati. Odpisal mu je, da naj počaka seje. Od brata Ermenca, člana odbora pa je prejel priporočilo, da bi se naj v važnih zadevah glasovalo potom "proxy," ker njih organizacija ne more poslati na vsako sejo svojega zastopnika. Glede tega nasveta je mnenja, da tako glasovanje pravila izključujejo, kar mu zbornica pritrdi.
Glede pravil je mnenje, da bi se jih dalo natisniti samo v listih in ne v knjižicah in, da bi naj dalo napraviti nekakšne kartice. "Pooblastila" za nabiralce prispevkov.
Dalje poroča, da se je doslej ustanovilo osem podružnic in sicer: v Jolietu, 111.; Cleveland, O.; Milwaukee, Wis.; Sheboygan, Wis.; Ely, Minn., in St. Louis, Mo. Iz St. Louisa, Mo., je prejel od nekega brata Hrvata poročilo, da se bodo pridružili naši sekciji.
Slede poročila drugih zastopnikov kot sledi:
Vincent Cainkar: Kot predsednik nima nič za . poročati, kar ni že tajnik omenil, izvzem-ši, da je v tiskarni SNPJ naročil uradni papir in koverte ter razposlal na uradnike. SNPJ glavni odbor je imel akcijo v razpravi na svoji seji, ki je postopanje eksekutive in zaključke tega odbora odobril.
Mrs. Josephine Erjavec: V glasilu Slovenske ženske zveze "Zarja" je že meseca aprila priobčila apel za pomoč in rav-notako apelira na vse podružnice. Akoravno doslej ni bilo še pravega odziva, upa na najboljše in je prepričana, da se bodo podružnice odzvale.
Janko N. Rogelj: Seja glavnega odbora ABZ je sprejela vse zaključke tega odbora in darovala v blagajno Slovenske i sekcije JPO vsoto $500.
John Gornik: V Clevelandu sta z bratom Rogljem sklicala naj prvo sestanek glavnih odbornikov vseh organizacij, zatem sestanek društvenih pred-
landu in deluje se za tev istih tudi v Girar Lok«
pisi jim gredo na roko, ' dober pojav. Priporoča/ milSei vsaki navzoč piše vodit« ^ %Jroži raznih naselbinah p°z've^ ^ vojr organizirajo za pomoč m ^ nim v domovini.	j ^ osuj
Leo Jurjevec: Kot !ije,da, imam za poročati, da daj sprejel prispevkov1
"živ!"
strank,
i]enj( Pred
$102.45 od par s vsota je naložena v Federal Savings and J sociati.on. Naročil Je knjigo in prejel Surety ^ $5,000, ki stane $?5. kratkem prejeti Pobotn\i:;fer bejev gače mu je delo preveč čeno. Od jugoslovansk^
zula v Chicagu je PreJ. na udeležbo banketa, Nj
Soc
fcabil ^Ijet,
vprid in dobrobit P0111^
cije; istega dne bo
Londona tudi kralj Pe .
dru^.

p0
%V0 z;
neral Simovič in venci j a SZZ se vrši teden. Na banket, # sredo večer, je P°va fC slovanski poslanik %■ m želi, da bi bil tudi ta stopan na istem, v predsednika in tajn1*
William Rus.	"
odbora je bila v ra«PgU
..I_______
ji glavnega odbora

le
se pa še -žare, kot so se takrat, ko so se pojavili.
Naš narodni pojav, ki je vsekakor izšel iz naroda, je bil strateg in junak pozneje povi-
tisniti samo v angleškem jeziku. Vzorec je predložen in odobren. Istega dne je prejel od gospoda Blatnika iz Gilbert, Minn., vprašanje za ustanovi-
nji teden. Ni bilo ^ _ tj
cije proti ti ustano^,, ot^.'
gotovim
zaključkom,^
je .bilo vse delo tega glasno odobreno je v blagajno Slove«3 JPO vsoto $100.
Frank J. Wedic-^ spada v moj urad prejel. Organizacij J vsem string
P
Sloven;
sk*
idr"
ne se v akcijo JPO, Apeliral je na PQ1 upa, da prispevki ne stali.	„0>
Mary Prisland: ^ ^ niku za povabilo na je omogočilo, da vaši družbi. Z veS

o ol
Chicagi dne 6. sePteJ|W(]j]n°
Jaz
te« d
se
fes
A ■ mi
»ko]
Dui
>s 11 Puš
Jfct
vr

bili
fc.
šefi
v kolikor mi bo ^ Kot ženska, vem, prvi vrsti poklica^teg>l
bi in ter
Jiti;
% n
, Pre i0 izd;
1
vf
V aoi UJ. Ufjwi.	v'rtl ' ' Jp Vw
odzvala tudi bodoc'^ k Jie
»ji. ^z
samaritanstva, radi _ J <«
lb ln
iočm' ,j
delati z vsemi mc namena tega odbo^^j ■sednica Slovenske ^, 'imam koresponde« ■
kot tudi sem že aPe
ranje prispekov, ^ f,
podružnic. V smo imeli en javel1' s* ustanovili podružn1 d no pomoč. Začetek A kot običajno, sedaJ deluje 11 društev ^ nizacij za stvar- ^ akcijo bomo skušaj ' meri pritegniti sloj. Sedaj razP^ij ke listke, potom bo naselbina Sh^ ^ zbrala in darova^
0r] k in
s5:


:a in so.
M
%
, H r
pil t tr
iiiJ1
nesrečnim v
J
Slove*
slaviji temu odb°rl od $500."	,jr
S tem so P°r°V
kov podpornih 01 j/] tvorijo to sekcU0' preide se na pi Brat Janko gl(> publicijskega . P1 na članek, ki Je ni Proletarcu.
iebn° 0/
pada kot zase no deluje kot ga odseka tega znati od te seje, vem, ko je skuša' nice te ustanove-Josip Zalar PraVlV članki ^
V?
sednikov in tajnikov. Vršil se je tudi javen shod, ki je moralno dobro uspel. Ustanovili so doslej eno podružnico in dali tiskati pobotne knjižice za nabiralce prispevkov. Zastopniki Narodnih domov, ki so za stvar zainteresirani, mislijo ustano-
njeg° . v li^;, bi'1

Rogljevi ženi in po priobčeni mnenja, da so članki brata i'u^l zakar za trud,
mu gre ^A ki
ci ji. Upa, da bo ^ t J tako neumorn0 začrtanih sme?'^ tfj metni zadevi g°v nakar je soglaSJ slednja izjava: ^of'M ' "Tu zbrani 0 /J1 Slovenske sett" (Dalje
iS;
Sr
H > '
Nr i
K *
!v V
* 4
K>
iO
Ok

>1
s

:ali» ko,r
Č3,

žive, oč
sei" ;oV nfc
.'te in zvežite ga. Jojmh trum ga bo jutri
feo dil'"
brf lje >H So bili na moje i || ,Se penili niso. % 36 Velj'al za junaka, I1W j 2i,,,.nega človeka, ki je tve-j pel? |e'^nje> da reši tovariše,
50s ed "ekaj dnevi ga je j.P0(I vojnih trum povi-, Podčastnika. Pa bi ga »veij' in razorožili (tmi et|j . uJca, ki je bil samo jftč feJev gost, druga pa nič
¥
i« sty
;5.
jtni^
več isl
ell
rej
H
o:^ go*1 pete' ri#
liP1
ta o? vsa)
m
p
*
u
v
■senl., j a ® j ja z
SATAN IN IS K A R10 T
Po nemSkcna Izvirniku K. Mays
% °botavljanje Je izra"
«li
nož
m planil v mene.
^ me boš —? Mene?
m,JHz tebe sodil in obso-?'dŽaUr!"
^Pogovorom sem vzel
Ptiea° srebn»° puško v Id. p 0Val sem, da me bo Hi,|.,restregel sem sunek ij^iti. rs"em opravka s pre-dozorelim zločinca! ,
a bi ga prijel, iz-
! mi
■le izpod rok in se
Vskokih p°^nai h k°-
l8ol®jf zgodilo tako naje še vedno stali
> >
a 0 % Sem mirno obstal,
t k I««.
"ič ^.Samega mi ni bi-
,dr11
ne
Ha,. .iM mi mogel škodo-li ljjjo Je zagrešil nad mezdno smodnika in
bi;
i *<ote. Zbežal k Ayarom
1 Vr" ''lh posvaril- win"
S() Bothwell in Kru-^ f, 1 v nevarnosti. In ytino*as Melton, mi je ' sem moral na \ ( "Pačiti, pa če tu
r
LH'-''
Sen,l seli
»čif «1
J ii t<
A i
d»sl
it,;.
t». ^
tfP
iv0 j/"lp°la, prikazal se % j/1 kamena je molel Sh,,°,meril sem na des-
»n ' M 'Je;.
llCC
' f5

k j^ih^^^S1 ea Pripeljite" , i ps. ' Nezavestnega so
laJ
• ^ S
v &
rA v
et
ni)1
K" p* i
^ ^no2dl'avnik ~~ mu ° Nato pa ga z ve-
zastražite! Go-
■J«^ bi vas hudo • vam ušel tale iz-
CSoj^ t6(kj oglasil
0 A
i
$ 1 p.
. 'j tije
v
ih. J
■ i'S>
Ijf'
't j" v;
J
KA
w
An
<*y
I o -f
ir
uaJalčevega življe-
konj^ed skalovjem, kjer ttez' ko bi zajahal, skale, videl bi ga.
Ampak, Mr. Hunter, povejte, kako pa da se vi tako močno potegujete za človeka, ki je izdajalec —? Vi, ki ste tudi tujec tod!"
"Ni še dokazano, da bi bil izdajalec!"
"Je že dokazano, pravim!"
"Ničesar ne vem o njegovem izdajstvu."
"Tudi ni treba. Dovolj je, da jaz vem, kdo in kaj je tale človek.
Pa tudi sami, se mi zdi, prav dobro veste za njegova pota. Opazil sem, da ste se mno^o pečali z njim"
"Zakaj pa ne? Pogumen človek je, zaslužen vojak. In njegov predstojnik je kol agasi, moj prijatelj, ki bi ga rad rešil, kakor veste. Zakaj bi se ne smel pogovarjati s človekom, ki je služil mojemu prijatelju in rojaku in mi edini lahko pove, kako se mojemu prijatelju godi?"
"Hm. Pa da tako skrivnostno šepetate z njim, to se mi zdi čudno —!"
"Kaj vam mar moje počen j a-nje?" se je obregnil nevoljno. "Vam, Mr. Jones, nisem dolžen dajati odgovora za svoja deja-
ZAPISNIK
nja!
Jaz
111 »i ga bilo
vec vi-
s5:


Povedal častni-
111]
ustrelil. Poj-

Ik
S
se.
Po angleško.

,, ... Vatan Melton, en°j.
i ŠU,- , . 1,1. ha i Jdk ln zaslužen
S rojeval.
, ^ X. "Zakaj
, .o^6 izdajalca-?"
času mi j
>avii 'wu casu mi je sem lahko kar
L
dejal. "Ni , ^ djal
na varno
i . '
L^itn ni všeč ! Nedol
\
' ^ekli ste, da je ate dokaze za
vItn

tli,
i^b^itibigamo-
i ^ Siv!' 6 011. njegov ti J dej J soditi. Vi Mr.
'itk^te S Poudarkom, da
V^iet a in da cel°
\W!>.Ka! Saj ste ven-iii j.
^C^o vem, kaj
'M
li
i,Sb-St0riti' hl 111 V
i
' >t! Nh v1 sprejemal na-Kar sem \> storil, bom ■ Pred Kruger
"Tako morebiti mislite, pa mislim drugače.
Ali vam naj povem, zakaj se toliko zanimate in potegujete za človeka, ki je izdal svojega za-povednika?"
Porogljivo se je nasmehnil. "Težko vam Go najti pravi vzrok !"
"Zelo lahko! Mož je vaš sel in posreduje med vami in kol igasijem Kalaf ben.Urikom, ki ga mislite rešiti in odpeljati iz Tunisa!" Užaljen je povedal: "Sumničite me in mi očitate stvari, ki o njih ničesar ne Vem. In če bi bilo tudi kaj resnice na tem, kar pravite, bi mi ne smeli tega očitati!
Obžalujem, Mr. Jones, da sem vr.m zaupal!"
"Morebiti vam bo še huje žal, Č3 jvam povem še nekaj druga, kar se vas tudi zelo tiče.
Saj poznate nekega Thbma-sa Meltona?"
Silno se je prestrašil.
"Thoma — sa--Mel —
to —na —?" je jecljal.
"Da! Saj ne bodete tajili, da ga poznate —? Ali da ste vsaj čuli o njem?"
Za hip je molčal in ugibal, kaj bi rekel.
Ni vedel druga o meni ko da sem Mr. Jones, Anglež po rojstvu, doma v Indiji trgovec z usnjem in kožuhovino, in da sva si z Emeryjem Bothwellom prijatelja, s Somalijem ben Afro, kakor smo imenovali Winnetoua, pa dobra znanca. Na mah pa ču-je iz mojih ust ime svojega očeta Thomasa Meltona, ki je bil v Tunisu znan le po imenu Kalaf ben Urik, ki se je skrival v Orientu, ker je imel polno masla na glavi in se ni smel prikazati v Zedinjenih državah.
Vedel sem za ime Thomas Melton —. Ali sem vedel tudi to, da je Thomas Melton njegov oče —? In kaj nameravata oče in sin —? In njega sina, sem vprašal, ali pozna Thomasa Meltona —. Nekaj sem vedel, vsega pa gotovo ne —. Nemogoče se mu je zdelo, da bi vedel za njune zločinske načrte.
Tako je ugibal. In nerazumljivo mu je tudi bilo, odkod vem za očetovo ime jaz, Mr. Jones, navaden trgovec —. Da sem bil v Zedinjenih državah, to sem mu sam povedal in da tržim s kanadsko kožuhovino. Tudi v New Orleansu da sem že bil, sem mu pravil. Morebiti da sem tam zvedel za ime Thomas Melton —.
Končno je mend.a spoznal da bi zagrešil neumnost, če bi tajil. Hladno in malomarno je odgovoril :
(Dalje prihodnjič)
of the President's Committee on War Relief Agencies," spolne in odpošlje, ali vrne odboru, ki jih je poslal.
Brat Zalar nato čita iz prejetega uradnega poročila iz Wash-ingtona podatke o delu ali nabranih prispevkih za odpomoč narodnih skupin v Evropi, med drugim, da je on prejel prispevkov v skupnem nekaj nad $500. Za naprej, pravi, da ne ve, kako priobčati račune na pristojno mesto v Washington. Mislil je, da bodo vse sekcije JPO izročile denar njemu kot blagajniku, sedaj pa opaža, da vsaka sekcija za sebe poroča, primer ena pod imenom HBZ, druga kot Srb Commitee of Pittsburgh, Pa.
Brat Cainkar, predsednik, izvaja: "Tudi moje mišljenje je bilo, da bomo delovali Srbi, Hrvatje in Slovenci pod enim 'charterjem' ali 'permitom' kot Jugoslav Relief Committee, a kot zgleda, smo le Slovenci ostali Jugoslovani, drugi pa so dobili posebne 'permite,' da delujejo pod imenom svoje narodnosti kot Hrvatje ali Srbi. Ne pa samo te, ki so se izvirno na konferenci v Clevelandu, O., zavezale skupno delovati, čuje se, da so še druge neodvisne ustanove, ki najbrže tudi pod svojo poslovnico nabirajo prispevke za Jugoslavijo, primer, ena v Chicagu, druga na Pacifiku in poleg'teh zna obstati še
(Nadaljevanje z 2 strani)
sanje urednika Proletarca in vsakega drugega lista ali posameznika, ki bi skušal zanesti prepir, ali utegnil delovati za razkolj te pomožne ustanove Zavedamo se, da nismo zastopniki nikake verske in politične stranke, temveč zastopniki slovenskih bratskih podpornih ustanov, ki so se zavzele z združeno močjo delovati za pomoč nesrečnim rojakom v Sloveniji in Jugoslaviji v obče, negleda kakemu sloju, političnemu ali verskemu prepričanju kateri pripada, ker v tugi, lakoti in trpljenju so si vsi enaki."
Brat Zalar nato izroči ček za vsoto $391 blagajniku Slovenske sekcije, dar društev in posameznih članov KSKJ.
Brat Rogelj predloži osnutek pravil JPO, Slovenske sekcije, katere na željo predsednika čita. Razpravlja se točko za točko in nekatere se z malimi popravki sprejme.
Sklenjeno, da se sprejeta in odobrena pravila te sekcije da natisniti v raznih listih, ne pa v knjižicah, da se prihrani nekaj" denarja v prid nesrečnih rojakov v domovini. Brat predsednik izreče v imenu odbora zahvalo bratu Roglju, za sestavo pravil, ker ve, kako zamudno in težavno je tako delo.
Na predlog podpiran in spre-, r- - ^ — -------------iw^cij pravi, ua je pre-
jet soglasno se to v sekcijo za- kaka druga. Želel bi slišati malo poročil iz Jugoslavije, od-časno sprejmeti ustanovi: Pro-(druge odbornike, kaj mislijo o nosno iz Slovenije. Zastopni-
tej zmedi."
Sledi splošna razprava. Mnenje je, da se počaka prihodnje seje skupnega Jugoslovanskega I pomožnega odbora, ki naj zade-C., razna vprašanja, poleg onih,1 vo izčisti. Ako ne bo volje za ki so za poročati finančne po-'skupno akcijo vseh treh sekcij, datke. Predlog stavi jen; pod- potem bo tudi Slovenska sekci-piran in sprejet, da brat Zalar ja neodvisno delovala, ločeno nja je tudi sestra Prisland, ka omenjene pole: "Information od ostalih skupin. "Ako bo po-, tero tudi večkrat vprašajo za sheets furnished upon request sledno slučaji" pravi brat Za-' novice iz domovine lokalni čas-
lar, "bom kot blagajnik JPO re-ligniral, ker nima smisla, da bi aosil samo uradni čin, viri dohodkov pa bi stekali drugam."
Predloženi so razni vzorci pobotnic za blagajnika Slovenske sekcije,, podružnice in za posamezne nabiralce prispevkov. Zaključeno, da se naroči 1,000 knjižic "pobotnic" za blagajnika, po predloženem vzorcu in za posamezne nabiralce pa se jih začasno ne nabavi.
Tajnik brat Zalar priporoča, da mu blagajnik do 25. dne v mesecu sporoči vsoto prejetih prispevkov, da zamore pravočasno napraviti poročilo za državni urad. Blagajnik brat Jurjevec obljubi to storiti in poroča, da je dosedanje prispevke naložil v Metropolitan State Bank v Chicagu, ki posluje pod vladnim jamstvom.
Brat Jurjevec poroča, da je prejel od konzula v Chicagu vabilo na banket, ki se vrši v soboto 6. septembra, 1941, kateri dan bo po radiju iz Londona imel govor jugoslovanski kralj Peter II. Sledi razmotrivanje in zaključek je, da ta sekcija uradno ne bo zastopana na banketu, ker želi ostati samosvoja, neobvezna kaki politični stranki. O sličnih vabilih, apelih, pozivih poročajo tudi drugi, da so jih prejeli, a jih ta seja ne vzame v poštev in se o njih ne razpravlja. Brat Rogelj pravi, da je pre-
^•resivne Slovenke in Slovenska moška zveza, ako se želite pridružiti.
Brat Zalar, tajnik, poroča, da je prejel iz Washingtona, D,
štvo Jugoslavije v tej deželi bi lahko več storilo, ako bi primer dajali časopisom in drugim ustanovam spisane posnetke radijskih poročil iz Londona. Marsikatero poročilo bi mu služilo za uspešnejšo agitacijo v prid naše stvari. Istega mne-
To je menda največja oglaševalna desk a na- svetu in ta je na Times Square v New York City, kjer na tisoče Neioyorcanov in dr v (jih ljudi vidi vsak dan veliki oglas, ki oglaša nakupovanje obrambnih bondov. Oglas je dol 115 čevljev in 45 pa visok.
niški poročevalci, a ne ve nič več kot sami vedo.
Br. Zalar poda nekaj najnovejših poročil, ki se nanašajo na našo staro domovino in br. Rogelj čita nekaj dopisov, odmevov na našo akcijo.
Brat Zalar želi in s tem se strinjajo vsi, da se prestavi v angleščino IZJAVA Slovenske sekcije J P. O., ki jo je napisal br. Molek in jo je sprejela prva skupščina te ustanove. Mnenja je, da bi napravila dober vtis na Amerikance, kot tudi na tu rojeno našo mladino, ki ni vešča slovenskega jezika. Br. Rogelj pojasni, da je naprosil br. Grilla v Clevelandu, ki jo je deloma že prestavil, da jo v njegovi odsotnosti završi in upa, da je to storil.
Predsednik br. Cainkar izreče iskreno zahvalo vsemu slovenskemu časopisju za dobrohotno sodelovanje v priobčanju člankov in poročil tega odbora.
Tajnik br. Zalar se zahvali br. Roglju za članke, ki jih je do-sedaj priobčil v listih, kot "KRI NI VODA" in drugih, ki so zelo pomembni in čustveni. Izrazi upanje, da bo nadaljeval to delo, neustrašeno, čeprav bo naletel na odpor in ovire posameznikov. V prepričanju, da dela za trpeči naš narod onstran oceana, se naj ne ustraši natolcevanj in predbacivanj ljudi, ki bodo skušali ovirati naše delo. Prepričan sme biti, da ta odbor bo vedno njegbv branitelj, proti vsem neosnova-nim napadom.
Br. Rogelj priporoča, da ta odbor pozove vse vodilne Slovence in Slovenke po naselbinah, da se zavzamejo za našo stvar, za pomoč trpečim rojakom s tem, da pišejo članke, ustanavljajo podružnice, ker le v skupnosti bomo dosegli svoj cilj.
Dalje je zaključeno, da se vrši prihodnja seja odbora v Chicagu, v prostorih SNPJ, vsaj še ena v tem letu, katero naj skliče tajnik, kadar se mu jo bo zdelo potrebno obdrževati.
S tem je dnevni red izčrpan in predsednik zaključi sejo ob 2. uri popoldne.
Vincent T. Cainkar, predsednik;
Joseph Zalar, tajnik;
William Rus, zapisnikar seje.
-o-
Reklama v Indokini
Tudi v Indokini imajo kakor v južni in vzhodni Aziji sploh za naše pojme zelo nenavadne in deloma poetične načine za trgovsko reklamo. Izložbeni lepak neke velike trgovine n. pr. pravi: "Vstopite — naši nameščenci so ljubeznivi kakor oče, ki hoče spraviti svojo hčer do moža." Neki zobozdravnik se prilizuje svojim klientom: "Kadar vam mi izdiramo zob, občutite isto ugodje, kakor če jeste vanilijev sladoled . . ." Lastnik neke cvetličarne pravi v svojem oglasu: "Moje cvetlice so tako sveže, kakor duša mladega dekleta." Neki izdelovalec papirja hvali svoj proizvod, da je tako trden kakor slonja koža, a neki slaščičar zagotavlja: "Naše blago dostavljamo naročnikom z brzino granate!" -o-
V Zed. državah konzervirajo vsako leto do 13,000,000 zabojev paradižnikovega soka (tomato juice).
Belo dobi
ženska, ki bi pazila na otroke in opravljala lažja hišna dela, dobi delo. Zglasite se na 5305 St. Clair Ave.
Grocerija naprodaj
Proda se grocerija, ali pa se zamenja za stanovanjsko hišo. Trgovina je v slovenski naselbini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(218)
Beer parlor naprodaj
Proda se Beer parlor, ki ima D-2 licenco. Nahaja se v slovenski naselbini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.
______J218)
Sobe v najem
Odda se v najem 3 opremljene sobe, vsaka zase. Naslov se izve v uradu tega lista. (218)
Lepo stanovanje
• Na E. 73. St., 2558 se odda pet moderno dekoriranih sob. Idealno za mlad zakonski par. Najemnina jako zmerna. (217)
Delo dobi
Slovensko dekle, staro nad 18 let, dobi delo za splošna dela v restavrantu. Oglasiti se je na 5034 St. Clair Ave.	(216)
Hiša naprodaj
Proda se dobra hiša za 2 družini, 6 sob spodaj, 5 zgorej, 4 garaže, lot 40x175. Nahaja se aa Addison Rd. med Bonna Ave. in St. Clair Ave. Ker se mora urediti zapuščina je cena znižana na $5,200. Za podrobnosti vprašajte C. G. O'Bell, 1266 E. 71. St., tel. HE-8726. (216)
xxxzxixzxxzixixxxxxxzxxxr-
PREPARE YOUR
Heating System
NOW!
New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot zvater or Steam
Resetting........................$12.00
Cleaning ..........................$4.00
Air Conditioning, Tinning
and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS
MASON
H E A TIN G C O.
1193 ADDISON RD. ENdicott 0487
iXXXXXXXXIXXXXXXXXXXXXXXXX
Nottingham Coal Co.
GABRIEL & TEKAVEC lastnika IVanhoe 0753 Ker smo slovensko podjetje, se vam priporoča, da nas naj-prvo pokličete, ali sporočite, da si nabavite dober premog.
Cene premogu se višajo. Mi podpiramo Slovence, zato bi morali naši rojaki v prvi vrsti nas vprašati za našo postrežbo. 18320 Lanken Ave. off Nottingham Rd.
Got nja slika nam kaže ameriške vojake na manevrih, to so vojaki od 258. poljske artiljerije, ko vojaki ravno pripravljajo 155 mili meter xki (6 palšm) top zti v akcijo. Slika je bila posneta v F.ort Devens, Mass.
MALI OGLASI
Zobozdravniki urad se odda
Odda se zobozdravniški urad ■s 4 modernimi sobami; vse udobnosti: Čakalnica, urad, toilet in kopalnica. Vse v prvovrstnem stanju. Vprašajte na 6409 Superior Ave.	(218)
Ako iščete
dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Zavarujte hišo!
Zavarujemo vam vašo hišo ali pohištvo, pa tudi vaš avto. Zanesljiva postrežba.
John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KE 1934	KE 2473-R
(Fri. Tues., Sept. 16)
Dobre delo doti Moški dobi delo, da bi s trnkom razvažal pohištvo. Zglasi j naj se pri Norwood Appliance j & Furniture, 6104 St. Clair! Ave.	(217)!
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščin« za dom 6612 ST. CLAIK AVI. __flEnderaon 297g
T
MIRKO BRODNIK:
Ljubezen ne umre
C-Cš- <><XX>C-<><X><>C,C<<>C><>^	<><><J><><>OC><><><><i><>0<>Č<:<>
Toda danes je bil preveč potrt. Preveč je že moral prestati, da bi bil še to zmogel.
"Jutri," si je rekel, "jutri se
"Tak to je tvoje sejmišče! Potem so imeli danes ljudje prav, ko so mi pravili, da hodiš s Kačarjevo! Lepo si me mislil speljati. In kako si namigoval, da si že nekaj izbral. Pa si se zmotil! Ne pojde tako, kakor si misliš: Ne, ne, na Podbregar-jevem domu pa Kačarjeva ne bo gospodinja. Za enkrat še ne!"
Marija je drhtela in gledala v tla. Zdelo se ji je, da ss zemlja pogreza pod njo in najrajši bi se bila res vdrla v tla. Potem se je zdrznila. Andrej jo je št zmerom držal za roko. Iztrgala se mu je in planila stran. Ni vedela, kam Samo proč odtod; proč.
"Le pojdi!" je zaklical Pod-bregar za njo. "In mojega sina pusti pri miru. Dokler bom jaz le še z mezincem migal, ga ne boš dobila."
Nato se je obrnil k sinu.
"Saj se mi je zdelo, da nekaj ne more biti tako, kakor bi moralo tyti. Dobro, da sem še vse odkril, dokler ni bilo prepozno. K notarju zdaj ne pojdeva," je hladno nadaljeval. "Zatrapal si se v dekle in bolje je, da greš k vojakom, da se ti bo malo glava ohladila."
"Oče!" je vzkliknil Andrej, ki se je šele zdaj prav zavedel, kaj pomeni zanj in za Marijo dogodek, ki se je pravkar odigral. "Oče, nikari ne bodite tak Sni J"
"Kakšen naj ne bom?" je mrzlo odvrnil Podbregar. "Lepo reč si mi mislil splesti za hrbtom in zdaj naj molčim. Ne, ne, tega pa ne."
Andrej je videl, da ni mogoče vsaj zaenkrat ničesar doseči. Mirno, brez besede je šel za očetom v gostilno.
Ko sta stopila v izbo, se je takoj oglasil kmet, ki je že prej govoril s Podbregarjem:
"Sta pa hitro opravila. Časih je šlo to bolj počasi. Kako pa je bilo?"
"Tako, da je prav," je odvrnil stari Podbregar. Njegov glas je bil tako čuden in skoraj grozeč, da se nihče izmed navzočih ni več upal izpregovori-ti besedice. Andrej je šel poča-
bom pomenil z njim. Saj ni iz kamenja. Uvideti bo moral, da Marije ne bom smel pustiti. In brez denarja ona tudi ni . . ."
In kaj bodo Kačarjevi dejali,
— na to tudi ni pomislil.
* * *
Ce je bila pot očeta in sina v mesto tiha, brez besed, je bila vrnitev proti domu še bolj. Niti besede nista izpregovorila vso pot.
Ko sta prišla domov, Andrej sploh ni stopil v hišo. Ni maral poslušati, kako bo oče govoril še z materjo o njem in Mariji. Šel je na mrvo in tam legel. Še k večerji ga ni bilo.
Zvečer je šel h kozolcu. Upal je, da bo prišla Marija in da jo bo vsaj malo potolažil. Sicer pa je bil sam prav tako potreben tolažbe kakor ona . . . Zdaj je šele spoznal, kako je navezan nanjo, ko ni imel nikogar, ki bi mu bil lahko zaupal svoje težave.
Toda Marije ni bilo, čeprav jo je čakal dobro uro.
Ves obupan se je vrnil proti domu. Ali je ostala fako dolgo v mestu ? Ali pa morda Kačarjevi tudi že kaj vedo in je ne puste? Mleko je nesel danes hlapec namestu nje v šolo . . .
Pred hišnimi vrati je obstal. Ali naj stopi čez prag?
Ne, obrnil se je in zavil proti domačemu gozdu, med stara drevesa, ki jih je vsa tako dobro poznal. Naj mu bodo ta drevesa tovariši, naj mu pomagajo nositi breme, ki si ga je danes naložil. Še enkrat je premislil ves dogodek. Sam je kriv, da se je vse to zgodilo, čisto sam. Kaj mu je bilo treba z Marijo hoditi po mestu na takšen dan? Seveda, res je tudi ona malo kriva, kajti to se ne bi bilo moglo nikoli zgoditi, če ona ne bi bila prišla v mesto . . . , toda, saj je morala iti, ker so jo poslali . . .
Naslonil se je ob staro bukev in nekaj ga je stisnilo pri srcu.
Dolgo je še taval po gozdu. Enajst je odbila ura v cerkvenem zvoniku, ko se je naposled
časi odpravila proti gostilni, kjer so bili njeni sosedje z vozom. In z njimi se je odpeljala domov.
Drugo jutro ni šla od dpma. Domačim je rekla, da je bolna in obležala je v postelji.
Pi'oti večeru je malo vstala in šla v kuhinjo. Mati je sedela pri ognjišču. V zadregi ji je rekla:
"Mati, zdaj mi je že malo bolje."
Toda mati ji ni odgovorila.
"Ali ste pustili kaj večerje zame?" je nato vprašala.
"Nekaj bo," je dejala Kača-rica.
"Kaj vam pa je mati?" se je začudila Marija in nekaj kakor strah jo je prevzelo. "Tako čudni ste danes . . ."
"Kaj bi ne bila," je odvrnila mati. "Lepe reči se slišijo o tebi . . ."
"Kaj ? . . ."
Marija je zardela.
"Kaj pa je bilo včeraj v mestu?"
Torej se je že razvedelo. Kdo je le bil priča prizora?
Nič ni odgovorila. Mati jo je od strani pogledala. Nekaj oči-tajočega je bilo v njenih očeh.
"Mislila sem, da bolj držiš nase," ji je rekla. "Ali se moraš dajati ljudem v zobe? Prav tega si še potrebovala. Kaj si pa imela s Podbregarjem in z Andrejem?"
Vzdrhtela je. O, če bi mati vedela, kaj je bilo vse med njo in Andrejem! Ce bi to vedela!
Nekaj ji je zatezalo grlo. Zdaj je šele začutila, kako ji je mati tuja. Ce bi se ji smela zaupati, če bi smela računati na njeno srce, na njeno pomoč! Pa ne sme.
"Nič," se je zlagala. "Govorila sva, pa je prišel stari Podbregar in se začel znašati nad svojim sinom. Ne vem, kaj ga je prijelo."
"Ljudje govore drugače," je odvrnila mati. "Pravijo, da so te že dostikrat videli z Andrejem . . ."
"Oh, kaj vse ljudje govore," je na videz malomarno odvrnila Marija. "Vsega jim pa tudi ni treba verjeti."
"Obupen pogum se je je po-
lotil. Sama ni vedela, odkod je vzela toliko moči, da se je materi zlagala v obraz. In vse je kazalo, da ji je mati verjela, saj ji je potem rekla:
"Pametna bodi, saj si že dovolj stara. Saj Andrej ni napačen fant, toda sama moraš videti, da z njim ne more biti
nič. Že zaradi tožbe; imeli s Podbregarjevi"1'
tudi ne bi pustil . • •
"Saj vem to s«"8 ^ je odvrnila Marija- da. čala pogovor. Potem ' pojedla večerjo, k' J0.f> la in se nato vrnila v2 bico.

si v hlev in napregel. Ves pobit | le 0Cu0čil, da pojde domov. No. je bil iu obupan. Kaj naj zdaj jge so ga bolele, toda tega se je stori? Kaj naj ukrene, da bo,komaj zaVedal. Marijo rešil sramote? Ali naj | Hjšnj ključ je bil na oknu, očetu odkrito pove, kaj je z nje-j kakor vselej, kadar je prišel govim dekletom? Ali naj mu j domov šele takrat, ko so doma-razkrije, da bo Marija mati in|či že Spaij_ yzel ga je }n koli-da ni mogel drugače delati, ka-, kor m0goče tiho odprl vrata. Ko kor je delal? Nazadnje mu ne ' je stopal skozi vežo, je zaslišal bo drugega ostalo ...	! jz jzbe očetovo smrčanje. Stre-
slo ga je. Potem je pobesil glavo in šel v svojo čumnato. Sle-kel se je in legel, toda zaspati še dolgo ni mogel. Na vse je moral misliti, na starše, na svo jo vojaščino, najbolj pa na Ma-{rijo in njeno sramoto, ki jo ne bo mogel preprečiti. O, če bi imel zdaj koga, ki bi mu znal dati dober nasvet in mu pomagati. Prijatelja, kogarkoli. Toda bil je sam, čisto sam . .. Še tretjo jutrno uro je slišal biti. Šele potem ga je premagal spanec. Prav za prav ni bil spanec, ampak nekakšna omotica, polna sanj in nemira . . .
V. .	1
Kaj bo? Ko je Marija takrat zbežala, n Gi»nMT"W sama vedela, kaj se godi z
V BLAG S r O MIJN nj0 Sam na že]j-a j j vso
druge obletnice smrti ljub-	. j	j.
ljenega in nikdar pozABLJE- prevzemala. Da bi čimprej pri-
šla stran, da ne bi več videla Podbregarja, da ji ne bi bilo treba poslušati njegovih besed.
Andrej je odšel s svojijn očetom. Od daleč ga je še videla, kako je stopal s pobešeno glavo za starcem. Nekaj ji je stiskalo srce. Na skrivaj je upala, da se bo vrnil, da bo na kakšen način odpravil očeta. Čakala ga je pri cerkvi precej dolgo, toda ni ga bilo. Potem se je po-
LJENEGA IN NIKDAR
NEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Erbežnik
ki .le za vedno zaitisnil svoje trudne oči dne 15. septembra, 1939.
Dve leti hladni grob Te krije in spomin nam žalosti srce, večni Bog TI daj plačilo, spa val v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali:
. SOPROGA in OTROCI Cleveland. O.. 16. septembra, 1941.
KUHAJTE S PLINOM
MAGIC CHEF PLINSKE PECI
Model št. 7301 119 50
Imamo tudi druge modele na izbiro po nižjih eenah
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave.
ODPRTO ZVEČER
Deset vzrokov, zakaj imajo ženske raje plin
za kuho:
9 Varne $ Ciste $< Pripravne
Varčne 0 Hitre ^ Avtomatične 9 Pečenje brez dima $ Dolgo življenje 0 Moderne A Zdrave

Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 47. leto
Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bolezni ir. onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od IG. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. aU pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
J
NAZNANILO IN ZAHVALA
rJe«e
Kje
g
V globoki žalosti in z potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, P teljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo druz1 nam odvzela preljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in drago mater
Frances Debelak
S *ka
IX
h
Uska
ROJENA TISEL
'"to
Se [t
Pa >n
Pris
ki je po kratki in mučni bolezni previdena s svetimi zakramenti za umirala tisnila svoje mile oči in za vedno zaspala dne 10. avgusta 1941 v starosti _ ji ti
Doma je bila iz vasi Rašica pri Velikih Laščah. Po opravljeni pogreb"1 j: H maši v cerkvi sv. Vida je bila položena k večnemu počitku dne 14. avgusta	<tdn
\ fro
na Calvary pokopališče.	-	-
V dolžnost si štejemo da se tem potom prisrčno zahvalimo Msgr. R*. J. Ponikvarju za podeljene svete zakramente za umirajoče, za spremstvo Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljene ce jjrčc' pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Ravno tako tudi p hvala Rev. Joseph Čelesniku za navzočnost pri sveti maši.	. j: V
Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo v teh naj^ lostnih in težkih dnevih. Ravno tako tudi iskrena hvala vsem, ki so jo Pr ^eV
fla

8
u,Cl
0 i
P<
lu" le]
h M
% ste; a
%
------,-------- gfi
kropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše »n P Posebno lepa hvala Mr. Joseph Debelaku, ki je prišel iz Thompson, O.,,n Iežil pogreba.
Globoko hvaležni se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so v blag sP°I"jyjt'. kojni položili.krasne vence ob krsti in sicer: Mr. in Mrs. Frank Debelak, Mrs. Anton Debelak in družina, Mr. in Mrs. Joseph LoPresti, Mr. in Mrs. ^ (J'lSl Mr. in Mrs. Joseph Smutko, Mr. in Mrs. Frank Mulvey, Mr. in Mrs. \ ^ star in družina, Mr. in Mrs. Victor Vokac Sr. in družina, Mr. in Mrs. Fra" F ^U,,;, ca Jr. in družina, Mr. in Mrs. Slyvester Vokac, Mr. in Mrs. Elmer Lasko^*,.!^; ji^ « in Mrs. William Slogar, Mr. in Mrs. John Jevnik, Mr. in Mrs. Florian M°c in družina, Mr. in Mrs. Joseph Stare, Mr. in Mrs. James Slapnik Jr., I"«"' ^ Karish družina, Speh bratje, Mr. in Mrs. Joseph Solomon Sr., Mr. Cha«1^ wr bruster družina, Mr. Frank Natlačen družina, Mr. in'Mrs. Frank ZakraJ3«* ft žina, Mr. in Mrs. John Flaisman in družina, Mr. in Mrs. John Urbas druz£.j, > in Mrs. Ed Chaka, Joseph in Frances Maglicic, Mr. in Mrs. Charles Bro .^e"' družina, Mr. in Mrs. John Allt družina, Mr. Emil Hess družina, Cab
White Motor Co., Boys of West 41st St. Storeroom, podružnica št. 25
Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so darovali za svete maše za mir"' ^ y blage duše in. sicer: Mr. in Mrs. Frank Čelesnik družina, Mr. in Mrs. AnthfJ/l star, Mr. in Mrs. Joseph Sterk, Mr. John Gregorčič, Mr. in Mrs. Michael ^ Mr. in Mrs. Frank Zobec in družina, Mr. in Mrs. Joe Slogar, Mr. J0*1" * H Mr. in Mrs. Andrew Slogar, Mr. in Mrs. John Kromar, Mr. in Mrs. Antn® ^ tuna, Mr. in Mrs. Anton Zadnik, Mr. in Mrs. John Urbas, Mr. in Mrs. The Boys at Tino's Cafe, Mr. in Mrs. Robert Sternen, Mr. in Mrs. Job" rCi* Miss Stella Vokac, Mrs. Mary Hočevar, Mr. in Mrs. John Pole, Mr. John/ j/ Miss Frances Pozar, Mrs. Josephine AuSec, Mr. in Mrs. John Glavich, W'V Levstik, Mrs. Jennie Pisek, Mr. in Mrs. Louis Lavrich, Mr. in Mrs. Antn ^ j/ lar, Mr. in Mrs. John Kremzar, Mr. in Mrs. Joseph Mihelic, Mr. in Mrs. p mon, Mrs. Marian Puc, Mr. in Mrs. Jack Knapp, Mr. in Mrs. Joe ZakraJ8^/ in Mrs. Louis Stefancic, Mr. in Mrs. Frank Steklassa, Mr. in Mrs. Dam«*" ,,<!'.
zin, Mr. in Mrs. James Macerol, Mr. Louis Majer, Mr. in Mrs. Joe žina, Speh bratje, Mrs. Katie Mlakar, Mrs. Jerman družina, Mr. in Mrs.J? V Kozorog, Mrs. Mary Oblak družina, Mr. in Mrs. Louis Cimperman	„,
in Mrs. Rudolph Sajovec, Mr. in Mrs. Frank Klemenčič, Mrs. Frances Leb»
Frances Modic, Mr. in Mrs. Charles Karlinger družina, Mr. in Mrs. Leo ^ Mr. in Mrs. Lloyd Sterniša, Mr. in Mrs. Joseph Dolenc družina, Mr. PaU P* Miss Jean Zabukovec, Mr. in Mrs. Joseph Piks, Misses Frances in M*rjflM't Mr. in Mrs. John Russ, Mr. Joe Grebence, Mr. in Mrs. Anton Tavzel, ft*\ 'a , -Joseph Pozelnik, Mr. in Mrs. Melle, Mr. in Mrs. Anton Malovic, Mr. in M'9'\ <X>
-A*
"O
&
Grebence, Mr. in Mrs. Edward Kovačič, Mr. in Mrs. Edward Solomon Mrs. Anton Ahcin, Mr. in Mrs. Joseph Misic, Mr. in Mrs. Joe Fadlovich ^ Mrs. Joseph Zakrajšek, Mrs. Rudy Kess, Mr. in Mrs. Anthony Osredkar, rik družina, Mr. in Mrs. Frank Oberstar, Mr. in Mrs. Andrew Kavch" Charles Zobec.	},<<
Nadalje se iskreno zahvaljujemo v8em, ki so dali svoje avtorno^1
plačno na razpolago ob priliki pogreba
V
"» .»^»..»j« "" f------- Jr—o---------, a Se ff
Prisrčno zahvalo želimo izreči članicam podružnice št. 25 SŽZ, ki j
ležile skupne molitve ob krsti pokojne. Posebno iskrena hvala pa onim
ki so nosile krsto ter jo spremile na njeni zadnji zemeljski poti in jo P0'" t
večnemu počitku.	gt< V'
Enako želimo izreči prisrčno zahvalo članicam od St. Vitus Cadets Ž. Z. za častno stražo na večer pred pogrebom.	Ho""'
Iskreno se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral t* ^ vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb.	J
Če se je pomotoma kakšno ime prezrlo, prosimo oproščenja ter se J ^ mo ravno tako prisrčno zahvaliti.	-
Preljubljena in nikdar pozabljena zvesta soproga in skrbna mat«:
se je Tvoje mučno trpljenje in legla si utrujena k zasluženem večnem r Jo^j Ohranili Te bomo vedno v sladkem spominu in vsemogočni Bog naj T« b v ^ plačnik. V globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počiv mirno v hladnem grobu in večna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
MATIJA DEBELAK, soprog	,
MATT in CHARLES, sinova	^
FRANCES por. Peterlin, ANNA por. Vokac, ANTONIA por. ČelesniK.
LOUIS, VICTOR in JOHN, zetje	. p
JOHN ČELESNIK Jr. in LOUIS Jr. ter JOSEPH PETERLIN, vn^js«1 V stari domovini zapušča žalujočo sestro Mary Lunder in brata Josip®
številno sorodnikov tukaj in v stari domovini Cleveland, Ohio, 16. septembra 1941.
0c rim Por,
> v
'Ud; . tki eiv
S\i
w,
V°*ile Ne*
I ,
, k
1,. " P:

si


%. 3
^Vh lis,
■s
'V t