206. Številka. u MM 15. septembra 1921. UV. leto Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In prszaike. Inssrati: Prostor 1 m/m X 54 mm za male oglase do 27 ml m višine 1 K, od 30 mim višine dalje kupčljski in uradni oglasi 1 mm K 2 . notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3—. Poroke, za »ke 80 K. Ženitne ponudbe, vsaka beseda K 2'—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnišivo „Slov. Naroda" ln „Narodna tiskarna" Ilaallova nllca št. 5, pritlično. — Telefon it. 304. .Slovanski i »rod** velja v Ljubljani in po posti: V Jusi , jI-J; celoletno naprej pUčsn . K 300-— polletno........ 150 — 3 mesečno....... 75' — 1 ........25— Pri morebiti:.m povišanju se Novi naročniki nij po$ljejo v prvič Na famo pismena naročiia brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. V lnosemalvni celoletno......K polletno......» 3 mesečno...... 1 ........ 4S0- — . 240*— . 120*-. 40— ima daljša naročnina doplačati, naročnino vedno sesf" po nakazi :ci. Ursdslitro n81ov. Naroda1* Knalto^a ulica št 5, i. n Uctropje Telefon stsr. 34. Lo^ise sprejema ie podpisane ia zrdostno fr r.o» Rokopisov se ne vrz?a» " " •? Posamezna S.eosII-:a selja ■<:; ] Poštnina plačana v gotovi*:. Rožljaeiie lirez cene. Kakor da še ne bi doživeli do; volj žalostnih in poučnih dogod-kov. tako se ponašajo nekateri nali posilipolitiki iz vrst praz ta« vdušenih hurapatriotov. Ob vsaki prililiki in nepriliki si nadene i o vi-soko gesto in ž njo dajejo lekcije na vse konce in kraje, kako da ie treba reševati ugled naše države in braniti nam ugrabljene rojake Prav s posebno naslado pa pošiljajo svoje papirnate strele na naslov beogradske vlade, ker ne izprego* vori ta tako odločno besedo, da bi kar zarožljalo orožje. Pa dasi vemc vsi, kako brez cene so vse te rož* ljajoče besede, vendar ne moremo preiti preko njih z molkom, ker čutijo nekateri slovenski listi še danes potrebo, da ponatiskujejo ta otročje naivna modrovanja, da jih ne imenujemo drugače. Resnica je, da so naši ljudje tam preko izstavljeni takemu nasilju, ki naravnost kriči po maščevanju Resnica pa je tudi, da mi danes ni. smo v stanu vršiti to maščevanje temveč da se moramo le za mašce-vanje pripravljati. Za vsakega res* nega človeka je v tem ožim odveč vsaka beseda. Če pa se pripravljamo za ma-Ščevanje, potem nima absolutne nobenega smisla, da o svoji namer: kričimo vsemu svetu. Se manj zrni-sla pa ima, če podvzamemo kora? kc, ki bi nas mogli dovesti v kata; strofalen položaj, da bi mi moral: vzprejeti boj ali maščevanje v času ko še nismo pripravljeni. Nobena država se ne pt-sti od druge države diktirati, kako da mo> ra urediti svoje notranje življenje Mala Srbija je šla zaradi teča cele v boj z velesilo Avstrijo. Narav* nost smešno pa je, če manjši zahteva od večjega, da se ravna po njegovih željah. In na to opolzlo pot pridemo, če zahtevamo od Beograda, da prisili Rim k rešpektu naših ljudi. Tudi to je jasna resnica, in hvala Bogu, da imamo v Beogradu ljudi, ki jo uvažujejo. Prav nobene usluge tudi ne de* lamo svojim bratom, če omalova* žujemo nasprotnika. Mednaroden položaj Italije je napram našemu naravnost briljanten. Italija ima le Tirolce nasproti sebi, mi pa cel na-ternošter sovražnikov. Pa tudi dru* gače se nam lahko Italijani v marši* čem smeje. Naša notranja konsolb dacija in pa italijanska enotnost naša bojna oprema in pa italijan- ska, ter naši zavezniki in pa itali-janski, vse te primere so tako odlo« čujoče, da je greh vsaka nadaljna beseda. In koncem koncev pa r>ri> pomnimo še eno. Priznamo radi la: ško figarijo, ampak tudi med Slo* venci ni danes tisoč liudi, ki bi šl sami od sebe pod topove in na bajonete. Čeprav je resnica tako silovite žalostna, se vendar ne štejemo meč pesimiste, temveč točno verujemo v našo zmago. Ne samo zbog tega ker je za nami pravica in ker je na? narod tako zdrav in svež, da bc premagal vse zapreke, temveč kci smo tudi toliko možje, da pogledaj mo tudi najbolj žalostni resnici v oči! Resnica pa pravi, da so vse visoke tirade le prazno rožljanje in da leži rešitev edino le v delu, v požrtvovalnosti, v ljubezni in v vzgoji. Tiho delo je naš spas, tihe delo je naša zmaga in tiho delo bc dalo maščevanje. Zato pustite roži i aj oče besede zato pustite napade na Beograd ir zagrizite se rajše v sebe. da prinra. vite sebe za uro maščevanja. Vse je prazno, vse ie brez cene če ne izvedemo ujedinjenja do no-polnosti. To je prvi zakon maščevanja. Vse je brez veljave, vse je bre? pomena, če sami nimamo ljubezni gremo tudi sami od sebe na žične ovire. Ljubezen, brezmejna ljube* zen je drugi zakon maščevania. In tretji zakon je, da moramc vzgojiti v tem zmislu narašča, ket današnja generacija je za osvobo* dilno delo nezmožna in nesoo-sobna. Vse troje pa mora slom?ti ne delu za državo, za njen učled. z* njeno avtoriteto in za njeno moč Ali se pa Vam ne zdi, da večne zabavljanje o Beogradu ne ustvari ja drugega, kot podaljšanje sužno-sti naših bratov. Kdor ljubi te resno, ta ie raz: umel naše besede in ta bo šel meć tihe delavce in ne med glasne kri* čače. Prvo je sicer težje in nepri* jetneiše — toda tudi častno in rc-silno. Če že ne uvidi tetfa nihče, nri čakuiemo pa vsa i od slovenski b časnikarjev, da se no tem ravnajo saj njih slavna tradiciia iih vodi k temu. Rožljanje pa neusmiljeno mer staro šaro! Vseh pet strank, ki naj šesta* vijo koalicijo in izvedejo parlamen-tarizacijo vlade, je že proglasile svoje stališče. To so storili če^ki socialisti, klerikalci, socialni demo* krati, pozneje pa a^rarci in S. t. tu narodni demokrati. S tem so kon* čana pripravljalna dela za sestavo nove vlade. Skupščina zastopnikov češkoslovaške narodne demokraciie ie izrazila svoio radost nad dejstvom da so tudi ostale politične strank« prišle do prepričanja, da brez sode* lovanja vseh političnih državotvor-nih strank ni mogoče sestaviti moč: ne vlade in parlamentarne večine Xa skupščini zastopnikov se ie sprejel predlog, naj bi narodno de* mokratska stranka sodelovala v vladi po svojih zastopnikih. Istočasno se je izreklo popolno zaupa-nje dr. Rašinu za njegovo delovanje v »petki«, kakor tudi poslan? skemu in senatorskemu klubu in predsedništvu stranke. Zastopnik: stranke bodo zahtevali, da se izro* čijo zunanje, notranje in narodno: obrambno ministrstvo osebam, k? nee pripadajo nobeni politični stranki, razen dr. Beneša. O zased* bi finančnega ministrstva se Je razvila na seji živahna debata. De* signirani ministrski predsednik Švehla, ki je že ozdravel, ponuit* narodnim demokratom finančno in trgovsko ministrstvo. Stranka zahteva, da mora zasesti finančne ministrstvo kvalificiran strokovnjak, in to tem prei, ker smatra da bodoča parlamentarna vlada ne bo dolgotrajna. Nesporno ie, da je edini mož, ki je sposoben, da regulira finance, dr. Rašin. Kakor ie razvidno iz referatov delegatov na seji, ni v stranki razpoloženja, tla bi s j angažirala za ta portfelj. Na* rodna demokracija se ne boji žrtev na svoji popularnosti, toda bilo b naravnost proti interesom države ako bi se narodna demokracija de; cimirala s prevzetiem odgovorno* sti za finančne uredbe, ki so potrebne vsled velike finančne dem-te, ki i o ie povzročila bivša koalicija. Za bodoče pa se stranka ne brani, da bi dr. Rašin prevzel posle finančnega ministra. Stranka bo na vsak način vztra* iafa na tem. da ostane notranie ministrstvo v uradniških rokah in da ne pride v socialistične roke. NTa» rodna demokraciia polaga na to sta* O. Šest. Heroinski Motil (Po cestah.) Julija 1921. Mi imamo brez dvoma dovolj vzrokov, da no simpatiziramo z Nemci. Da iih ne ljubimo, da jih sovražimo . . . A veliki strategi uče, da se spozna modrost vojevanja na lastnih porazih . . . oziroma na porazih sploh .. . oziroma iz lastnih naoak in tujih vrlin. V Tešinu se prestopa iz češkoslovaškega vlaka v nemški vlak. Prestopa se šele po blagovni reviziji. Šale potem, ko so carinarniki s češko in nemško kapo utaknili nos v kovčeg. Carinarniki so radovedni. Povsod, na vsem svetu. — Potem se prestopi v nemški vlak. Vozovi se svetijo čistote. Imel sem v enoletni.?ki šoli stotnik«, ki je govoril včasih v zelo drastičnih aforizmi h. Med drugim je dejal večkrat: >zrcalo frrdlije so toaletni nrostori.< In mož je imel prav! Ti nemški vagoni, kupoli, so razlikujejo tako zelo od onih, ki vozijo preko treh držav bivše Avstrije, da bi človek, ki :e prespal vsa ta leta, kot ona ženica na Polianski cesti, sploh ne zapazil, da ie bila vojna. Vso šipe so celo, v toaletah je voda, milo. brisače... Vlak vozi na minulo... Red ni odvisen od osebja, od uslužbencev na železnicah. Red je odvisen od publike. — In oni, ki se vozi morda prvič v Nemčijo, se pomiri, čee. če je že v kupaju red, če že tu sedim na prostoru, ki je zaznamovan, in ki mi ga ne moro vz^ti ni-iMr-e, bom tudi na cilju pot.5 dobil vso kar mi po splošnih človeških postavah gre. Brez odemštva, brez velikega napora. Stanuj'-m na vogalu imenitne ulice Friedrichstrasse in gledam skozi okno. Gledam ljudi, ki hodijo mimo. Iščem znake vojne, izžet© obraze. Pa jin ne naiđem. Bf*To!inča*ni irgl^d.'jo dobro vzlic izredno slabi hrani. Sla^e za nase pojmo. Vzlic kruhu na karte. — Vsa par kilometrov dolga ravna cesta je ena sama trgovina. Izložbe nabite z robo vseh vrst — z označenimi cenami. Ceno je predvsem perilo. Potem luksusno stvari in kniice. Za sto mark knjig ponesete ze težko. In vsak dan nove izdaje. V enem pa se odlikujejo ulice Be-rolina v primeri z drugimi mesti — z invalidi. Na vseh oglih sto?© in mole koščke svojih rok, nog na ogled. Z golimi prsi sede. čepe z ranami vseh vrst. Največ pa je slepc&v. .. Vrte lajne, prodajajo razglednice, obliže — razglednice Viljema in cesarsko družino sploh. Preppvajo vojaške pesmi. Nekateri nimajo glasu in s*© tresejo od nervoze kot epileptiki .. . Tvjudje jim sipljejo pfenige. marke... Da slepih je mnogo — a tudi mnogo >slepih<. O teh ie prinesel >Berlin©r Ijokal-snzeigerc sledečo zgodbo: Ob pekarn mostu stoji vojoi slepec in spr^j^rrn darove od mimoidočih. Ko mu hoče podariti neki gospod deset pfenigov, pa- de novec na tla. Slepec se skloni hitro ! in ga pobere. V skrajnem ogor^-nju ara nahruli gospod: >Vi goliuf! Saj riste sJrni!« Nato rr\\ >sl©pee« odgovori — popolnoma mirno: >Ne, jaz sem samo n ''-rov zastopnik. Pravi slepec s©di tu v bližini — t kinn.< — Na podlagi te /~ I h« se je pr^oM^kel n^ki rospod za >«-1*»t>c«< in nabral tekom štirih nr : ' Mark 40 pfenigov, ter javil fakt 1 oli ?ji, ki mu fe d*?ia!a, da je v tej sade v i popolnoma br*ez moči. Kor publika ljubi invalid© — ljubi svoj«*' sinove. Berolinski poHeai ki je nosil do prevrata znamenito >Pickelhanboc jr» sedaj zelen in n<>-: čnko.. . Prijazen •© in o vsem točno informiran. Vse konzulate v© na pamet, vse tr^mv.ij© in vse u lire. Ko vam razlaga, dirigira rad t levico vozove in avtomobil© in govori z vami. Tn si misli: >Vidia — to s*© imrnuje hladnokrvnost«. Jae jo občudujem. \a velikih reklamnih tablah so nalepljeni plakati >Mord<. Z različno vsebino, z različno visokimi nagradami. Ampak to ni reklama — to je resnica. Ob vsakem dnevnem času se dogajajo umori, drzni do skrainosti. O vlomih in krajah n© govorim. Iyokal-anzei!f©r ima posebno veliko rubriko. Berolinčani jo čitajo z ježečimi se lasmi in se zaklepajo in zamreiajo v sta>-novnnia. Ampak ... * V nedeljo jo TCerolin >mrt*ro mesto«. Z vso težo leži na njem julijsko solnr-e in pali Me?ketajoče se tratoirj*, stavbe in ves kameniti kompleks, ki 9. septembra. lišče tako važnost, da bi nasproten slučaj pomenil »cavjs belli« za sestavo vlade. Xa seji se je tudi za: trjevalo, da morajo tehnična ministrstva (nrometno, poljedelsko in javna dela) zasesti strokovnjaki k?.kor se ;e o tem izrekla skupšČb na tehnikov. 8. t. m. je sprejel predsednik Masarvk poslanca Švehlo z ozirom na pripravlialna dela za parlamem tamacijo ministrstva, toda sklenile se ni nič gotovega. Pogajanja najbrž ne bodo hitro napredovala vsled težkoč glede osebnih vprašanj. Ministrstvo nai bi ne bilo čisto parlamentarno, ampak naj b' ostali v njem nekateri uradniki Govori če, da ie predsednik Masarvk za to, da bi ostal v vladi mini; strski pred tednik Černv kot no; tranii minister, dr. Beneš kot zu* nanji in Husak za narodno brambo Praška »Bohemia« ponatisku-je »Poslanico sudetskih Nemcev« ki je bila poslani na kongres za ti« •'-anih narodov v Ženevi, kateremu prisostvuje zastopnik nemSke^a parlamentarnega kluba, poslanec dr. Medinger. Poslanica vsebuje iz--mišliene pritožbe tukajšnjih Nemcev, ki se pritožujejo , da ne spoštujemo pravice njihove »samoodločbe«:, o češkem nacionalnem hn> perializmu itd. Poslanica pozdrav* lia na koncu v imenu 41 poslancev in 2 senatorjev kongres in izraža upanfc, da bodo pri prihodnjem kongresu zatiranih narodov zastos pani tudi Nemci. (Dr. Medinger ie najbrž odpotoval na kongres no--tem, ko je bila poslanica že odposlana.) Najvažnejše pri tem ie, da ie podpisal porlanico v imenu nem: ske parlamentarne zveze dr. Lodg* marn. Nasproti temu pa drugi nem« ški dnevnik v Pragi »Prager Ta g* blatr« niti ne omenja poslanice, kei ne so':i"ša z iz lavo negacije nemških politikov. V tem zmislu cele priobčuie uvodnik, ▼ katerem gra: ja nemško politiko, ki vidi rešitev čeških Nemcev na potih do Nem« čije, od katere pričakujejo pomoči List zatrjuje, da more nemški industrijalec, kmet in delavec uredit: svoj narodni in gospodarski cilj v mejah češkoslovaške države, kjer le nic^ova zemlja in njegov živ; 1 jen': k? interes. Za vrači pasivnost nemških politikov bi zahteva od njih pozitivno politiko. P. K. S. MMikfrs««^ nm i i in i ii ■mi »■ m Mlin—pm ii iw ga jo postavila človečka roka. — Nedelja. Vsakdanja živahnost je izginila iz ozračja nvsta popolnoma. Puste in prasne so ulice s trgovinami, k iT so vč©raj hitel« množids kjer se j© vrtilo tisočero kolesi©. Ni krika, ne žvižgov — ne nimn. niti ghi*«u. Cel» vrste ulio so kot iT'/ra-ni* od solnca, zdi s©, da so vsa ž' iva bitja prognana, zakrita in za-mrež^pa okna odbijalo vse življenje. P< ki stopa po teh izunvrtih cestah, občuti to brezživljenako tišino kot težko moro. Kot poJaati iz sanj so dvigajo visoke, enake vrsto hiš, Ie bedno oživljene od barv. Kot st<***n© visokega orromn^ffa grada — kot Pompeji strme in s© spenjajo kvišku palače ... Vročina pa kuha med njimi svoio adnšlfivo soparo... in popotnik pospeši korake ter hiti tja, kjer drve avtomobili, zvone tramvaji in dr-drsjo omnibnai. Nisem videl š*© mesta, ki bi bilo ob nedeljah tako izumrlo. Človek hodi včasih pet. deset minut in ne sr©ča nikogar. Tsm. kjer se pričenjajo komunikacije v Grunevra! lu. VVfinniee tam kipi življenje. Vse, kar je bogato, sedi in pe zabava v morskih koptliačih, kar ni bogato, beži e najrazličnejšimi prometni sredstvi v Grunevraldn. In večina Ifudi v Berolinn dane« ni bo-rrata. Kot povsod. Tn vsak t^h popotnikov nosi v papirju zavit provij-uit. V Gruneiraldn prestanejo ceste, tam so eHjejo potoki ljudi v ogromno, črno, o «e reko. ki stopa čes bregov© — iu ižče prostorčka za dva, — ia tri —« Čehi so z največjo hvaležno« stjo dne 29. m. m. slavi1: 63. obletnico smrti velikega češi; 'ga novinar ja in pisatelja Havlička Borovskcgs žrtve avstrijskega absolutizma. Se zelo mlad ie moral gnan po je5ali in tujini umre a načela v nietfovta spisih so ostala del h Ske [s politi& nega katekizma. Predsednik češkoslovaške ro* publike, dr. T, G. rvk imenu le Havlička predhodni! i čel. političnega realizma. I In v";.', je poznaj le dve politični stranki: pametno in pošteno ter neum.ro in slepartk j Danes, piše Masar k, pa r-.nio zahtevati, da postana politika se* stavni del znanosti in umetnosti Misleč politik vidi v . se Je protivil revoluciji in radikalizmu ter. se je zavzemal za miren, vse večji in trajen napredek. Realistična pO* iitika je samo pozitivna. Radikal^ zem pa se odvaja od pozitivnega nai predka na levo, a konservatizem desno. Oba sta negativna. Radika*' lec agitira, konservativce je pasiven Radikalni agitaciji in konservativni pasivnosti protistavlja realizem ale rivno delovnost. Politika, ki temelj: na točnem opazovanju in rnzumnitt izkustvih, vidi naprej. Radikalci pd mesto da bi videli naprej, le sumnfc eijo. Havliček je rekel: Sumiti a!J sumničiti ni ofitroumno in no značl prorokovati. Radikalizem in reak* cija sta politična diletant lama; V primeri z realizmom sta kakor kov njederke in izobraženi zdravniki Radikalci so v politiki isto, kar so improvlzatorji v poeziji. Reakcij s pa ima svojo glavno oporo v slabo* sti ljudskega razuma in značaja. Historičen radikalizem, posmat-ran s filozofskega stališča, je ma* I za celo družbo. In pod vsakim drevo-I som, na vsaki dlani selsiNi travico sodi B©rolinčan, uživa tako*van zrak in nedeljski mir... Proti veftam, ko nastopi familija pot domov, jo Cnin»*-wald vos izpremonfpn. Oa tistoga zelenja, kar je bilo še zjutraj, ni videti nl<3 \ fv. I>e papirji, ki so vsebovali raa» lične vrsto klobas, paštet i:i kolačov, pričajo o nedeljski in vazi M ... A nO samo izleti v najbližjo okolico so Bo* rolinčanom eoIo priljubljeni, po vojiii so jo pričel drug sport. Zelo zanimiv. Zunaj na periferiji mesta so razprostirajo na kilometre Uroke vrtički, — na stotino, na tisočo majhnih ogra* jenjh parcel, od katerih nekatero nzemlji najbolj čudno stm-ri<. Mala lopica je tam, gredico sa cvetje in zelenjavo. In gospa as^sorjeva odroma še po kosilu z deco tla >na deSeloc, dela, okopuje, ruje plevel ... Zvečer po piši«-mi pa jo priseka so gospod aeeeor. Pomaga zalivati pridelan© tomate. korenje in p eter šil. Ko >o vso ko*idano, sa* odpočije vsa rovrta< — cadaj 1 in fosna s par >kol©rabr\anu< iz >VTta<... Tam zunaj Bero]ina jo tisoč >sreo V kotičku*. Meščanskih sreč. Mee^-b^a 30 2 stran tfSLOVENSKI NAROD", dne 15. septembra ttev. i:0G ferijalizcm in nič drugega, Od tod izvira njegova vera v silo in nlego-va začasna uspešnost. Tudi njegovs revolucijonarna romantika »pogi* njati ljanju skupno dogovorjenih obveznosti, slavlje. j ker si je prizadevala, da se dosežo od- Najslabše. kar ima Jugoslavija, Je j kritosrčrio lojalno skupno delovanje njen militarizem. Mržnja napram Dolga- j vseh teh dežel Zatorej je ceikoslovn-rom ie vedno manjša. Bolgarska v Juge- ika vlada zaradi teh dogodkov, ne da »Notranji položaj. Bolgarija in sovjetska Rusija.« Oblast, katero imamo v rokah, nam Je postala pred dvema mesecema težko breme. Stavili smo si često vprašanje, ali bi predali to oblast v druge roke a1 i ne. To bi bili tudi napravili, toda tega ni dopustil narod, kateri nas je poslal semkaj. Naj naštejem nekaj razlogov, vsled katerih Je nastala težavna situacija v naši državi. V prvi vrsti so tukaj zastopniki Ke-mala pase, ki so prišli iz Carigrada v Sofijo. Mi jih vendar ne moremo odpoditi Ali mari eksfstira kaka taka pogodba, ki zahteva, naj odženemo popotnike? Vsekakor so bili zastopniki Kemala paše pod siavijl ne vžtvs pravega zaupanja, ker se misli, da bo v bodoče morda zopet Izpre-menila svoje zadržanje napram Jugoslaviji. Toda ves ta strah Je neupravičen. Iz Jugoslavije sem prinesel domov zelo lope vtise. — Beoorad. 14. septembra. Ozv.) V svojem političnem ekspozeju veli bolgarski ministrski predsednik *. Stambolijski med drugim tudi. policijskim nadzorstvom. Pravijo, da ie | ih aktivno Kicležili, namreč naziranje. da ta morejo brez strahu prBd pravično in gasi žene kaznijo krSltl mednarodne obveznosti, da ae vrnejo Izvrševati akcije, k ■ nasprotujeta mednarodnemu pravu in da se brez kazni more sistematično onemogočati uveljavljanje mirovnih pogodb, ki so bile svečano podpiran* od dotičnih držav kakor tudi od veleeil. — Proseč oprostitve, da se obračam do Vas, gospod predsednik, s to intervencijo, ki jo naivkava le strrmljen-e po varstvu miru *n po po-koiu dobro mislečih 'iivb*, Vam zagotavljam iznova, da eettoslovsJka republika, v svesti si svoje dolžnosti. varovati mir, ne bo ničeaar pod vzela brez popoln« potrditve porlaniSVo konfoven-ee, zavezniških velesil kakor tudi vseh onih, ki so pri tei etvari nepo-sredno i v. t-er eei rani. Za IzbolJSanfe cjslufs. i njima nobenih pogajanj. O Sem pa naj bl 1 poroča te Sofije: »Preporod« piše: Med- Se pogajali z boljševik!? AH o tem, da bi j MVeznilka vojaška nadzorstvena komisl- skupno napadli Grško, kakor se nam oči- ja j, dovolila bolgarski vladi, da sme it fa? To Je laž. Vlada je dobila poročilo e do L oktobra vzdrževati redne pehotne slabem stanju nekaterih bolgarskih poda trikov v .Rusiji, želeli smo našim podanikom v Rusiji stanje poboljšati. Ker v Rusiji ni bilo nobenih zastopnikov zavezri-5kih sil, nam ni preostalo ničesar drugega. Kakor to, da uredimo to vprašanje potom našega delegata Nikolajeva. Kar se ,%fCe Grozdova, vlada ne more preprečiti, da ne bi šel Grozgov v Carigrad ali An- toro. Grozgov m* imel nobene misije ln je el tjakaj radi trgovinskih opravkov. Nadalje se je zadnje čase mnogo govorilo o elanku »Kaj je na B.Mkanu najbolj potrebno?« ki ie Irsel v »Zemljedeiskem Znamu«. Ta članek Je moj. V njem sem govoril o koncesionlranfh oblastih Nam obetajo mirovne pogodbe črno na bc'em 8ohod na morje, zakaj bi se ne zanimali torej za Tracijo? V imenovanem članku sem samo branil upravičene zahteve beguncev iz Tracije. Se nekaj. Govorilo se Je, da se je vojni minister Dimitrov sestajal s FerdJnandom. To Je laž. Kar se mene tiče, izjavljam, da obmejne in carinske straže. Medzaveznl-ška nadzorstvena komisija upa, da bo dotlej dobila odgovor na svoje poročilo med-zavezniškemu vojaškemu svetu v Veraall-lesu, v katerem Je zahtevala, naj se dovoli Bolgarski imeti minimum oboroženih sil — Zagreb, 14. sept. (Izvirno) Snoči so imeli v dvorani trgovsko obrtne zbornice velik shod vsi xa* grebžki trgovci, industriici in obrt* j niki. Shod je razpravi i al o vseh motnostih, kako izboljšati našo valuto. Na shodu se je obširno raz« pravljalo o tečajnicah in o inozem* skih borzah, razprav!ialo se je e slabem stanju naie valute, ki pov* ZTOča draginjo. Povdarjalo se ie, da ne tvori edino pravega vzroka slab: valuti naše so ne povsem konsolidh rano državno gospodarstvo, kakor rudi ne naša davčna politika. Pra- sem: prejel Pismo od bivšega carja Ferd.- , odlokn Narodne skup5č!nc natisne, Kon aanda, ki m! ga je pisal ua svojem pose- j cem svojC2a govora Je 2fthtcval Stambolij- stva na Angleškem, kfer se nahaja kot j sW Mllpn|ca Je dobn . 9€ proti 36 bolgarski podanik. Pismo Je bilo povsem glasovom. (.Zemljedelske Zname* je or- zasebnega značaja. | Kan Stamb^lijskega ) Nadalje se govori, da imamo skrilo j _ d R.osrid, "13. septembra. Presbiro orožje. Izjavljam da ga nimamo ln tudi porQga h Sof:)e: .Zernljedchhe ZnamC€ medzavezniška nadzorstvena komlaJJa je ■ pi5e> da vlađa v SofIj| poinanlkanJe žltB ln Izjavila, daje nemogoče, da bi imeli kaj ! mcfce |fl da obsJo|f| nevtrnost i^ote. Ml- skritega orožja. j n|a[rsfe| gvet je sk|en|| rekvirirati vse žito »Bolgarija želi mir!« j onim trgovcem, ki Imajo žita vej kot za Tudi nismo več vneti za vojno, ini i cno ,et0« smo samo še za mir. Meni očitajo, da sem | — — — Leninov pristaš, ker sem nekje napisal, da I za vzdrževanje reda v notranjosti d;žave _____- « -i^v^^»« « * , i. ln za čuvanje meja. Medzavezniški voja- j T€*" v*^ok,, sI?^In.,, 8*;ni" ™£ škl svet v Versaillesu je dne 7. t. m. raz- £ SSfcS MVx V i^**^ pravljal o poročilu medzavezniške voja- WMl«cjj«h z valuto na inozemskih ške nadzorstvene komisije in ga nato od- ; borzah. Na borzah so špekulantle. poslal poslaniski konferenei s prošnjo, naj j 1 ■ postopa v zmislu poročila. Pred nekaj dnevi pa Je dobila vlada brzojavno obvestilo, da moro vzdrževati orožništvo tudi po I. oktobru. Vlada sme vzdrževati 10.000 orožnikov ln 3000 obmejnih stražnikov dotlej, dokler se ne regrutira zadostno število dobrovoljccv. — d Beograd, 13. septembra. Presbiro poroča iz Sofije: »Zemljedelske Zname« piše, da je podal ministrski predsednik Stambolijski v sobranjo ekspoze o notranji ln zunanji situaciji. Ta ekspoze se po ki pokupujejo našo novčanico in 2 nio delaio špekulacije. Slabemu sta» nju valute pa ie tudi krivo deistvo da ni naša novčanica na borzah inozemstva oficijelno kotirana, kar povzroča, da ie naša valuta dana na milost in ne milost valutnim špeku« lantom, ki na borzah našo valuto le fiktivno beležijo. Spreieta ie bila obširna resolucija, naslovljena na finančnega ministra. Resolucija za* htevs: 1). poostreni nadzor poslovanja valutnih špekulantov; 2). kotiranje naše novčaniee na tujih bor» zah, 3.) nadzorovanje poslov z va. luto in devizami na tujih borzah zlasti v Trstu, Milanu in Curihu in 4). regulacijo deviznega in valutne-, ga trga. PalftIEnc veni!. ko. Berolinčana ne more zatreti nihče, — ni ga mogla vojna, ne komunizem — in ga ne bo nihče. Ko se jo zvečerilo in ko jo nedelfa takorokoč že minila, ožive zopet ulice, ežive lokali.. . Tipalnice nočnega naetjeja so zbude in krila se dvignejo i., ♦ Kot kipi v glavnih ulicah Beroli-ntt življenje tudi ponoči, prav tako zavzamejo gotovi okraji obličje tihega, razkošnega provincijalnoga mesta. Hiše vse med drevjem, poraščene z zelenjem, odprta okna in vabljivi balkoni. % lučkami s pisanimi očibrani. Z glasino govorico.., Z veselim smehom. Tam žive oni, ki Jmajo dovolj za udob-ao stanovanje, a premalo za večerio v finem hotelu. Zato sede doma in ei pravijo: ostanimo raje doma, je pri-jetneje. In najbrž ie njih delež resnično htpši. Iz raznih kotov, kavam, restavracij, kabaretov pa nosi vroča poletna noo zvoke orkestrov. V Berolinu je skoraj v vsaki kavarni koncert. Navadno koncertirati samo dva, eden pri klavira, drugi na violini. Tn ne baš sijajno. Berolinski buržuj ve to, zato sedi doma in njegova žena mu lahko igra Beethonove sonate ob luninem ovlni Ob luninem svitu so alejo v Cbar-lcttenburgu polne. Vse klopi easedene od tistih, ki se hlade, in onih, ki govore o ljubezni... In v >aleji zmag« ietajo parčki — nanjo pa gledajo ime-Bitni ljudje a Visokih postamentov, |s> =3 I>ip!omatiPEo valna avdrienea. Iz Beograda IS. t m. javljajo: Dane« ali jutri sprejme min. predsednik Pačič bolgarskega poslanika na našem dvoru Todorova. se: Predsednik skupščine. Iz Beograda javljajo, da se je danes dopoldne vrnil predsednik skupščine dr. Ribar z dopusta, ki ga jo prebil v D Jakovem. — Zakonodajni odaek. Beograd, IS. sept. Danfe* je bil razposlan Članom zakonodajnega odReka poziv, n*j so udeleže plenarne seje dne 20. t. m. ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je zakonski načrt, ki se tič1* centralne uprave, in zakon o ministrski odgovornosti ter zakon o državnem svetu. z= Poslovnik za parlanvorri. Minister za konstituanto je izdelal zakonski načrt za poslovnik za narodno skupfečino in ga odposlal odboru, ki ga. bo proučil tekom toga tedna. Načrt poslovnika predvideva v glavnem in splošnem ista določila, ka,kor poslovnik za konstituanto. klesani v marmor... Gledajo mirne, i se Konferenca v Portorofie. Pari-nopremično: češ, tudi tedaj ie bilo ta- ! ška >Liberte< poroča, da se vrsi kon Tn tako je v redu. Presenetljiva je solidnost Nemcev tudi sedaj po vojni. Vse ima svoje ta- ! feronca v Portoro?e v začetku oktobra Zelo dvomljivo. 2s Teror v Baranji. V evakuirani rife. Trgovina, Soforii, postrežki. Vse Baranji se nadaljuj© madžarski teror, povsod paragraf, ki ne moti, jim daje V Baji so Madžari pretepli nekega vin-udobnosti, iim je potreba. In 6e nekaj skegs trgovca tako. da je umrl. Obeai-je vredno, da omenim: uljudnost, Voj- ii so tudi nekega posestnika, po imenu na, ki nam je pokazala Nemce v divji GjukiČa. bestijalnosti, Je minila, — slekli so vo- I Po poročilih is Pečuha so začele jaSko suknjo napol sami, napol so jim ? Horthvfeve oblasti internirati tamop-pomagali drugi. Sedaj so zopot dobro- j nje rudarje. Da bi zakrile mnogočte-duSui — pijejo >Spatenbrau« in plaču- j vilne deportacije, prepeljavajo rrvedžar-jejo davke. Veliko. Za svoje grehe, j ske oblasti rudarje v plombiranih vo-Vsaj sami pravijo tako in se pri tem rovih v Budimpešto. Obstaja tudi ne- varnost, da bo pečujski premogovnik v krotkem prenehal delovati radi nedostatka delavnih moči. Ns ta način bi bi nam Madžarska ne mogla dobavljati v triatlonski pogodbi določenih količin premoga. Vlada je ukrenila vse potrebne, da si zagotovi dovoz premoga iz Paenhv ca Ti al i Je se boji Jugeelovenske in- nalahko smehljajo. Dnevi so potekli in promenade so se bližale h koncu. Se skok v Draida-ne — esperantisti imajo tam del svojega kongreea. >Torquato Tasoo« v deželnem gledališču; kot slavnostna predstava je pričal, da so tam zimske sezone bogate na lepih večerih... Zaprl sem zopet kovčeg in so vozil torvenei|e. iBerlineV Tsgeblatt« poro zopet preko treh zemlja. Carinarnice! ča z Dunaja, da je italijanska vlada po- Pasporti! Od Draždan pa do Ljubljani nndila Avstriji svojo pomoč v Zanadni sem izvlekel pasport ravno devetin- Ogrski. Italiji gre za to. da prepreči dvsjsetkrat. nameravano Ju gosi oven *k-> infervenM- Sedaj ie poln prekrasnih podpisov. Jo, kar bi povzročilo, da dr>M .TuroMa- Okroglih in ovalnih ličnih pečatov. vlja zvezo s Češkoslovaško. Ttaliinn- Potem Ljubljana, Kovčeg v kot In ska vlada je v zadnjih dn*eh ronovno pasj^rt s podpisi v mlznico. Ljublja- izjavila, da smatra vsako teritorijalno na l — Že pojo električni zvonci po zvezo med obemn plnv.m^kim«* država-garderobah, 2© so skušnjo... Včasih ma za ogrožonje Italije In da vsled tepa šine misel lo za 00 sani kratek hip ga nikdar no more privoliti v koridor na promenado. I mod Jugoslavijo in Češkoslovaško, Italijanski glas e aađJtalfeakili puetolov*^inah. Rim«ka ^Tribuna«, ki je večkrat v neposredni zvezi z vlado, i piše, da rimski politični krogi dvomita o resnosti zadnje madžarske pustolovščine napram Avstriji. Ta pustolovščina se bo končala ravno tako, kakor velikonočni izprehod Karla, ki jo najbrž tudi to pot udeležVn s svojimi intrigami. — Občinske votrtve v PrAgi so bodo vrši!© na-ibrž-"* meseca oktobra. >Oa**< poroča, da bo ob tej priliki na-■topila nova politične, stranka pod imenom >č^k o slovaška. inteligf»oea<, ki bo izdala »vejo kandidatno listo. =: Madftarska prediTmont na Slovaškem. >Sh>venskv I>ennik< v Bratislavi porcjča, da agitirajo Madžari z vsemi sredpivi proti slovaškim šolam in grozijo staršem, ki pošiljajo svoje otroke v narodne Jtole, z neusmiljenim pre-gentenjem. kr\kor hitro pride Horthv na Slovaško. = Nova madžarska stranka na SHovaSkem. V Košioah je izdal pripravljalni odbor madžarsko - meščanske stranke proglas za ustanovitev nove demokratični madžarske stranke na Blovaškem in sicer na podlagi državna ideje češkoslovaške republike. Zanimivo je doislvo, da sr> nelojalni Mn d Jari ponujali ustanoviteljem nove stranke 10 000 češkoslovaških kron, ako bi opustil t svojo namero. — NemSki generali* pred francoskim vojnim sodiščem. >Excelsior< poroča, da sta. se vojni in pravosodni minister posvetovala o procesu proti trem glavnim vojnim krivcem v okolici Po-ro^nv. nemekim geTieralom Oven, srro-fom Montgelss in Biedl. Vsi trije bodo pozvani k razpravi pred vojno sodišče v Nanev. — Prepovedano ?a«opi«ie v Nem-Zaradi protidržavnih člankov in notie je nemška vlada prepovedala začasno izhajanje listov >Pomm*»rsche Taffeeno?t<. >Kommuntstische Arbeiter-reitung< v Berlinu in >Sach?isehe LamdeszeitunaTC v r»rs?d*n*h. r= Kaj mirfi?o Francozi o Nemčiji. >Fierarf!< t-1^?: Z obu^ožanfem Nemčije so bogatilo gotovi Ifndie. Ro ne bo v Nem č m* i nobene*s densrjs več. bodo imeli p.j»ni spekulanti v inozemstvu množice d»nar>a. Trenutno rre nemški deri^r čer. mejo t k^-aie k?er ga zavezniki n** T^ore^r* RotOVO fo, da ho Nemčija proglaeUa svoj bankrot, ki bo le nnvidezep. >^*ri;.nz meni: Bankrot Nemčije ^3 mogoč. Nemce je treba opo-aoriti, da bankrot ni sredstvo za od- tegnitev ravezni^ke pr^lvsem fmneo-ake kontrole. Ne smenio dopustiti, da ai osvaja n'*m. kapital italijansko, špansko, dansko in južnoameriško industrijo ter da kupuje koncesije v Rusiji medtem, ko ©akajo francoski kmetje plačilo itk svt je razrušeno hiš*v Na ot>-zorju |e nova nevarnost >£eiair< piše: Ako bi Noinčija ree ne mogla nikdnr ieplačMi na»/; dolgov so n>>ra-roo ra-sigiirati v i ličnem Iti vojaškem orl-ru. Imamo rr)ko na ren«kem OCSC&ljIl, napravimo iz u^-a ozemlja v sporazumu z večino rreMral«rva posebno državo. Ootow» bi bila v?a Francija tega mnenja. Enoduaoosi bl nam dala r-oral-no moč. nip-terijalne nn.m pa itr.k manjka. »Liborto^ pa pravi: Tudi Zve-^.a narodov ne more Izvesti razorr>ži-tvo, ako drtave. ki niso n;or.e čHniee, no Izvršijo razorožitve. Ta^o vv-lja tudi za izdelavo ln rro*la'o municije. = BoljSeviki pro*ifo Ameriko za pomoč. IzvT*>vaJrii odhor konamletlOBO intemariionale v Mo«k\*i le izdal na ajrv»i*i.:ki T.rolotarijat preglas, v katO-roni zahteva, naj ameriški delavH zrV \-ujo)o dvodnevno mezdo r.a stradaj« ^o v Ru°iji in da naj povsod v Arnerlkt or^aniziraK* pomožno akcije 7n Rušilo, ^Skandinavski novinar*: na Po^J-'rtcra. Kakor poročajo poljski li«ti. pride to dni nv Poljsko več skandinavskih novinan'«v. =r Brinad ne irrA v Waskla|rtota, >New Tork HeraM' poroea, đs se ministrski pred sodni Prinnd ne adetozl razorožitvene konferenco v VTashing-tonn. Z drago strani pa Javljajo, da ta vest no odp-ovarja resnici. Iz nais tirailsBif^s, — Meis^-ovič rektor saaeVsalla umetnosti. >Pije/<- doznava, da pride te dni v Zacrel) kipar Ivan M<^etro\ds. ki jo imenovan za rektorja skadeanijs umetnosti in umetne obrti v ZflfHvlnL Vlada nameriva imenovali kot profesorje na akademiji več n*sih znanih umetnikov iz vse krnli*evine. — Akei?a proti draginji. Beograd. 13. sept. Te dni bosta konferiraln preKleine Zeitung*. ki izhaja v Gradcu, ker obcavljata članke, M. žalijo našo državo. ^ — SlevenaJko šolstvo v Piimorju. Na intorpolaciio poslanca Podgomika glede otvoritve zaprtih slovenskih in hrvatskih ljudskih £ol v Tstri in na. Oo-ri^kem je odgovorila italijanska vlada: >Dejstvo, da se ni otvorilo nekoliko manj nego 100 slovenskih in hrvatskih ljudskih sol spričo 400 sol, ki eo so z<»pot otvorile, se ima pripisati deloma izpremenjeni narodnostni izvrstitvl prebivalstva v Julijski Penočiji vsled udejstitve premirnih pogodeb in poznejše izvršitve rapallsko pogodbe; deloma s« more prinlsati tudi pomanjkanju primernih prostorov, posebno v zonah, kjer &o se vrnile vojne operacij©* in pomanjkanj© učnih sil. Kr. vla/la zastavlja vse sile da bi premagala omenjene ovire. Kakor je delala doslej, tako l>o skrbela tudi tekom prihodnjega šolskega leta. da da otvoriti one slovenske in hrvatske šole, ki so bodo zdele v skladu s potrebami prebivalstva. V ta namen so bila izdana navodila za popravo eolskih poslopij in pripravo učnih sil. Stavilo poslu-jočih Sol v zadnjem šolskem letu je znatno višje nego ono is 1. 1912 — 20 in posebno vi\ie nego leta 1913—10. Na interpelacijo plodo otvoritve slovenskih srednjih sol p* je doV>il poplmee Podgornik nastopni odgovor: Za po-trelo slovenskega prebivalstva na Goriškem in v krajih, ki spada;o pa Goriško se je poskrbelo doslej z realko v Idriti, z učiteljiščem v Tolminu in z nekaterimi gimnazijskimi tečaji, ki so se nrtjprej ustanovili v Idriji in se n!so mogli pozneje preložiti v bolj primeren sed*ž zaradi tehničnih vzrokov, ki niso odvisni od volje kr. vlade Otvoritev slovenskih srednjih &o| v Gorici bi zadele na ovire vsled tamošnjih stavbnih razmer in bi oddaljila t* sol* soričo sedan'e razvrstitve nrebival-stva od kis'«, od koder hi najbrž delovali največ gojencev. Na vak način si kr. vls'1* pridržuje, d* bo ronet vze la v pretit** vprslsnje plovenski' srednUb f'>l v zvozi z Mihovo uredit viio. ftslifenska vJ.-'1* se izrovrir'a ■' Izpremenjeno narodnostno razvrstitvijo prebiva letva vsled izvršitve rapallsko pogodbec. To ni noben pozitiven 206. štev. ..SLOVENSKI NAKOD% dne 15. septembra 19611. stran 3 ■ > r *■ ■---- "■- ■ Dneone oestl. V L/ubtjani. 14, septembra 1921. odgovor na pozitivno vprašanje. Italijani hočejo na vsak način vprašanje nagega šolstva zavleči tako dolgo, da bodo mogli ugotoviti, da slovenskih Sol sploh ni treba več, ker jih ni bilo že toliko in toliko let. To je italijanski namen. Prepričani smo, da ne bodo jugoslovanski poslanci v rimskem parlamentu odnehali niti za las od svojih narodnih zahtev, predvsem od našega Šolstva. — Iz Podbrda na Goriškem nam poroča očividec o nedeljski veselici Bralnega društva >Gorska Vila«. Udeležba fe bila velika. Zastopana so bila razna društva in korporacije. Le žal, da dvorana ne odgovarja velikim prireditvam. Močan, dobro izvežban mešan zbor je krasno prepeval pod vodstvom gospoda pevovodje Lapajneta. Enako polnoštevilni ženski zbor pod vodstvom gospodične Julii© Torkar-Jeve. VsU čast Tudi diletanti© na odru so se izkazali mojstri. Rešili so vloge dobro, posebno pa Juri berač in Joža snubač. Skrbela sta s prav pristnim, naravnim humorjem, da smeha ni manjkalo. Potnik. Glasoui Iz Koroške. Lofcze Ude, tajnika Andrej štfrar, EgldiJ Peric, blagajnik Velkovrh, odborniki Miha Čop, Pavlovec, Petje, 2 namestnika in revizijski odbor 5 članov. — Popoldne se je razpravljalo o smereh bodočega dela. Družabni večer v gostilni Lozarjevi je bil dobro obiskan. Dne 9. septembra se je vršila v mestni posvetovalnici gospodarska konferenca delegatov, fi. Kapar in Blaha sta razložila način čepkih legionarskih organizacij. Iznenadilo jc. s kakšno spretnostjo in vztrajnostjo so se lotili gospodarskega dela. Storili so se va'ni sklepi, kako z njihovim sodelovanjem preiti tako i k stvarja-nju gospodarskih organizacij, da se dobro-voljske vrste ekonomsko dvignejo in pripomorejo po narodni k ravno tako važni gospodarski osamosvojitvi. — Na poslovilnem večeru v Narodnem domu poslovil se le dr. Pivko v imenu društva od delegatov. Tovariš Slajmer se je spominjal legionarskoga tatičke Masaryka, češkoslovaški konzul Beneš pa zaslug našega kralja Aleksandra. Obširneje poročilo je objavljeno v »Novi Otadžbini«. Klerikalci kot urffa-felji slovenske obrti — Dr. Tavčar o Peskovi aferi Dr. Tavčar nam pise, da je vest »Jugoslavije« o njegovem dozdev« nem razgovoru z »mladini« izmlša ljena. On z »mladini« o takozvani Peskovi aferi nikdar ni govoril, v tem smislu, kakor trdi »Jugoslavi* ja«, pa sploh z nikomur. — Pač pa je izrecno odobril stališče, da naj »Slovenski Narod« to zadevo, ki je z:olj stvar vlade in prizadetega gospoda, popolnoma prezira. Dr Tavčar je namreč slej kopre j mnenja, da so zasebne zadeve posam* nikov v strankarsko političnem boju najslabše orožje. — G. kav namestnik Ivan Hribar se vrne danes iz Cerkielj in prevzame jutri zop^t vodstvo pokrajinpke vlade. — Podpis državnega posolila. Upravni svet »Narodne tiskarne« je v svoji seji dne 13. t. m. sklenil podpisati 50.000 K novega državnega posojila. Nadejamo se, da bodo druga podjetja sledila temu patriotskemu zgledu »Narodne tiskarne«. — Ponovna volitev ljubljanskega župana. V soboto, dne 17. t. m. ob 17. se vrši v mestni zbornici seja novega občinskega sveta. Na dnevnem redu te seje je ponovna volitev župana, ker vlada izvolitve g. Peska ni predložila v najvišje potr; en je. Seji bo predsedoval najstarejši občinski odbornik. Član klerikalnega kluba, g. nadučitelj Janko Jeglič, ker v zmislu zakona že izvoljeni podžupan ne more prevzeti svojih funkcij, dokler ni izvoljen novi župan. — Poljski generalni konzul v Ljubljani. Včeraj je posetil naše uredništvo g. Aleksander S z c z e» p a n s k i, poljski generalni konzul iz Zagreba. G. generalni konzul je bival nekaj dni s svojo rodbino na oddihu na Bledu. Včeraj dopoldne je imel v trgovski in obrtni zborni* ci konferenco z našimi trgovskimi in obrtniškimi krogi, da jih zainte* resira za direktne trgovske stike s Poljsko in da jih pridobi za poset »iztočnega sejma«, ki se otvori koncem tega mesca v Lvovu. Želeti bi bilo, da bi se ta akcija posrečila, saj pač ni v našem interesu, da na« stopa v trgovskih odnosajih med Poljsko in našim trgovstvom kot posredovalec še vedno Dunaj! — Srbkinje in Hrvatice v Ljube Ijani. 20 letnega jubileja Splošnega slovenskega ženskega društva v Ljubljani se je udeležilo tudi dvanajst srbskih in hrvatskih dam, med njimi tudi dve odlični pisateljici, srbska novelistka ga Zorka Janko* vic in slovenska ter hrvatska nove« listka ga. Zofka KvedersDemetrovL ćeva. Društvo je preredilo svojim gostom v Mladiki skupne obede ter zvečer v hotelu Tivoli skupne ve* čerje. Pri vsaki priliki so Slovenke nazdravljale sestrskemu edinstvu ter popoini harmoniji med jugoslov ženstvom, Srbkinje in Hrvatice so prav prisrčno odgovarjale. V Mladiki se je vršila rudi seja ožjega od* bora glede bodočega kongresa ju* goslovenskega ženstva in glede re« feratov na tem kongresu; na plenar« ni seji pa se je sklenilo, da naj se vrši kongres narodnega ženstva, čV le mogoče, še letos v oktobru v Ljub ljani. Gostje so bili tudi v slovenski operi; v ponedeljek popoldne pa so bile Srbkinje »Hrvatice in zastopnb ce ljubljanskih ženskih društev po« vabljene v MarijaniŠče na čajanko Tudi tam so bile jako liubeznjivo sprejete. Zvečer so šle Srbkinje in Hrvatice na koncert kubanskih ko-zakov, ki so jih pozdravile in jim izročile dar 1000 dinarjev. V torek zjutraj so se naši gosti v spremstvu Slovenk peljali na Bled. Na kolod* voru v Kranju so jih prav prisrčno pozdravila ga. L. Feriančičeva ter rodnih nošah, na čelu jim glavarje* va soproga ga. Žnidaršičeva. Poklo* nile so jim cvetje. Na Bledu jih je pozdavila ga, L. Ferjančičeva t er jim razkazala krasote našega leto« višča. Danes so se odpeljale Srbkis nje in Hrvatice na povabilo gospe Maistrove, generalove soproge, v Maribor, kjer bodo takisto sestrske sprejete. — Rezervni časniki nam pišejo: V časopisih nas kličejo vojaške ko* mande k prisegi, a uradne pozivnice skoro nobeden ne dobi Kako se naj izkažemo na železnicah, da ima* mo prosto vožnjo? Prosimo hitre* ga obvestila, — Popis živine in vozil in učlr teljtvo. Ta in prihodnji mesec se vrši že razglašeno popisovanje ži* vine in vozil. Da se ljudstvo pouči o pravem namenu tega popisovanja poziva višja šolska oblast vse uči« teljstvo, da stori i tu svojo patriot* sko dolžnost in pojasni v šoli kakoi izven šole narod o namenu te odredbe. Popis ima služiti vojnemu mini: strstvu kot nekaka statistika in pre* gled razpoložljive živine in vozil To je treba ljudstvu povedati, zlasti z ozirom na to, ker so lansko leto povodom enakega popisovanja na Hrvatskem zapeljani kmetje (od raznih protidržavnih elementov) uprizarjali kažnjive čine. In kazen bi zadela tudi zdaj slehernega, ki b1 razlagal to odredbo vojnega min ljudstvu drugače, kakor je obraz* ložena. Zato se temu popisovanju nihče nc skušaj izogniti. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani izročila je gospa Vera dr. Slajmerjovn, vladnega svetnika soproga v Ljubljani znesek 1200 K, kterega so Ji ob priliki kongresa zdravnikov za družba izročili gospodje: dr. Gancič sanitetni preetavnik v Beogradu, dr. Gjurjevie sanitetni prestavnik v Beogradu in dr. Pogačnik asistent v Zagrebu in sicer vsak po 400 K, za katori velikodušni dar so družben blagajnik toplo zahvaljuje. — »Odelenje kontrole prihoda« direkcije drž. žel. Zafireb, ki so od razpusta žel. direkcije Ljubljana na« haja v Ljubljani, se seli te dni z večjim delom uslužbencev pod vodstvom njih načelnika inšpektorja Jos. Smuca v Zagreb. Skupina za osebni prtljažni promet imenovane; ga odelenja ostane pod vodstvom revidenta Iv. Majdiča še nadalje \ Ljubljani. — Krompir za mesto Ljubljana, Občinstvo se opozarja, naj nemudoma naroči pisrrteno ali z osebno prinesenim naročilom pri mostnem trznem nadzorstvu, magistrat, količino krompirja za celo leto. Vsetn strankam, ki naročo nad tri vreče, to je nad 200 kg krompirja, se bo krompir dostavil na dom. Na trgu so bo krompir razprodajal v najmanjši količini 80 lgr, ker je razprodaja na drobno tehnično preveč otež-kočona. Cena krompirju bo 8.30 K kg. V naročilu naj se navede točen naslov. — Akademikom, Vsem tovarišem, ki nameravajo študirati na ljubljanski univerzi, naznanjamo, da so otvori akademska menza s L oktobrom ter pozivamo vse ono, ki so se v preteklem šolskem letu prehranjevali v njej, kakor tudi on©, ki za bodočo nanjo reflektirajo, da nam to nemudoma naznanijo in sicer naj: a) pošljejo takoj natančen naslov, da jim pošljemo predpisani fornralar v izpolnitev; b) izpolnjeni formul ar z v njem označenimi prilogami naj se posije društvu najkasneje do 8 0. septembra Pri tej priliki op>zarjamo na določila v formularju in na priložene položnico. Obenem naj prilogo dotični, ki želo, da se jim sporoči rešitev prošenj na dom, znamko za 50 para. — Ker se bodo zaenkrat delile podporo kot v preteklem eolskem letu, ni potrebno, da vlagajo oni, ki se bodo hranili v menzi podpisanega društva, prošenj na oddelek sa presveto. — Podporno društvo jugoslov. akademikov v Ljubljani, univerza, — Kako vrše naredbe. Prijatelj našega lista nam piše: Već mi se par puta desio slučaj, a verojatno. da Je fos kome, da sam gledao u izlozima raznih tvrtki cene izloženim stvarima, to s© divio, kako je jedna ili druga stvar jeftina. Odem, da kupim, a kad tamo, za istu so stvar zahteva mnogo više, nego Jo u izlogu označeno. Tako sam ovih dana. zašao u jednu manufakturnu trgovinu, nad vratima koj© se koči natpis, koji bi više pristajao u Palestinu nego u Sloveniji. Noeioc grbavog nosa, odnosno vlasnik tvrtko si j© izvolio oen© urediti ovako: U izlogu stoji dotična stvar recimo X —- Kr. U trgovini je ista stvar ocenjena sa: X+ 10%. Ja sam tu stvar kupio i platio 40% više: dakle recimo mjesto 60 Kr, ja sam platio ravno 100 Kr. U ponovnom Ćemo slučaju solidnu tvrtku preporučiti cenjenem općinstvu sa punim naslovom. — Zdravstveno stanje v Ljub* Ijani. Glasom tedenskega zdrav* stvenega izkaza za dobo od 28. av* gusta do 3. septembra je bilo v Ljubljani sledeče zdravstveno stanje: Novorojenci 30, umrlih 35. Od umrlih: domačinov 21, tujcev 14, v zavodih 20. Smrtni vzroki: življenjska slabost 4, jetika 3. griža 8, dru* ge nalezljive bolezni 1; možganska kap 1, srčna hiba 1, rak 3, drugi naravni vzroki 15. — Prijavljene nalezljive bolezni: griža 47. — Obiskovalcem »Graškega semnja«. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel od zavo* da za pospeševanje obrti v Grazu potne legitimacije za obiskovalce graške g a semnja, ki se vrši od 24. septembra do 2. oktobra 1921 Imetnikom potne legitimacije je dovolila južna železnica polovično vožnjo na vseh vlakih v Jugoslaviji in Avstriji, izvzemši ekspresne, D in L vlake. Pri D vlakih je dovolje« na polovična vožnja samo za I. razred. Pri avstrijskem konzulatu plača imetnik potne legitimacije samo 1 četrtino običajne vsote za vizum. Potna legitimacija velja od 16. septembra do 10. oktobra ter stane 1 dinar. — Iz Poljan nad Škofjoloko nam pišejo: Na šmarni dan so pri* redili Orli pri nas nekako cerkveno« klerikalno slavnost, katere so se udeležile le ženske, razne Marijine družbe in otroci. Iz govora dr. Sta-nonika je razvidno, da je imela prireditev le politično strankarski pomen. O kaki narodni zavednosti ali navdušenosti ni bilo niti sluha. Nasprotno. Hu j skali so ženske pro« % sedanji državni upravi Ta orlov* I ska prireditev je zopet pokazala, da je orlovska organizacija navadno strankarsko politično društvo. — Še enkrat: Umetnine in ba* ron Gagern. Prejeli smo in priob« čujemo tole pismo: »V pojasnilo dopisov v ^Slov. Narodu« v št. 14C z dne 3. juli i a 1921 in 159 z dne 20. julija 1021 to^le: Leta 191° sem ku» pila v trgovini gospe Černc-Jager v Ljubljani neki mali vrček iz maja« like in sem namesto plačila v denarju na izrecno željo gospe prod.u jalke obljubila poslati nekaj kilo«, gramov sladkorja. Glasom poštne spremnice poštnega urada Zagreb z dne 28. julija 1919, 5t 7760, katera je v mojih rokaK poslala serri gospej Černe*Jager 5 klg, sladkorja in bi bila morala biti zadeva po mojem mnenju poravnana, ker tozadevno nisem dobila od rvrdkc pozneie nobenega računa veo. Opozorjena po zdorai navedenih Člankih v »Slov. Narodu«, prosi'a sem tvrdko za pojasnilo in mi je ista s pismom z dne 26. avgusta le* ta 1921 naznanila, da dotična pošli ljatev svoj čas ni došh. Svoje on« ljube sem torej izpolnila in bodo poizvedbe na poštnem uradu v Za« grebu dognale resničnost molih tr' ditev. Ni pa nikakor moia krivdi če dotična pošiljatev ni dospela na naslov naslovijenke. Bila sem vaje« na svoje obveznosti vedno izpnl« njevati, in sicer točnejše kot dopis«, nik članka v »Slov. Narodu« Št. 159 g. Nikolaj Gagern. — Zlatka Ga« gern.« — S priobčitviio tega pisma ie za nas ta stvar definitivno kon-' čana. — Predpisi, to te glavno. Ob priliki ljubljanskega velikega seJuH je na« ša železnica pokazala nn lo naklonjenost napram občinstvu in prireditvi, ampak da ma tudi v svojo lastno korist dobro računati. Čeprav so jo predzadnjo nedeljo in na praznik pokaral na vseh večjih štajerskih postajali ve-' lik naval obiskovalcev ljubljanskega; sejma, jo pri odpravi *utraniopa vlak v iz Maribora ostalo vse po starem tudi za zadnjo nedeljo, ko ie bilo z v*o gotovostjo naprej pričakovati, da ho naval so večji. In res jo bil to nedeljo v, Mariboru pri prvem vlaku naravnost strašen naval. A kljub temu ena sama blagajna za celo progo. Ni cro«rpode nin1' izučilo, da je vlak pri predzadnjih vožnjah moral vsled te^a stati nad ©tki uro že v začetni postaji, da so pri tem potrosi nepotrebno mnogo premoga, da je izdafa listkov za enega samega/ uradnika naravnost živinsko trpinčeni© in da se občinstvo javno skandalizira. No, tudi za to zadnjo nedeljo niso hoteli dati zaslužka eni pomoči, ki bi odpravil potnike za medpostaje. Na pritožbe občinstva smo sllAali so en/i^ ni odgovor: predpis jo predpia In to se dogaja redno pri vseh takih prire-, ditvah, kar ima za posledico velike zamude, ki pri prireditvah naf^ečkrot preobrnejo ves prosrram — e&mo radi' predpiiov Južno železnice. — O vaseb v Prekmurju, Z osrtroTn na vest >Slovencac št. 201 od 4. t 'rja. | in na slično poročilo »Jugoslavijo* it. i 210 od 5. t m., da so na&o oblasti na zahtevo medzavezniSke komisijo prenaglo izpraznile nekatere obmejno va-; si v Prekmurju, čoš da ti kraji prlpa-i dajo Nemški Avstriji, doznava. Ljubljanski dopisni urad a merorLajno sira-, ni. da je medzavezniska konusi ja v Mo-noštru to sicer zahtevala, da pa ni, res, da bi bile naio oblasti omenjen© vasi izpraznile. To vasi so so vedno v naši upravi, komu pa bodo pripadle, bo končno razsodila med z a vozniška kvv misija za razmejitev z Madžarsko, ki je koncem preteklega meseca *aČe!a poslovati. — Kostanj v cvetju. V Sodni ulicftl so moro na vrtu g. Hudovernikovo j opažati za mesec september gotovo izreden slučaj. Kostanj na tem vrtu, če-, prav ima žo dozorel sad, aaoel jo poganjati novo cvetje. — Iz Št. lija v Slov. Goricah nam pišejo: Znani vodja »Samo«' stojne« na štajerskem obmejnem1 ozemlju, poslanec Mrmolja, je na« kupil v S t. II j u lepo posestvo ter se namerava tja preseliti Z narod/ nega stališča je pozdravljati to pre« selitev, ker v St. IIju itak primanjkuje narodno zavednih mož. — Pomanjkanje vode na Stai jerskem. Mariboru preti vsled dol«1 gotrajne suše splošno pomanjkanje vode iz mestnega vodovoda. V zgornjem delu mesta je že te dni na več krajih zmanjkalo vode. Pa tudi zunaj na deželi so v mnogih vaseh presahnili studenci oziroma vodnjaki. — Po 100 vagonov svinj se skoro redno dnevno izvaia iz Maribora; večinoma v Nemčijo. Izvažajo ve«: činoma zagrebške eksportne tvrd-ke, katere zalagajo rudi prekupci' po štajerskem ozemlju. Da se gode pri teh svinjskih transportih tudi razne svinjarije s svinjami, ki med potjo poginejo in da so to tako dol« go trpele mariborske oblasti, čeprav bi bile morale za to vedeti, o tem kaj več, ko ugotovimo, kam je šlo tisto meso poginolih svinj, ki so jih od konjederca vozili nazaj v mesto Dotlej smatramo, da jc s temi posl: poverjeni in šele sedaj suspendira* ni funkcij onar postal žrtev brez« brižnosti poklicane oblasti, katero smo tudi mi opetovano Olttffl^jjJL — Kako šikanira koroška vla? đa naše ljudi? Prejeli smo to*le pi* smo: Rojen in pristojen sem v Nemško Avstrijo, kjer imam še 6? let staro mater, 93 let staro staro* meter. Prva gospodori na posestvu ml. brata. Posestvo je v jeseni do tal pogorelo in se zdaj vnovič zida )R.azen tega leži ena sestra že več tednov bolana v postelji. Vse to je policiji deželne vlade v Celovcu znano. Že 5. julija 1921 sem zapro= sil za dovoljenje, da smem od 20 julija do 20. avgusta 1921 preživeti dopust doma, a še do danes nimam rešitve. Na ponovno priganjanie sc mi je zatrjevalo, da mi pošljeio vsak čas dovoljenje. Obrnil sem st nato na nemško*avstrijskega za; stopnika v Ljubljani za vizum ter dobil odgovor, da moram predložit" prinovi j en je iz Celovca, med tem so drugi dobili brez vsega vizum jn so potovali na Koroško. Policij: ski urad v Celovcu je neki strank' na tozadevno prošnjo odgovoril |da je potovanje na Koroško od 23 'julija 1921 prosto in se rabi samo vizum pristojnega zastopstva. Do* tična stranka je nato dobila tudi brez vsega dovoljenje, čeravno t zastopnik par dni poprej zahteva' dovoljenje iz Celovca. Naše oblast: naj pri različnih pogajanjih skrbi j c za to, da ne bodo koroške oblasti in avstrijski zastopnik v L j ubijan:' nagajali in norčevali se iz naših dr* pavijanov. Če se pogleda po naših nemškutarskih krajih in trgih, se vidi polno naših najbolj zagrizenih sovražnikov, ki so se prišli čez po* letje mastit in agitirat semkaj. Le* tajo še celo narodno kompromiti* rani politični uradniki iz Avstrije okrog. Z našimi ljudmi se pa dela kar se zljubi zadnjemu nemškemu uradniku. Treba in skrajni čas je pe, da se v tem oziru kaj ukrene i- Dr. R. — Iz Pliberka na Koroškem pam pišejo: na letošnji pliberški Semenj dne 4. t. m. so nemčurji na 6emenjskem travniku brez vsakega vzroka napadli in pretepli Sloven« ce Hartmana inHrasta iz Libuč, Fr Likeba iz Doba, ter Kropla iz Pli* berka. Posebno težko sta poškodovana Likeb na roki in Hartman na glavi. Mnogo drugih Slovencev so nemčurji oklufotali. Kdor ni bil te: pen, je bil opsovan. Slovenci so pbežali potem v Breznikovo gostil* po, katero pa je dal župan Kraut za* preti, ter povzročil gostilničarju s tem veliko škode. Te nemške bara« be, ki napadajo mirne Slovence, sc od nemških kolovodij ali nahujska-ne ali pa v ta namen naravnost plaz čane. Orožniki se seveda za naše ljudi niso brigali. Kako dolgo bomo še trpeli brezpravnost našega ljud= stva na Koroškem? Kongres đobrouoli-ceu u Lfnbliani. Pod vtisom smrti prvega našega kralja Petra se je vršil v Ljubljani kongres v vsej skromnosti. Ob otvoritvi občnega zbora so se poslovili dobrovoljci od velikega pokojnika in se spomnili ob 51etnici borb svojih v Dobrudži padlih drogov. Z brzojavko so pozdravili kralja Aleksandra. Zborovanje so pozdravili za češkoslovaško Iegionarsko obec brat Kapar, za češkoslovaške legionarie na Dobrudži in za ministrstvo narodne obrane major dr. Jiri Čer-mak, v Imenu Češkoslovaške konzul dr. Beneš, za Jugoslovenskl sokolski Savez brat Kajzelj. Zastopniki savezov Zagreb, Sarajevo, Vel. Bečkerek manifestirajo popolno skladnost ciljev. — Po poročilih starega odbora se prilagodi Društvo iugo-Slovenskih dobrovoljcev v Ljubljani — sedaj oblasni savez dobrovoljaca u LJubljani — pravilom glavnega saveza. V zmislu teh pravil sprejmejo se v organizacijo kot izredni člani koroški dobrovoljci, oni politični preganjancl, ki so zaslužni za uedinjenje fn osebe, Id uspešno delujejo za popolno osvoboditev Jugoslovenov. — Izvoli se nov upravni odbor: predsednik Oašpar Pekle (predsedniške posle vodi do uadaljnega dosedanji predsednik Ludovlk VagaJai, podpredsednikom Ivan Bukovec, ' SLS na Štajerskem razvija v zadnjem času načrte svojega prenovljenega programa ter vabi pod svojo čisto zastavo vse, kar je s se: danjimi razmerami nezadovoljno Ta vabila veljajo zlasti našim obrt; nikom in delavstvu. Dober teden pred otvoritvijo obrtne razstave v Mariboru je tudi dr. Korošec sam v isti dvorani obrtnikom napravi' globok poklon, češ da je SLS edina stranka, ki hoče rešiti malo obrt pogina pred velekapitalizmom. še dan pred otvoritvijo se je po Ma: riboru splošno govorilo, da se otvoritve udeleži tudi škof Napot-nik — kot velik prijatelj malega obrtnika. S tem obiskom v zvezi in z ozirom na omenjeni dr. Korošcev govor se je splošno pričakovalo, da bo mariborska SLS v čim najčast: nejšem številu obiska pri otvoritv: javno pokazala, da ji ni samo za šlagerje in obljube po javnih sbo* dih, ampak da misli svoje novo mi= sijonsko socialno delo iz teorije resno uvaževati v prakso. Pa kak* šno razočaranje! Pri slovesni otvoritvi razstave, na kateri je le mimo; grede rečeno udeleženih tudi mno* go pristašev SLS, ni bilo ne škofa ne koga od vodstva SLS. In še več SLS ima v Mariboru dva med ljucL stvom razširjena lista, »Stražo« in »Slov. Gospodarja«. Doslej ni niti eden teh listov niti z eno besedice omenjal tega za štajersko malo obrt gotovo zgodovinskega in razvese: Ijivega dogodka. Prenapolnjena sta raznih hujskarij in osebnih napadov, za obrtno razstavo v Maribo; ru nimata ne za besedico prostora In to je popolnoma v redu, čiste prav! S tem so štajerski klerikalci jasno in javno doprinesli dokaz ne le svoje separatistične politike v splošnem, marveč posebej še svoje izrazito enostranske ozkotirne le na klerikalno stranko umerjene politi: ke. Slovenski obrtniki ne le v Ma« riboru, ampak po celem Staj er ju in Sloveniji se iz tega dejstva lahko uče, da so vse visokoleteče obljube po SLS shodih le prazna slama. Če mariborski SLSarji že napram takemu pojavu, kakor je razstava vporabljajo le svojo strankarske egoistično politiko, kdo jim naj verjame, da hočejo našo malo obrt rešiti pred tujim kapitalom? Na drugi strani pa moramo tako strankarsko mržnjo do »Slovenskega obrtnega društva«^ in to ob tak' priliki kakor je razstava, globoke obžalovati. Sicer pa mariborski kl>j: rikalci s takim separatizmom sko* dujejo tudi svojim lastnim ljudem Na razstavi je namreč ne le mnoge izdelkov pristašev SLS, ampak je tudi mnogo na primer krasnih wcr= kvenih predmetov, ki bi gotovo za: nimali tudi SLS pristaše po deželi Drugače pa, kakor rečeno, čiste prav tako, smo se vsaj do dobra spoznali! Z VSEH KONCEV SVETA. — d Miinchen, 13. sept. Držav* no pravdništvo v Oppenheimu je osumilo za morilca Erzbergerja dve osebi iz Miinchna, katere sedaj išče Gre tu za 28 letnega Heiricha Schub za iz Saalfelda in 27 letnega dijaka Heinricha Tillessona iz Kolna. Oba sta bila častnika. — d Berlin, 13. sept. Tukaj so aretirali družino, sestoječo iz vdo« ve, več hčera in sina, ki je bil kadet ki so osumljeni, da so sodelovali pri umoru Erzbergerja. —d Rim, 13. sept. >Tribuna< poroča: Francoska vlada bo Italijo podpirala v albanskem vprašanju; tudi priznava italijansko zahtevo gl'ede Sa-eena. —d Pariz, 13. sept V Madridu se objavlja uradno, da ee bo španska ofenziva v Maroku pričela ▼ ponedeljek. Obenem se objavlja uvedba cenzure glede poročanja o vojaških stvareh. stran. 4. ,6LUVtI\^Kl nakod-, Juc 13 sepiembra 4tf2l< da ni mogoče služiti obenem — več gospodarjem. — I. obrtna razstava v Maribora. To nedeljo se je prodalo 200C vstopnic, tudi ponedeljek je kazal jako zadovoljiv obisk. — Smrtna kosa. Umrla je v Spodnji Siski Angela Trpin. Pogreb je rjil danes. Udeležile so se ga pred r&em sošolke. — Smrtna kom. Umrla je v Ljubil ani ga. Adelina S a d a r roj. Nič, so- groga g. mestnega učitelja Vendelina adarja. Pogreb bo v četrtek ob 4. uri e* Poljanske ceste št. 20 k Sv. Križu. Bodi ji blag spomin! — Kdo bo tisti tepec, ki bo kupil j*rl Stacuiu v izložbi razstavljene 2 litra držeče steklenice laškega vina »Chianti<, od katerega stane ena nič manj kot 220 kron, ko nam je veliki sejem pokazal, da imamo mi sami boljša in cenejša vina kot naša soseda. Solstus. — Strokovna šola za puškar« stvo v Kranju se otvori začetkom oktobra t. 1. Dan se bo pozneje na= znani 1. — Vpisovanje se vrši 20. t. m. od 9—12 ure dopoldne in in od 2—4 ure popldne. Sprejemni pogo* ji: Absolvirana ljudska šola, starost 14 let (to starost mora doseči učenec v tekočem solarnem letu) ni te« lesna usposobljenost. Učenci se imajo predstaviti v spremstvu rodi* teljev ali njih namestnikov in se izkazati z odpustnico ljudske šole. rojstnim listom in domovnico. Vpis. nine in šolnine ni nobene. Revni učenci imajo upanje, da dobe pri* merne ustanove. — Letos se otvori prvi letnik. Pouk bo trajal 4 leta. Učenci dobe na koncu učne dobe odHodna izpričevala, ki jim bodo dala po izpolnitvi zakonitih precL pogojev pravico do samostojnega izvrševanja puškarske obrti, šola bo nastanjena sedaj v prostorih dr žavne gimnazije, kjer se nahaja tu* di ravnateljska pisarna puškarske šole. Vsa podrobne j a pojasnila da* ?e ravnateljstvo strokovne šole za puškarsko obrt v Kranuju. — Tečaji živih jezikov (srbohrvaščina, francoščina, italijanščina, angleščina, nemščina), ki so se vršili že dve eolski leti v šoli na Ledini, se bodo nadaljevali letos v realki. Vpisova-. nje se vrši od 15. do 23. septembra vsak dan od pol 6. do pol 7. zvečer v L a rn*redu. realke. — Vhod skozi dvorišče. — Zasebne ure in pouk v skupinah. — Vodja tečajev: Josip Jeras, diplom, iz francoščine na univerzi v Bordeauxu. — Na obrtnih nadaljevalnih šolah ▼ Ljubljani se bo vršilo vpisovanje za prihodnje šolsko leto 1921/22 v nedeljo dne 18. septembra t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne. Vajenci in vajenke se morajo pri vpisa izkazati z odpustnico, oziroma a odhodnico ljudske šole. • Pouk se prične v nedeljo dne 2. oktobra t. 1. ob 8. dopoldne Natančnejši podatki so roavidni iz notice, ki f& bila objavljena v tem listu začetkom tega tedna, — Na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Lfubljani, Turjaški «trg št. 8, II. nadstropje, v poslopju Kmetijske družbe, se vrši vpisovanje ^ečenk in hospitantk 14, 15. in 16. sep-Jeiabra vsak dan od 8. do 12. in od 14. Jo 17. ure za razne tehnike ženske domače obrti: šivane čipke, belo in pi?v no vezenje, toledo. filet in biserna dela. Vpisnine in šolnine ni nobene. Podrobna pojasnila so razvidna na objavili deski. — Pričetek šolskega leta na mestnih otroških vrtcih. Na mestnih 'Otroških vrtcih na Zaloški cesti Št. 1 in pa v Cerkveni ulici št. 21 prične se šolsko leto 1021/22 v petek, dne 16. septembra 1921. Dne 15. septembra t. 1. bo pa V šolskih prostorih od 9. do 12. dopoldne vpisovanj e. — Gospodinjska Sorta v Srninem pri Novem mestu prične novo šolsko itete s 16. oktobrom t. L Šola je 6me«eč-na ter traja do 15. aprila 1922. V šolo ae sprejemajo vnanje in notranje ffo-jenke. Prošnje zas prejem je vložiti zadnji čas do 1. oktobra t. 1. pri vodstvu gospodinjstvu šole v šmihtelu pri Novem mestu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila, Koleka prostim prošnjam je priložiti rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. — Na obrtnih nadaljevalnih 5o!ah v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje za prihodnje Šolsko leto 1921/22 v nedeljo, dne 18. septembra 1921 od 9. do 12. dopoldne in sicer: 1. za splošno obrtno nadaljevalno Sok> v vodstveni pisarni ITI. mestne deSke ljudske Sole na Erjavčevi cesti št 21, II; 2. za strokovno nadaljevalno šolo za mehansko tehniške obrte v vodstveni pisarni I. mestne deške ljudske šole v Komenske-sa ulici št 19; 3. za strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrte v vodstveni pisarn! II. mestne deske ljudske šole na Cojteovi cesti št. 5/1.; 4. za moško strokovno nadaljevalno Solo za umetne in oblačilne obrte v vodstveni pisarni IV. mestne deške ljudske šole Na prulah It 13/1; 5. za žensko strokovno nadaljevalno šolo za umetne in oblačilne obrte v ravnateljski pisarni I. mestne dekliške meščanske šole na Sv. Jakoba trgu št 1. Vajenci in vajenke se morajo pri vpisu iskazati z odnnstnico, ozir. z odhodnico ljudske šole. Pouk se prične v nedeljo, dne 2. oktobra 1921 ob 8. dopoldne. Obiskovati tukajšnje obrtne nadaljevalne Sole so po § 99b obrtnega reda dolžni vsi vajenci in vajenke, ki se uče v Ljubljani in še niso dovršili obrtne nadaljevalne ali kake druge vsaj enakovredne šole. Šolski nknlii fJrfMra osemiio H wN lanske m^žhS občine. Mojster oziroma njegov namestnik mora v zmislu § 100 obrtnega reda dati vajencem oziroma vajenkam potrebnega časa za obiskovanje obrtnih nadaljevalnih šol, dokler popolnoma ne dosežejo učnega smotra, ter skrbeti za redni šolski obisk svojih vajencev oziroma vajenk in omogočati nadzorovanje obiska s prijavljanjem In odjavljanjem vajencev oziroma vajenk pri šolskem vodstvu. Preti kršiteljem navedenih predpisov se bo postopalo po tozadevnih določbah pravilnika za obrtne nadaljevalne tole in pa obrtnega reda. Šolski odbor obrtnih nadaljevalnih Šol v LJubljani. — Zdravniška preiskava šolske mladine. V včerajšnji številki izra* žena bojazen, da bi se vsled sedaj vladajoče griže bolezen v šoli tudi med zdrave otroke zanesla, je po* polnoma odveč, ker bo dal, kakor čujemo, višji odn. mestni šolski svet ob pričetku šolskega leta vse otroke v vsakem razredu po šol« skem zdravniku natančno preiskati Pri tej priliki se bodo sumljivi otroci poslali domov, za Šolo nesposobni pa sploh izključili. Kultura. — Pevska šola proi. dr. Pavla Kozina priredi v Četrtek, 15. t m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma pevski večer. Spored: 1. Fran Kimovec: Teče mi vodica. Emil Adamič: Tožba. Mešana zbora. 2. Miroslav Vilhar: Prijazne oči. Tho-mas: Poznaš deželo; recitativ in romanca iz opere »Mignon«. Poje gdč. Marija Faj-gelj (uči se tretje leto.) 3. Fran Gerbič: V noči, dvospev. Pojeta gdč. Ančik in Faj-gelj. 4. Fr. Smetana: Arija Marinke Iz »Prodane neveste«. I. Fleišman: Metuljček. Poje gdč. Herma Ančik (uči se dve leti). 5. Vasilij Mirk: a) Kolo, b) Jutro. (PosveČno kvartetu prof. Kozine.) Poje kvartet prof. Kozine (dr. Kozina, Stegnar, Završan, Kragelj). 6. J. Verdi r Zlata Aid a Iz opere Aida. G. Puccini: Arija iz opere Tosca. Poje g. Peter Burja (uči se eno leto). 7. P. Mascagni: Dvospev iz opere »Cavallerla rusticana«. Pojeta gdč. Ančik in g. Burja. 8. Stanko Ptrnat: Žalost Osmeroglasen mešan zbor. Vstop prost. — Koncert kubanskih Kozakov. V Rusiji je zlasti razvito a capella cerkveno petje, saj pravoslavje ne pripušča pri 11-turgijah uporabe glasbenih instrumentov. Cerkvena glasbena dela daleč nadkrilju-jejo kvantitativno pa tudi kvalitativno dela svetskega značaja. Pred vsem pa je zelo malo moških zborov, kar je lahko razumljivo, ker v Rusiji do zadnjih časov niso poznali in gojili pevskih društev. Če pa se je pelo v moškem zboru, tedaj le v vojaških skupinah, ako izvzamemo eden ali dva v Rusiji znana moška kvarteta. Moški zbor kubanskih kozakov je tudi slučajno, vsled boja za obstanek porojena zveza več ali manj glasbeno naobraženih in čutečih ljudi pod vodstvom spretnega pevovodje Sokolova, ki je zbor prav dobro discipliniral ter ga brezpogojno podredil svoji volji, kar je glavna naloga vsakega pevovodje. Materijal kozakov je sicer še nekoliko neotesan, a vpliva morda ravno vsled svoje brezobzirne rile in živega prepričanja. Ima nekoliko kaj dobrih tenorov in izvrstne oktaviste. Prvi del so bile same cerkvene pesmi. Žal da nam zbor ni zapel kako delo Bortujanskcga, največjega ruskega cerkvenega skladatelja polpretekle dobe, aH Česnokova Nikol-skega in drug'h novih. Drugi in tretji del koncerta pa je prinesel kozaške, ukrajinske, velikoruske, eno srbsko (Hej tonbači) in celo nemške pesmi (Abt) itd. Izmed vseh najboljše so bile: Legenda (aranžirala ne posebno spretno za moški zbor), Metelica, Zakuvala ta siva zozulja in znana pesem volžskih batrakov: Ej uhnem. Aranžirovke Sokolova se poznajo po mrmra jočem zborovskem spremljanju tenorista-solista, kar postaja s časom nekoliko enoličro. V splošnosti smelo pa biti Kubanci z vspehi svojih koncertov prav zadovoljni. Občinstvo je bilo izredno navdušeno in blaga ina tudi polna. II. A. — »Vesna«. Tretji zvezek je Izšel že dokaj točneje nego prva dva in do-tiskan bi bil. kakor se nam je zatrdilo, f.f> prvega dn<^ tega meseca, da ni bila tiskarna preobložena z delom ?:\ - oliki sejem. Tnlco elegantnega ilustriranega mesečnika Slovenci ni«mo imeli in list zasluži, da se ga vsestransko naroča. Ilustrativni del je naravnost presenetljivo bogat, pri tem pa d o -eola izviren. Da je prva stran posvečena manom kralja Petra, je uri slovanskem listu samoposebi umljivo (z lično sliko kraljevo). Prihodnje strani pa so poklonjene dr. Ivanu Tavčarju, kateremu častita >Vosna< na posebno originalen in ljubezniv m čin. Članek je ozališan z mnogimi podobami; med njimi so 4 Vavpotičevo risbe. Pa tudi fotografije niso, razfcn ene. še nikjer bile priobČene; motivi z Visokega eo bili nalašč za >Vesno*, fotografirani. Zelo zanimiv je Matej Ster-nenov resumo o poslednji umetniški razstavi (s podobami). Sodbe umetnika, kakor je Stemen, ni prezreti, če tudi Je včasih ostra. Pesnik Ivan Albreht je nabral po Koroškem narodno blago in nam prinaša tri zanimive črtice, povrhu pa še tri ljubke pesmi lastnega izvora. Tudi veselo - žalostna pesem iKoSnja« (avtor M. G-a) Je mič-na; dodana ti podoba živo kaže vrvenje nesrečnih žuželk, ki b^e pred koscem. To pesmico naj bi kuo vglasbiM Toda Bog ne daj, za fu turisti črte in-štruemtnte, o katerih prof. Debeljak fPw*iz> piše vedelo poročilo. Modni oddelek je eleganten In opremljen z bogato izvirno zbirko modnih podob. Po vsej pravici dela »Vetmac tudi propagando za »dečvoc, domačo kmetsko nošo (5 podob). Koncem zvezka ie moda naposled prišla do veljave tudi v hu- Dva članka, bogato ilustrirana, obravnavata ženska ročna dela in narodne vfezenine. Tudi otroške igrače imajo svoj članek, će omenjamo Se, da je v tej številki kar 8 posnetkov s pogreba našega starega kralja, mora pač vsa kdo uvideti, kako bogata po množini in po kakovosti je ta publikacija. Za 82 strani s tako vsebino je pač cena 32 kron zelo ponižna. In pri tem še ni vštet lepi dvobarvni ovitek po Maksim Gasparijevi sliki! — XX. e me mostna razstava v Ja kopi če v um paviljonu. Pripravlja ee jesenska umetn. razstava, ki bo vsebovala grafična dela čeških in jugoslo-venskih umetnikov. Prijave in pošilja-tve na R. Jakopič Ljubljana, Turjaški trg 2. Zadnji rok 24. septembra. — Pevski zbor »Glasbene Matice-. Sestanek vseh pevcev in pevk se vrsi v soboto, dne 17. t. m. in n a v četrtek, dne 15. t. m., to pa vsled javne produkcije učencev In učenk prof. dr. Kozine v veliki dvorani Mestnega doma. Prosimo polno-številne udeležbe! Odbor. — Guatav Sitih: Nekoč Je bilo Jezero .. . Dolinska bajka V Ljubljani 1921. Založl'a Učiteljska tiskarna v LJubljani. Str. 285. Cena vez. 50 K. Naša skromna mladinska literatura je zopet bogatejša za lepo deio. Napisal ga je mlad umetnik-učitelj ki je bil v naši lavnosti 6icer še neznan, a se nam je predstavil s tem prvim nastopom prav lepo. Snov te »Dolinske bajke« Je zajeta iz najstarejših časov naše slovenske zgodovine, katere se le dotaknil v na*i literaturi sedaj prvi Šilih, in je pripovedovana v 2ares Mestecem slogu, z lepimi opisi, polnimi najmehkejše lirike. Mladina, zlasti ona Iz Savinske doline, bo sprejela knjigo gotovo z največjim užitkom, zato jo toplo priporočamo vsem. zlasti ker je skrbelo založništvo za na|-elegantnejšo opremo, — Vežbonica hrvatrteo-srbskeg« jezika za srednje šole, ki jo je sestavil prof. IleSič. bo dotiskana koncem tega meseca. -— Jan K u bel i k gre na Angleško. Angleško časopisje poroča, da namerava slavni violinski virtuoz Jan Ku-belik r>o o^mlctnem odmoru zopet prirediti koncerte v Lrondonu. Manchestru in Liverpooln. — Konce ruskih univerz. Iz Moskve poročajo, da }e kolegiji ljudskih komisarjev sklenil zapreti univerze in druge višje učne zavode v Orlovu, Simhirsku. Tambovu in Kostromi. Sovjetska vlada namerava v teh krajih ustanoviti ljudske viaoke '-^ole. — Nova gravitačilska teorija. Iz Rima poročaio, da je Torrioelli izročil akademiji Un^e.i poročilo o znanstvenem odkritju, ki s£ tiče gravitncije vesel istve. Torrieellijevl poskn*i so ha jo zelo spremenili Newtonovo in Ln. Pla-oevo teorijo. Torrieelli ie odkril ele-ktriritet.nl zna-čaj gravitacije vcsolj-stva. — ŽidovsTio gfleda,!iščc v Berlinu. 1. septembra s% je vršila v Berlinu slavnostna otvoritev židovskega pleda> liŠča s premiere Hirscbfcldove >Zapu-ščene krčme«. — Oerhart Hauptrn^rmova š*e«tde-aetlafflie*, Prihodnje leto praznuje Gerhart Hn uptmann svojo čestdeset-letnico. V svgnstu nrire/njo v Vrati-slavi serijo predstav iz Hanptmnnno-vih dramatikih del. NemSki državni predsednik Ebert ie izrazil želio, naj bi se vršil« proslava šestdesetietnice v znamenju splošnega narodnega nemškega praznika. Sofeptofpo. — Sokol II. gin Ic ni odsek vabi brez posebnega novabiln vse brate in sestre Sokola II. na važni sestanek, 1 ateri se vrši v četrtek dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v odborov! spbi na realki, rodi odSekove prireditve dne 8. oktobra t. L in spari. — Zatvoritev planinskih koč. Slov. planinsko društvo naznanja, da zatvori Češko kočo pod Orintovcem dne 12. septembra 1921: glede drugih visokogorskih koč naj računajo turisti, da bodo za-tvorjeae 19. septembra 1921. AJjafev dom ostane oskrbovan in odprt le nadalje in se bo njegova zatvoritev pemejc naznanila. Celo le^o, tedaj tudi čez zimo bosta oskrbovana hoicia Zlaiorog in Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru ter Turistov-ska koča v KamnISki Bistrici. V Logarski dolini pa Piskemikovo zavetišče. — Razdelitev kolajn! Na 18. september določena svečana razdelitev kolajn in zabavni večer se odloži na poznejši čas. Natančneje objavimo. — Športna zveza. Drastične uesff. — Juge slovenska Matica, po« družrica v Kranju, priredi v nedeljo, dne 18. septembra, ob 3. uri popoldne na glavnem trgu v Kraniu javno tombolo. Nad 200 dobitkov mnogi izmed teh precej $nje vred* nosti. Isti dan zvečer je umetniška prireditev v dvorani »Ljudskega doma«. Pri tej sodeluje iz posebne prijaznosti koncertna pevka gospa Lovšetova in pianistka gospa Ko* blar*Goljeva ter kakor recitatorka gospa Danilova iz Ljubljane; na* stopi tudi znani pevski zbor Kranjske čitalnice. Vse na korist Jugo« slovenski Matici! Najboljši odgo* vor na fašistovska grozodejstva na Primorskem bo velika udeležba na tej prireditvi. Pridite vsi v Kranj! — Jogoslo venski dobrovoljci ia Slovenije so na svojem društvenom občnem zboru 8. t. m. soglasno sklenili, da se sprejmejo v orgazacijo kot izredni člani koroški dobrovoljci. 6 tem ee je is vršil na obojestransko zeljo opoj obeh sorodnih organizacij. Kot člani se snmtrajo torej vsi, ki jih je eprejel pripravljalni odbor org. kur. prtictovoljcov. lzkaanioe se razpošlje* jo. Nove prijave sprejema Oblastni tsar voz dobrovoljaca, u Ljubljani , Kolodvorska ulica št. & Natančnejša pojasnila daje podpredsednik J,ojze Ude. — Poziv v sam vpokojencem, in vajdom in vdovam južne železnice. Pozivate ie, da se polnoStevilno zberete na protestnem shodu v nedeljo, dne 18. t in. ob 4. v Mestnem domu v Ljubljam. Protestirali bomo proti temu, da ministrstvo toliko časa zadržuje ln ne dovoli, da bi južna železnica Izplačala draginjske Uo-klade na milostno pokojnino. Zahtevali bomo, da se nas upošteva v novi službeni pragmatik! ravno tako, kakor nase aktivne kolege, kateri pojdejo še le v pokoj, ker smo plačevali za pokojninski zaklad v zdravi valuti. Obenem pa prosimo gospode ministre in državne poslance, da pose-tijo ta naš shod, da bodo na lastne oči videti našo bedo. Pridite vsi na shod, »tvar je zelo važna. Istočasno se vrši tudi shod v Narodnem domu v Mariboru. Odl>or. — Upravni odbor »Nabavljalno zadruge lavnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani r. z. z o. z.« sklicuje izredni občni zbor, ki se vrši dne 5. oktirbra 1(J21 ob 20. v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo o dosedanjem poslovanju upravnega odbora. 2. Poročilo o zahtevi »Saveza nabavljalnih zadms v Baogradu« v smislu § 28. točka 9 zadružnih pravil. Pristop je dovoljen le članom. — Organizacija voj. invalidov. Vsi člani in članice poverienistva spi. org. vojn. inv. vdov in sirot za Ljubljano in okolico, bivajoči v Ljubljani in bližnji okolici t. J. v območju ljubljanskega, policijskega radona se poživljajo, da se zglase radi zelo važnega gospodarska Strokovne komisije* zapustili s protestom anketo, kar je zelo Hnrvčilno. Že dolsro eem imel namen, podati javnosti nekaj pojasnil in me-r.im, da bo to zelo na mestu ravno sedaj. Pečal pa se bom s stvarjo zgolj s svoje strani kot zasebni uradnik. Nn zadnji skupščini društva za-sebn. uradnikov junija t. 1. jo bil skupščini v tretje predložen samostojen predlog glede priklopitve društva strokovni komisiji. Velika večina navzočih delegatov je bila odločno proti temu z motivacijo, da ta komisija ni nepolitična. Umevno ie. di*. si ne rnoremo predstavljati kake uredbe ne — ali nadstrankarske, če sede v načelstvu in odboru možje ene samo stranka v tem slučaiu socijal. demokratične. Tem umevneje je, da so^ cijnlni demokrati te komisije nikdar ln nikoli ne mislilo izpustiti iz ^ok, ker je to njihova druga trdnjava. Yrva je. kakor znano, okrajna bolniška bla-eMJna in če se ne motim, ie oela blagajna zastopana korporativno v strokovni Komisiji in obratno. Člani načeistva strokovne komisi-ie, ki so bili tudi delegati na omenjeni skupščini, pa so odločno trdili, da strokovna komisija ni politična, priznali pa so, da je načeJstvo elnčajno sestavljeno Iz samih somišljenikov J. S. D. intranke. kar na po n\ih mnenju stvari iS ne daje političnega značaja. Še pred skupščino so te namreč baje ponudilo od neke strani predsedstvo strokovne skupine sedanjemu predsedniku Društva zasebnih uradnikov, ki le izrazit nasprotnik J. S. D. ptra.nk*e. in se hotelo s tem nedvomno dokazati, da njim ni za politiko, vkljub tomu da ie umevno, da sam predsednik še ni drufitvo in tudi no komisiia. Tako pred skupščino. Pri skupščini pe se je skušalo udariti na drugo struno. Zdelo se mi js, da mislifo zagovorniki priklopitvo omenjeni komisiji, da imajo pred seboi nemško delavstvo, ki se da vplivati z lepimi in izbranimi besedami. Priznati se mora, pripravili so se vsi prav dobro in govorili tako samozavestno, đa bi neuk človek mislil, da imajo vse delavstvo za sabo in da so izvajanja nekega govornika, ki Je rekel, da bi se moralo povsod odstraniti demagog* in bi morali ravno zasebni uradniki biti pravi vodjo delavstva, iskren, a malokdo se Je spomnil na to, da je to le zgolj manever za bodočnost. Is nadaljnih izvajanj omenjenega govornika te namreč jasno donelo, da se z zasebnim uradni5tvom nima ravno najbolisih namenov, temveč da jih gotovi ljudje rabijo. Dotičnik je namreč poudarjal, da ie priključitev društva k strokov« komisiji tudi vsled predstoja- će ustanovitve >fiadnin»ti bolnJU tkim hla^ainam in drugim SOCijainilD uredbam V Tako trditve so naivne, kor dandanes uvideva potrebo takih ustanov skoro vsak človek, vendar ^mo si vsi edini v tem. da naj no ima ena sama stranka takih uredb sama takorekoč v zakunu. Zastopam BtallŠde, da treba pri vseh socijalnih uredbaji, predvsem pri že obstoječih bolni^kili blagajnan in pa pri snujoči so »Radnički komoric, da se mandate pravično sorazmerno po moči dotične skui'in'o razdeli. Napravijo naj so povsod prooorčno volitve in videli bomo, kdo je močnejši. Ker pa smo z raznimi volitvami že takorekoč preobloženi in se vršo ravno volitve v obrtno sodišče, m m mnenja, da bi bilo golo na m rešijo! Štedilnik bi. B9iafyr]eva Na Ljubljanskem velikem semnju dre 10. septembra 1921 ob 12. uri se je sestala v paviljonu ing. Bogatvrjeva iz Beograda, izumitelja izredno raoijo-uelnih štedilnikov, komisija, sestoječa iz naslednjih članov: gg. gradb'eni ravnatelj inž. Klinar, vsou&liski profesor arhitekt Vumik in ravnatelj-namestnik ini. Foerster, ki je to-le ugotovila: PoskuŠnfa so jo vršila na dveh štedilnikih. Vsak štedilnik ima tri odprtine za kuhanje. Za kurjavo vsakega štedilnika oo jo pripravilo po 2 kg mehkih drv, ki jih jo izumitelj na licu mesta dal razrezati v trski* s posebno pripravo, visečo na štedilniku. V vsak štedilnik jo dal ne 1 i ti po ca. 45 litrov, ca. 10° C gorko vode. ki naf bi se rabila poznejo za univanje posode. V vsakem štedilniku st.a bila 2 lonca po ca. 8 litrov in ena plitva ponev za cvrtje. V loncu je pripravil izumitelj rusko juho (boršč) in guljaš. Na ponvi pa si |e priredil začimbo. Nnto je zakuril. V loncih |e pričelo vreti po 16. minutah. Voda (ca. 45 litrov) je pa vrela po 20ih minutah. Po preteku 50ih minut je bila jed kuhana. Od naprej določenih 2 kg mebkih drv je ostalo izumitelju šo 31 dkg. Pripomniti bi bilo. da mu je Štedilnik, ki jo bil samo improviziran, zelo slabo vlekel. V spodnjem delu Štedilnika Je name-£Čbna ledenica, kamor je shranil ca. 2M kg ledu in nekaj steklenic vina* Med poskužnjo se led prav nič nj raztopil. Poskusnje so je udeležilo ca. sto posetnikov eemnia. Množina kuhane jedi bi zadoščala za ca. 40 kosil. Po-skušnja se jo povsem posrečila in so bili posetniki semnja z jedjo, ki jo bila zelo okusna, prav zadovoljni. Po iz-\ršeni preizkušnji glede kuhanja je pričel neči že 5 kg svinjske pečenke. — V LJubljani, dno 10. septembra 1921. — Inž. Kliuar s. r. — Arh. V urnik s. r. — Inž. Foers*cr s. r. 7 B! 85 20o. štev. .SLO V EN S Ki NAROD-, dne 15. septembra 1921. r stran. nalnouelSa poročila. ProtiCcDa politična akcija. mandat proti madžarski dobita CešftosIooaSka In Jsgoslaolla. — Beograd, 14. septembra. (Izvirno.) Kakor je izvedel vaš dopisnik iz diplomatičnega vira, je vrhovni svet poslanikov na željo neke velesile umaknil mandat, dan Italiji glede zasedbe Zapadne Ogrske. Mesto Italije dobita n/jJogo Češkoslovaška in Jugoslavija, da intervenirati na Madžarskem. ministrski soet. Kraljevo zdravje. — Nesoglasje s Češkoslovaško. — Protest zaradi dogodkov v Trstu. — Beograd, 14. septembra. (Iz« vlrno) O zadnji seii ministrskega sveta, na kateri je bilo v razpravi vprašanje intervencije v korist na* šim zasužnjenim bratom v Trstu in drugih kraiih, je izvedel vaš dopisnik še sledeče podrobnosti. Ministrski predsednik g. Niko* la Paš ic* je obširno poročal o zdrav» ju kralja Aleksandra. Z odkritostjo ie poudarjal, da ie kraljevo zdrav; Je zelo dobro in da se kralj povrne v domovino že okoli 25. t. m. N|es govo Veličanstvo kralj Aleksander bo prisostvoval 40dnevnemn para-stosu po blagopokojnem kralju Petru Osvoboditelju. Krali Alek» sander je izrazil želio, čla se mu na dan njegovega povratka ne prireja, jo nikake svečanosti in ceremoniie Ministrski predsednik g. Nikola Pašić* ie tudi obširno poročal o korakih male in velike antante pro* ti Madžarski Na seii tega ministrskega sve= ta so bili tudi v razgovoru vs: ukrepi, ki jih naj naša država izvede napram Češkoslovaški republiki zaradi gospodarskih diferenc. Ka* kor znano, je naša država zabrani* la uvoz lesa in njega izdelkov iz Češkoslovaške, ker zabranjuje Če» škoslovaška republika uvoz naših srbskih in bosanskih sliv. Poljedeb skemu ministru g. Puclju se ie dovolil kredit 68.000 dinarjev za kam« panj o sliv. Minister Joca Jovanovlć je po* ročal o načrtih glede gradnje mo» stu nied Beogradom in Zemunom Za tem je poljedelski minister g. Ivan Puceli obširno poročal e najnovejših fašlstovskih nasiljih v Trstu oziroma pri Sv. Ivanu in v Rojann. Zahteval je, da naša vlada energično nastopi v Rimu za var» nost naših zasužnjenih bratov Sklenjeno je bilo, da vlada poda v Rimu odločen protest. — Beograd, 14. septembra. (Izvirno) Danes ob 10. dopoldne se nadaljuje seja ministrskega sveta Id je bila včeraj popoldne odgode* na. Alinistrski svet bo razpravljal o budgetih posamnih ministrstev in bo danes tudi na tej seji podpisan važen ukaz o imenovanju poslani* ških uradnikov in onih zunanjega ministrstva. Gre pred vsem za po* močnika ministra zunanjih del Ti-čo Popovića, ITAL. MINISTER NA DUNAJU — d Dunaj, 13. sept. Italijanski minister zunanjih poslov marebese Dell a Torretta, ki je dospel včeraj na Dunaj, je imel dolgo posvetovat nje z zveznim kancelari em dr Schobrom. Govorila sta obširno o politiki in sta se v mnogocem popol-naroa sporazumela. ZVEZA NARODOV. d Ženeva, 12. septembra. Na današnji seji zveze narodov je bil Ador (Švica) izvoljen za častne* ga predsednika skupščine. V debat: o dosedanjem delovanju sveta zve* ae narodov je izrazil Bourgeois (Francija) svoje obžalovanje, da pri posvetovanju niso zastopane Zedinjene države. Nekaj novih držav je zaprosilo za sprejem v Zvezo narodov, in mednarodne razsodišče se izpopolnjuje. Zveza narodov si je do danes pridobila že mnogo avtoritete. Zveza naro* dov se nikakor ne bo vmešavala v notranjo politiko držav in bo spoštovala mednarodno suverenitete brezpogojno. MoraliČna avtoriteta Zveze narodov raste vedno bolj Zato je naloga Zveze narodov, da skrbi za to, da se ohrani mednarod« ni mir. Zato deluje za ustanovi j e* nje mednarodnega razsodišča in za razoroževanje. Posebno mora skr* beti tudi za to, da države med se« boj ne bodo sklepale takoh pogodb ki bi imele v sebi kal poznejših konfliktov. Nato je govoril še grof Cimenos v španskem jeziku o dosedanjem delovanju Zveze naro* dov, nakar se je današnje zborova* nje končalo. Naslednja seja bc jutri. Pristopajte h „Jugo- — Zagreb, 14. septembra. (Izv.) Današnji >Jutarnii List« poroča ia Beograda, da se v radikalnem odboru rešuje vprašanje glede stališču radikalne stranke napram Protiću. Odboru jo poročal poslanec dr. Zaal •> Miladi-nović o celi akciji. V vojvodinskih radikalnih krogih smatrajo, da .-e Pašić v slučaju popolnega razkola s Proti-ćem umakne is političnem življenja. — Beograd, 14. septembra, (izv.) O bodoči politični akciji Stojana Pro-tića nam javlja naš dopisnik sledeče: Vsi najnovejši dogodki kažejo, da namerava Stojan Protić uvesti politično akcijo proti ministrskemu predsedniku Nikoli Pariću. Že 15. t m prične ia-dajati Protić svoj dnevnik >Radikalc. Protić opira svojo akcijo posebno na vojvodinjske radiknlce. Vojvodinjci skušajo, da bi pomirili Pasića in Pro-tića. — d Beograd, 15. sept. (ZNU) Današnja >Trib\uia« piše o akciji Stojana Protića in pravi, da eo vesti, ki govore o zopetnom nastopu Stojana Protića v javnosti, med seboj v kontradiktornom nasprot u Gotovo je, da bo Protić pričel odslej izdajati list pod imenom >Radikale, katerega urednik bo dr. Momčilo IvaniČ. Proglas svojim pristašem je Protić že dotrotovil. Politični krogi se zelo zanimajo za ta proglas. Kakor se zdi, Protić doslej še ni skrenil nobenega sporazuma z opozicijskim blokom in je imel z njim doslej samo informativne razgovore. To znači, da bo deloval neodvisno od opoziciie. Obstaja vprašanje, ali ho Protić aktivno deloval v parlamentu ali ne. Meseca oktobra bo odšel Protić na agitndjsko potovanje po Srbiji in Vojvodini, kjer bo prirejal zborovanja in konferiral s svojimi prijatelji. Gospodarski konflikt med Hladianko in Rastrljo. — Gradec 14. septembra. (Izv.) Madžarska je kot represalije proti Avstriji ukinila ves promet. V Avstrijo ne vozi nobena železnica. Vozovi, naloženi z blagom, stoje na železnicah. FUZIJA RADIKALNE IN SLO: VENSKE SAMOSTOJNE KME* TIJSKE STRANKE. — Beograd, 14. septembra. (Iz* virno) Današnji listi, tako »Epoha«* in »Pravda«, pišejo o fuziji srbske radikalne stranke s slovensko samostojno kmetijsko stranko. »Epo; ha« med drugim bileži, da sc je za? čelo v političnih krogih v Beograd*: govoriti o spojitvi SKS z radikalci To je verjetno, ker vest prihaja iz krogov poljedelskega ministra g Ivana Puclja, To potrjuje tudi ak> cija, ki sta jo imela na Bledu gg poslanec dr. Vojislav Janjič in dr Niko Zupanić. Radikalna stranka namerava po zatrdilih beogradskih listov izdajati v Kočevju v latinici in cirilici pisano strankarsko gla* silo. POSLOVNIK ZA NARODNO SKUPŠČINO. — Beograd, 14. septembra. (Izvirno) Zakonodajnemu odboru je predložen od ministrskega sveta odobreni načrt zakona o poslovni* ku narodne skupščine. V poslovni* ku so točno precizirani vsi posli in pravice narodne skupščine. Formu* la prisege poslancev se bo glasila: Jaz N. N. prisegam na ustavo in hočem delovati s poslansko vest\c v dobro kralju in narodu.« Dokbi poslanec ne priseže, nima pravice vršiti poslanskih funkcii. Poslovnik določa enega predsednika, 2 podi predsednika in 6 tainikov. Ako poslanec ne vrši 15 dni svojih poslan* skih dolžnosti, ako je odsoten brc7 opravičila po svojih privatnih po* slih. mu poslovnik ne priznava dnevnic. Poslovnik dalje poroča da se v bližini skupščine po vseh ulicah ne sme zbirati ljudska mno* žica. FANTAZIJE. — d Beograd, 13. sept. Presbi* ro poroča iz Aten: »Proteusa« poro* ča iz Carigrada, da se govori v tamošnjih diplomatičrih krogih, da bodo pogajanja med Rusijo, Bolga* rijo in Turško glede skupne akcije na Balkanu in na vzhodu kmalu končana. List ugotavlja, da je že določen načrt, da navali bol i še viška vojska na romunsko mejo. Bolgari* j a in Turčija napadeta Grčijo in Jugoslavijo v Traci ji in Macedoniii Misli se, da se bo ta akcija kmalu začela. KONFERENCA BRODARSKEGA DRUŠTVA. — Beograd, 14. septembra. Da* nes dopoldne je važna konferenca zastopnikov brodarskega društva za Primorje. Konferenca bo razpravljala o izročitvi svojedobno od Italijanov rekviriranih in na pod* lagi sporazuma med dr. Trum bi* čem in Bertolinijem v septembru L L nam priznanih trgovskih ladij ZAKON O SVOBODI TISKA. — Beograd, 14. septembra. (Izv.) m v Bal IYV*M4fri^l ! Minister za izenačenje zakonov Trif- 510U£215III lliailCI I 1 kovic je jzdelal in predložil ministr- skemu svetu načrt zakona o svobodi tiska, o zborovalni svobodi in društveni zakon. Za pregled zakona o svobodi tiska bo imenovana posebna komisija, ki bo zakon temeljito ocenila in preštudirala. V to komisijo bodo prvani tudi zastopniki Jugoslovanskega novinarskega udruženja. DELNO UKINJEN JE, OZIROMA ZMANJŠANJE IZVOZNE CARINE. — Beograd 14 septembra (Izv.) Finančno - ekonomski odbor minister-stev je imel včeraj sejo, na kateri je razpravljal o izvozni in uvozni carini. Ker je eedanja izvozna carina povzročila velik zastoj v izvozu nifeih produktov, vsled česar se je mnogo blaga nagomililo. je tudi posledica, da je naša valuta dosegla tako nizek kurz. Fi-nančno-ekonomski odbor je eklenil, da ae iznova carina delno ukine oz. znatno zmanjša. Tako je izvoz manj vredne živine carine popolnoma prost i z -vozna car in a za les je ukinjena, fksistira le še izvozna carina na železniške praffe. Tudi carina na uvoženo žito je odpravljena, posebno za žito, ki se pri nas melje in se ikjtetn zopet izvaža. KONFLIKT RADI BTTRSKE. —d Dnnal, IS. sept. Uradno se javlja: Davi je bila pri VVoerthu, jugovzhodno od Ilartberpa. s pužkami zavrnjena madžarska tolpa. —d Pariz. 13. eept. V tukajšnjih krofih prevladuje mnenje, da bo treba poseči po nasilnih sredstvih, da se prisili Madžarska izprazniti Zapadno Madžarsko in izpolniti obveznosti mirovne pojrodbe. —d BudimpeSta, 12. sept. Madžar-eke čbte eo izpraznile cono A. Madžarsko orožnistvo, ki je za par ur vkorakalo v občine cone A, se je odpokli-enlo v cono B. —d Dunai 13. sept. Kakor poroča-jo listi, so od 49 oseb, ki jih ie okrožno sodišče v Dunajskem Novem meetu radi vohunstva, veleizdaje, ropa in po-izkušenega umora izročilo dunajskemu sodišču, je bilo 30 izpuščenih iz zaporov in oddanih policiji, kjer bodo najbrže ostali internirani do nadaljnjega. Med onimi, ki ostanejo Še nadalje zaprti pri dunajskem deželnem sodišču, se nahaja rudi madžarski agitator dr. Eiram, ki jfc v preiskavi kot kolovodja rrtdi poizknženega umora. Zaslišava-nje obdolžencev bo dane« končano. Dunajsko višje deželno eodiščo bo za kazensko postopanje delegiralo kako drugo sodišče. Kakor poročajo listi, se že organizirajo sodišča na Buržkem. vSodež burskega deželnega sodišča bo rr.^nda Šopronj rer je za njegovega voditelja izbran biv?i predsednik okrožnega sodišča, v Celju dr. Kozian. ZAVEZNIKI IN MADŽARSKA — d London, 13. seot. Kakor doznava Reuterjev urad je odgovor madžarske vlade na noto poslani* ške konference vzbudil v merodaj* nih londonskih krogih neprijeten vtis. Splošno mnenje je, da ni nikake potrebe uvajati novih pogajanj ker je Madžarska po trianonski mi* rovni pogodbi obvezana, da izoraz. ni sporna ozemlja. Zavezniki se zavzemajo odločno zato, da Mad* žarska izpolni svoje obveznosti Taktika, ki jo uporablja Madžarska bo prisilila zaveznike, da se poslu* žijo nasilnih odredb. GRŠKO - TURŠKA VOJNA. —d Andora. 13. septembra. S fronte se javlja: Vojaški položaj v Mali Aziji je ta: Po protiofenzivi turških Čet na desnem krilu sta bili dve sovražni brigadi docela razkropl'eni. Turki so ujeli mnO£0 mož in uplenili puške in streljivo. Izjrube sovražnika se ceni na približno 500 mož. Na levem krilu so imele turške čete po ljutih bojih iako zadovoljive uspehe. Turki so iz treh obrambnih črt obstoječe srške postojanke zasedli in uplenili streljivo in strojnice, katerih še niso prešteli. Število mrtvih znaša baie 200. Turška protiofenziva se nada'juie. Turško letalo je opazilo grško kolono, ki je bežala v polnem neredu. KAJ BO S CARIGRADOM? — d Beograd, 12. sept. Presblro doznava iz Aten: List >Kni»oroerini< javlja, da se je izjavil kralj Konstantin na maloazijski fronti zastopniku zveze narodov: Grčka nima nikakih pre-tenzij, da okupira Carigrad, ker zavezniki no želijo, da bi Grčija zasedla to mesto, na drugi strani pa je tudi vojska preveč okupirana na maloazijski fronti. Na podlagi to izjave kombinira list, da grška vlada za enkrat ne namerava okupirati Carigrada, ne ve so pa, kaj bo prinesla najbližja bodočnost. Z vkoraka njem grških čet v Carigrad bi so gotovo razjasnil položaj v Anatoliji. MADŽARSKA KORUPCIJSKA AFERA. — Gradec, 14. septembra. (IzvJ fz Budimpešte javljajo, da vzbuja veliko senzacijo korupcijska afera polje-delskeza ministrstva, v katero je zapleten celo minister Szabo. Poljedelj-ski minister je prisiljen podati demisijo. ROPARSKI MORILEC DIVJAK PRIZNAL SVOJ CIN. — Gradec 14. septembra. flzvJ Roparski morilec Štefan Divjak, ki je bil, kakor smo že poročali, aretiran v Leobnu. ker je letos spomladi na nečloveški način umoril in oropal inženjeri evo sod ro sro Terezijo Voalec. je sedaj svoj zločin priznal. JuKOsloven-ske sodne oblasti so uvedle Izročitveno postopanje. Štefan Divjak je tudi priznal, da je ukradel zagrebški bolniški blagajni 2000 K. Gospodarske oesfl. BORZE. —d Zagreb, 13. septembra. Devize: Berlin 209 - 210.50. Italija 045—9fi0, London 830-835, Pariz 1g55— 1675, Praga 270 278, Švica 3800—4000, Dunaj 16.10 do 1626. Valute: dolarji 215.50—222.50, avstrijske krone 16.50—17.50, rub ji 2u Uo 22, napoleondori 785—795. nemške marke 0—210, rom. lej! 0—215, ital lfre 940-945. —d Beograd, 13. septembra. Devize: Pariz 420, Newyork 55 80, Dunaj 4.09, Praga 59.50, Rim-Milan 241.60. Sofija 38. Bukarešta 52, Solun 270, Berlin 52.47. Valute: Prancoski franki 412 50, dolarji ML75, nemške marke 52 25, češkoslovaške krone 70, avstrijske krone 4.30. — g 20odstotne priznanice Generalni inspektorat finančnega ministrstva je od raznib bank in denarnih zavodov zbral vse prizna* niče in kupone od onih 20 odstot* kov, ki so se ob priliki markiranja kronskih novčanic odvzeli. Ko bo* do končane vse priprave, se bode priznanice takoj začele izplačevati. — g Likvidaciia dveh velikih podjetji. Zagrebška industrijalna banka je sklenila likvidirati, ker je imela z neugodnimi špekulacijami ogromne izgube. Glavnica znaša 20 milijonov kron. Predsednik ban.-ke je dr. Stj. Srkulj. — DniCo vc'ikc podjetje, ki likvidira, je Slavonske delniško društvo za polisko*gospo-darsko industrijo. Drrštvo je vzele v zakup od madžarske gospodar; ske banke veliko posestvo grofa Jankovića v Slavoniii. — & Seja finančnega sveta. Tz Beograda poročajo: Seja finančne^ ga odseka, ki je bila sklicana za 10 t. m. dopoldne, je ostala brezuspešna, ker ni bilo prisotnih dovolj čla* nov. Člani, ki so došli na seio, so nato neslužbeno razpravljali o novem proračunu za leto 1922. Pri poročilu posebnega strokovnjaške* ga komiteja, ki je izdal zadnjo re* vizijo proračuna in £a ie reducira7 od 9 na 7 milijard, so člani izrazili željo, da se skrči vsota 7 milijard na vsoto 5 milijard. Določila se jc tudi prihodnja seja finančnega odseka, ki sc bo vršila dne 26. t. m. ob 10. Predsedniku so dali pooblastilo da sme sklicati sejo tudi pred tem dnem, če bi bile že vse partije proračuna prej tiskane in razdeljene. — gOddaja zemlje. Mini str« stvo za agrarno reformo je sklenilo da poslej nikomur več ne bo oddajalo zemlje v Vojvodini, kakor sa= mo še dobrovoljcem. Če bi se se kdo obrnil na agrarno ministrstvo s prošnjo za zemljo, bi se mu ta nakazala v južnih kraiih. — g Žrebanje dunafskih srečk. (ZNU) Po sklepu finančnega ministrstva od 1. julija, t. 1. je odrejeno, da se bo dne 14. septembra t. L vršilo 78 žrebanje na dobitke dunajskih srečk od L 18S8. Žrebanje ee bo vršilo v Beogradu v poslopju generalne direkcije državnih dolpov, Krunska ulica št. 48, ob 9. Pristop je občinstvu svoboden. Iz generaln'e direkcije državnih dolgov. — g Jadranska banka v Trsta. Oglas. Na podlagi sklepa izvanrednega občnega zbora, ki se ie vršil v Trstu dne 2S. avgusta 1921 prične se z dnem 15. septembra 1921 izplačevanje kupona št 15 naših delnic z Lit. 12 (dvanajst ital. lir) po kosu kot dividenda za poslovno leto 1920 pri blagainah vseh naših podružnic in pri Banki i Stcdioni za Primorje. Sušak in njenih podružnicah na Reki in v Bakru. V svrho vnovčenja kupona št 15 za leto 1920 potrebno ie prinesti tudi odgovarajoče število kuponov Št. 13 za !eto 1918 in št 14 za leto 1919, kateri se bodo povlekli brez nadaljnja naplačila. Če je bila na iste že Izplačana akontodividenda. V kolikor akontacija še nI bila plačana, bodo isti vnovče-ni in to za leto 1918 s 40 K po kosu in za leto 1919 z Lit 10 po kosu. Ravnateljstvo Jadranske banke v Trstu. —g Nov privredni list. Inicijativom karlovačkih privrednika osnovan je Izdavački Konzorcij Ekonomista, koji počevši od 15. o. mj. izdam u Karlovcu nov privredni list »Ekonomistu«. — List je potpuno vanstrannčan i neće biti lokalnog karaktera, već re-di.£rovan na širokoj ekonomsko-soeivil-noj osnovci. — List >Ekonomista< uro-djuje redakcioni odbor, a direktorom mu jo publicista Ljubomir St. Kosier. —g Krasen uspeh domačega podjetnika. Matija P o r k o. mlad mizarski tvomičar v Zgornji Šiški, je razstavil na ljubljanskem velesejmu že mnocro opisano krasno hišno opravo v izvirnem slovenskem intarairanem slogu. To veleodlično dfelo je izvršil nadvse skrbno neki profesor iz tukajšnjo obrtne Jo le, ki je s tem ponovno dokazal, da stoji v svoji stroki na umetniški višini. V svoji skromnosti nam je prepovedal imenovati njegovega imena. Značilno je, da ae med nami začetkoma ni na£el kupec, ki bi ee zanimal za to opravo in ki bi s tem mladega, am-bicijozneea mojstra vzpodbudil za na-dalmo stvarjenie. Resni kupci so morali k nam priti iz daljne Rvice! S posredovanjem ravnatelja tukajšnje Slovenske trgovske delniške družbe g. Sehmidta fe bila sedaj ta krasna oprava odprodana v Švico in sicer v Enga-din v eri^n. kantonu, ki že sam na eebi slovi po svojem lepem, izvirnem slogu za hišne oprave in stivbo. Nek sorodnik imenovanega tre-ovskega ravna telja je odnotoval iz Švice, da nakupi v Nemški Avstriji različno pri- marno hišno opravo za pred krntkinj izgorelo bocato vas Sent v Spodnjem Bng&dinu Ni bilo v njegovem nacrtu, da bi pri nas kaj kupil, ka.jti notorieno je, da ?»žo v Svojem slogu toliko sorodnih pot«'z z engadinskim sb^om, Odposlanec fe ''-il hitro gotov ln ni prav nič izključno, da ne bi priMo se do večjih kuprij z,- oavadnejše stvari, \ a imaio sedaj tudi \ Švici svoje ca* iinsko postopanje, ki dola tamošnji tr* govini mnogo preglavic. V< seliti se moramo pa, da si |e naša mlada indnr striju. hišne oprave pri »t v ta- ko oddaljene krajv, kar i njo c<> tovo zelo častno. Ko*-dm nadaljnjloi naročnikom ostane le d .mj ča>=a iz prijaznosti (privatno) na o^led. — C Direkten promet med Za* jerebom in Reko. Kakor javljajo iz Kima, je dosežen sporazum za di0 rekten promet med Zagrebom in Reko. — g Nemška živina za na^o dr* žavo. 1. oktobra t. I, d ospe i o v na* šo državo prve poStlfatve nemških goved in ovac, katero preime naša država na račun vojne odškodi ^e Dobili bomo 17.000 goved in 60.00C £lav ovac. —g Dobava drv /a rnvnntcljstvo državnih železnic v SabotfieL -teljstvo državnih žchvnie v Subotici naznania, da so bo vršila 30. septetah bra t. 1. druga pismena ofertna licitacija gledo dobave 1000 vagonov drv, ker je prva za dan 31. svajusta r. L "izpisana licitacija ostala brez ro nit-ia. Predmetni razpis j'e interesentom v pisarni trirov^ke in obrtni-ko abornioe v Ljubljani na vpDgled. — g Zvišanje cene rot^cliskc^a papirja. V Nemčiji se je ceni rotlfc cijskega papirja zvišala od 330.5 na 348 mark za 100 kg, — g Nemški premog na Ho« landskem. V prvi polovici tekoče* ga leta je izvozila Nemčija na Ho* landsko 790.137 ton premoga, đo* čim da je izvozila lani v i>tem času 916.073 ton. Zmanjšanje izvoza je povzročil povečan uvoz angle&kcgi in belgijskega premoga. — g Italijansko-poliska trsov* ska potfodba. Uradno poročalo iz Rima, da je bila sklenjena itaBitni sko-poljska trgovinska pogodbi Ta pogodba je obvezna za 6 nie* secev. — g Nemci na londonski borzi Ker je vojno stanje med Anglijo in Nemčijo pravnoveljavno prenehalo z 31, avgustom, smejo Nemci zcr pet kupovati na londonski !^orzi akcije in registrirati svoja imena pri obisku borze. — g Hugo Sttnnes tud! v Ro--muniji. Iz Bukare§te poročajo, da pride Hugo Stinnes kmalu rudi v Romunijo. List »Luptatorul« obdo!« žuje liberalce, da pripravljajo skup* no delo s Stinnesom. — g Nove veterinarske posta* je. Poljedelsko ministrstvo ie da. nes ukrenilo, da se ustanovita po-le^ doslej obstoječih veterinarskift postaj za uvoz in izvoz mesa in /i< vine še dve novi postaji v Kašteli« ru in Šibeniku. ■ ■ i ■■--■—' f i" — Na Bellevueju sem našel v nedeljo denarnico z malo vsoto dennrjai in dvema reeipisom%. Prizadeti jo dobt pri meni: Alojzij Z^V. Bellevue. — Na praznik, dne 8 .septcTabra se je izgubila na taboru SKS na Hlodu pri blagajni skunks-boa (temsorM damski ovratni kožuh). Pošteni najditelj naj jo blagovoli izročiti v Kranju v trgovini Pr. Sire, proti dobri nagradi. Upravi naSega lista so poslali za: Jugoslovensko Matico: G. Rađati re, trfovec, tu, K 100. namesto venca ra krsto pokojnega Blaža Jesenka in g. Kari Planinsck K 200, me<:to venca na krsto pokojnega g. Peruzzija. Skupaj 300 K. »Slov. planinsko društvo«: O, Albin Hauptman, Jesenice, K 100, mesto venca na krsto umrlemu bratu Josipu Haupfr-manu. »Zavod za slepec«: G. genm. Vhdlco Tance, Rabrovo Vel. grad, Srbija K 340, nabrali geometri v Golubacu, Srbija. »Dijaško mamico«: Neimenovani K 2ft. — Upravi našega lista je pos'al: O. profesor Jožef Relsncr K J00, za blrfo hI* šno gospodinjo pesnika Murna. filavnl urednik: Rasto Pustoslemsek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. stran 6. SLOVENSKI NAROD', dne 15. septembra 1921. s!ev. ?flo TrleSer na pro ogled v irerovlni Oerbsr. Kongresni trcj 4." t5543 Ose gospodični iščeta stanovanje (1 soba) s hrano. Naslov pove upravnlštvo Slovenskega Naroda pod ..Dve gospodični". 6542 T M i lil lil 150.000 za nakup hiše. Obrestu cm mu po S°'o eventualno tudi vknjižba na kupljeno hiSo. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod 150.000.6541 lic res dobro izuriena šivilja, ki bi hotela začeti samostojno. Hrana in sianovanje v hiši. Deiarn ca na razpolago. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 653J Prvovrstna tvornica sukna aa Moravske si i&bo 573 se^ 07^ '■ • ;<-\ P*P PO 8 |j "5 ff^ 1 Ponudbe z navedbo vseh zastopstev, ki jih ima ter z referencami pod rS. f^ft?!11 na Stassea-ste'n ft V© ?r A- O., Vften, I,s Schuierstrasse 11 6550 Bljak išče mebtirano sobo. Ponudbe pod »Dijak 6S45* na upravo SI. Naioda. 6545 Mw\ hutruftcil sprejme akademik. Instruiral bi iz vseh predmetov gimnazije in tudi francoščine. Ponudbe od „Instruktor 6529" na upravo Slov. r;aroda. 6529 lontorist'Ufa se išče, popolnoma izvežbani s praksi* v knjigovodstvu stenogrpfi!, strojepisu, za sta no v Ljubljani. Naslov pove unr. Slov. Naroda. 6538 oiier klavir se lakoj odda v najem. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6559 OpFBlme sc dijati ali di j -Inja na hrano In sta- novar je| istotam se sprejmeta d\ k gospoda na dobro brano. Naslov pove upiavo Slov. Naroda. 6540 Bantorlatinla in konjski Sslapee. Sprejme se kontoristinja. zmožna slovenskega in nemš^e^a jetrna v govoru in pisavi, strojepisja in eventuelno stenograf |e ter knjigovodstva. Reflektan-tiaje z znanjem lastne imajo prednost. Navede naj se tudi zahtevano plačo. Spre me se tudi dober pošten konjski hlapec. Ponudbe za obe službi pod .Pošten 350—6556* Slov. Naroda. na apravniitvo 6556 Zahvaljujem sp vsem cenj. damam za čestitke o priliki moje poroke. Ker tom ul:: še daje izvrševala, se najtepleje priporočam. J. Tei ~ ugajal-a c žO f©J. Laifescher Modes Rcbes. (skladištar). Reflektira se le na zanesljivo samostojno moč. Grogoro A Varile, Ljubljana. _6536 .... j D.iKk f u« iiUilUfij I Velika apnenio mm KoroSfesm moderno opravljena z električnim obratom z lučjo, lastnim tirom na kolodvor, se po nizki ceni proda. Vprašati je pod poštni predal štev. 43. Ljubljana. 6484 y veoma dobrem stanju 9 vagona 7 kg profila 4 5 l!i 28 prekretnih kolica 3/< m3 sadržaja 600 5 1 . . 760 *9 m/m rastočine m m I»HT*4 I« D., Zagreb, Gajeva ul. 59. r: . -~----iT-Tr* '-.s^fr-j. 1 Brc: po.cbne.^a c:.;::r.i/i. Mestni pogrebni zavod, rt * • -3 i-V 1 Učlielj Vendella Sadar naznanja v svojem in v imenu irw Kl'J svoj h orok in sorodn'.'.cov r?e*alo?tno vest, da je njih nalvse prjgj , mati, s.ara mr.ti, teta, sestra in sva! inja. gospa ^jmA ^Efj ljubljena, dobra žena ili" J U U U I, lllj. I danes, dne 13. septembra po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v čet tek ob 4. uri popolJne Iz hiše Žalosti, Poljanska cesta Stev. 20, na pokopališče k Sv. Križu. V tjn^ljsri, dne 14. septembia 1921. Ža!u;csi ostali, #£;i Sprejme se kontoristinja s ptakso vseh pis. del. Ponudbe na poštni predal 133 6S34 Notarskega i? ndidrto tudi novinca, sprejme takoj notar Iludovernik v Ljubljani. Plača po dogovoru. 6532 Lemaire 4 Komeaskefa ul., a repris ses lef>.ns, piieie de s'imformer avant le 25 7bre. 65^.5 HastfflMvonie In hrano se sprejmeta dva d jaka nižjih rtzredov N» ilov pove uprava SI. Natoda, 6547 Mi za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4— pri večjih naročilih znaten popust. Steine* Anton, Liabljaoa, Jeranova ul. 13 Trae?o. __26 Maniilakttirlst dober derailist se takoj sprejme pod dobrimi pogoji. Ponudbe na F. Stig*r in sin, Slov. Aistrica. 6555 Akademik ilče sobo brez hrane za 1. oktober. Ponudbe pod »Akademik 6557" na upravo Slov, Naroda. 6557 Iste se mm prostor za shrsmbo ali mali k!et, najraje kjer je v hUH pHn ali pa prazna prainica. Ponudbe na de'ikatesno tigovino J. Jane, Ljubljana. Marijin tre 8. 6551 ~Kdo posodi 4000 K gospodični za dobo treh do štirih let v svrho Studija. Ponudoe pod „Posojilo 6554" na upravo SI. Nar. 655 i cena iC 24, predplačno po poŠti K 26. ro povzetju K 34, ter vsi kroji pri M. Rsnth, Marijin trg. 6546 Tem Kontoristinja z večletno prakso, zmoHna slovenske in nemške korespondence, sboiepisja, stenogiafije in z znanjem v knjigovodstvu Želi s 1. novembrom ali pozneje spremerrtt m^sto. Ponudbe pod „Marljiva C431" na upravo Slov. Naroda. 6431 0. F. MM :5'2:sva:e: glasofirjei v Llublanl W.I!oa 12. Iivršcjem oglaševanja ter popravila pla-soiirjeT in harmonijev speci eloo strokov-n točno in ceno z dohro izkuSenim krojem Želi vstopiti v večjo konfekcijsko firmo aH tovarno za \odjo cvent. prikrojevalca Cenjene ponudbe pod „Prikrojevalec 6531" na upravo Slov Naroda. 6531 o PO to 26 let s"3r slaščičar v boljši slaičlča*ni ali hotelu. Evcnt. gre kot poslovodja. N'astop takoj z i pozneje. Ponudbe pod mDobra moč 6530* na upravo SI. Nar. pip k bllllll H se proda mm Um. fiania Sp. Šižka. T'latrnska c. 173 6128 m PA i Jk. Pszot ! Žimo za žimnice v«ake vrste v vsaki množini izdeluje in prodaja po naj- ugodneji h dnevnih cenah tvrdka Lovfo jcfteieva v d iimo- pre]av -,?rti '(':a pri branja. Vzorci n« razoolafo in na zahtevo po dežtlo. i mm TržalKa t. k Pozop.trgoucishte!]!! Vsakovrstne kh buke od 160 K naprej (mam v veliki zalogi; tudi lene vek", nt klobuke. Pranto Cerar, tovarnar v Slobu, pofita t mio!«:. Tovarni je oddaljena 7 minut od i>cstaje Domžale Cene primerno nizke, postrežba točna Mlin mi wH '^rodam dobro kloč mlin s štirimi par; kamnov 10 minut od ielezniJke postaje poleg je tudi lep vrt. Ponudbe pod .Mlin 6503" na upravo Slovenskega Naroda. 6503 l dobrimi izdričevali se spre^ nec v trgovino z mešanim blago Janko K!un v Slo ven | gradcu. Frođafr i rn 6 r spretna, vestna, z daljSo prakto st sprejme v tr^ vino s papi: je .i in pisarniškimi p*:t ebščtnami v Ljubljani N.i-slov pove uprava SI. Nar. 6449 Dvonadstropna sila z zeleniadn ni in sadnim vrtom v Fra n Mariboru je na proda f. Več p< Leopold Seibinek, -jćiteli v Pra _M^i_ Snre lato so " ' POUK. Fi oozlnja gdč. La s^ue prične v krat-• .i s poukom In sprejema pri ave 14. fn 15. t. m nd 3. do .V v Narod-tem d ■ • " ' anisati n Franco-Slovene. ^ omara ) i d •. 2 30 m visoka, 70 cm Široka, z o?!edalf. Več v trgovini Iva Siler, Kongresni tr& 6. 6498 mm odis trif« dijali 'iramO i . i aslov pove lar da. :je gimnazije i Slovenski'..'.' ' 1 ■ • ■ !;rgn ena, miza, univalnlk, srnjakovi rogovi vinski sod '261 1 itd. se proda po nizki cen-. Lavren^č, Frančiikanska ulica 10, L nadstropje. f>500 b Ti !aš- i resti. dvon a '/a vsi ko obrt, s j OiiiiH ali diiokinia Ih i? ud \ ^e srre me na brano In tovanje Poizve se v posredovalnici Otnv, Dunajska cesi.^. 6504 Zelo miren in solidsn gospod ^ :0 .. f.- |;rt < kab net, oprem-iaV»% lila tU JJUJ Ijcn a!i prazen, r^re min (;. nI ni n.iiraje v sredini mesta. posteljo razp >laga sam. Ponu-: • : »Miren 6520« na upravo :•:>. Naroda. «20 nov a'i «.'• ro c se kup:. Ponut nred.-?! \r,7. popolnoma nova mešamm blagon Slov. Nt« di »o rtn voziček. ReHektiram r. Ponudbe pol .Vo- a upravo S!ov. Naroda. ___\'z trdega lesi, divan, pisana miza, ie 21 proda za 10*000 K. Tom?.c, Rimska Vnn;n^ rf."*,,,:"r'i *:r ^ta c^ta 2.3. 6350 so proda Aston leVr*. tep'srice 24, poŠta !P e za trgo'.i:-' in kraju se t*6e kapi zato r:r sc prost poj Obvezne ponudbe z dobavnim čas:m je poslati na J. Pogačnik, Dalmatinov.« ulica 1. 65 ■ gospodinja, dobra kuharica, v m#6čan k< biSu. Zahtevo plače navesti. Ponudbe po: »G^>spodinja 6o2o* Ljutomer, poštno ležeče. s kapitalom 100.000 t!če za že več let obs V 3 prv razrc !no Kn chovo za pogon stro-eva u d men zija rna 3rt—250 mm prodaje jel ;no sa sklad lita. Glavno zastopstvo ?a J - rs Q. |U Frkowić i drug, Za* nrc**, M Klička ul. 5. i'e!tf«»n 4 4S. PotZr-i; '.-rica Ljubljana, Stritarjeva ulica 7, telefon 4—22. 5803 CT^romB Primoži! Posastvai od 4 100 ors'ov, trgovske hiše, vile s posestvi, gostilne, hotel, mlin, stanovanjske hiše, tovarna, pe-karna, so prodajo potom pisarne Zago.ski, Maribor, Barvarska ulica 3. 1407 zdravega in močnega, s potrebno Šolsko izobrazbo, kateri ima veselje do t;j -vine, takoj sprejme pod ngod mi pogoji trg. firma J. KuSlan, Kranj (Gorenjsko). C3SC Horda travo (afrlK) na debe o i i drob;>o se dobi pri B sta Sever, trgovina s pohištvom in tapeto -ška delavnica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. 6471 SpedleiiSka Brata IilltfOVik Š vd« na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to »troko spadajoče posle. tudi ccarinjaeja. 2535 Ho« 10 mesečna sobe s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri n^jem nini. Ponudbe na poitrJ predal Z\. 53. 4 0' "V V 4^ pni j. Goreč, UuMji m, 6 i - Koless I In odroma s — en detalS isRa cesta il c: v ! P vsijjan H 5tov. 250. i Izvršuje v?a v to sir.1! 3 Zgotavlja načrte od Prsio?-fi n imslaB. -ji "i ČERNE :o podalje LinLariJva siKsa fttav« 9 S t, Peira cesta Stov. 23, oča dela najceneje in najsolidnejše. rostejSc do najbogatejše izvršbe. Mm 6.11.177. Pozor1 Več tisoč hektolitrov ovinjenih, sklad K-nih in transportnih sodov, veliice kompletne astr^ne okrnil? precejalnJce močne vinske senike s la cevmi, velike stiskalnice z vrečami, tehtnicami, decimalno tehtnico in uteži, (FassphrČdel patent pločice za sode, kskor tudi . n-maSki v v^ch velikost h, posode \r. !e:-a n bakra, vizjt k!ei, Zel?t:na in r •! drugo bbgo, se p ceni pndajo. Losi nigj:, Maribor, Koroška cesta 10. t Imam na drobno v zalogi večjo množino Soic"::^ !.r:f ? p^sa^nifiko po-t«0bščJnOj vse vrste papirja ? !s\e tablice itev. 2—3. \se vrste zvezkov 8—100 1'stov, črnilo od Vs do 1 lit. stekl. koverte v vseh velikostih, \r: visie svi-.Pikov, pis. map ter notezov. Ita« »ailjaaa rs valilio In malo* JOUP C7 1 } LJvMIeaa, Dmnrj^i oosia 3, I. nadslr* Zahtevajte cenik. Tri r.vrP u t cj >vci, uradi, zavodi — popust. od 450 fit! nđBl lili UlIvJi 600 K. t ;.; ,; vj / moike, fant vske m desk?, mi k ado, raglane, ; . ■' Bon površnike, h ;i?. lehalne hla e, soecljja« \ Ht@to u oJrojvlu oblekah (koetu- ^\ »n ns.h) in d .• koi f.-i :ijo od na pripr ite.'šega »MmuM tj0 najflnejiega kro;a v najbolj*.! izdelavi ter r?o, hlačevino in podioge v o' iceneje adint* a pri r;:sn3 si m a e *• * PgjSLOS, ljub ifana. Stari trg št 12 . . r i ~i lili «c«a««a * jm ui w • ■ u II ■ BBi (Fran Deranja) |HofcI:a-r?i Bmo\s%a nestu 8. TeTflon *t. 313. ,'deležsnec LJabljanafcaga vzorčnega t-o3oso^ia. Paviljon E( oddalok stav. 52. 606/ V V* Banka sprelm® Vilim Inel, imi MMtm 11 Preporuča za gos.tudu klobučare razne 5tumfe, vrpce kao i sav klobučarsk pribor uz jeftinu cijenu 03- trgovci 1 ratds'co dobiva iu ?r5ire na veliko vrlo jeftino uz dnevne cijene. Brza i sol -'m posluga. 530") Le i v s prakso -i '■■I Ponudbe pod ttSsalia na opravo Slov. Naroda. Za ieseratni del odgovuren Vaieatia Kopitar. 44