Politični ogled. DRŽAVA SHS. K.o se je v pondcljek po enotedenskem odmoru zo•pet sestala narodna skupščina, so mnogi mislili, da je s tem napočila nova doba v viadni in državni politiki. Pričakovalo se je, da je slrankarski sporazum ined radikali in radičevci, ali kakor se na kratko imenuje RR. sporazum že dozorel in da bo prišel že s tem dncm do izraza. Tik pred sejo je pa Pašič zbral svoj poslanski ilub in je podal svoje m n e n j c o sporazumu. Povedal je najprej, da anketa ali parlamentarni ¦dbor glede 24 preostalib. hrvatskih mandatov ni bil dorolj natančen, ,da o sporazumu ni niti govora in da je treba iia to še čakati, da bo najprej sodnija glede zaiprtega Radiča izrekla svojo sodbo in- da se bo poprej še marstkaj drugega odločilo> proučilo, uredilo, dogodiio itd. Pašičevo zavlačevanje po stari navadi je s tem govorom podano vsem v svoSodno razlaganje in razumevanje. Kakor navadno, tako st» tudi tokral Pašičeve besedc lahko najrazličrejše tolmačijo. Samostojni demokrati si lahko mislijo, da jih bo Pašič do konca svojega življenja držal na vladi, zagoTorniki brezpogojnega sporazuina radičevcev z ra•dikali v Zagrebu pa lahko tudi trdijo, da RR sporazurn ni niti odložen, kaj šele prekinjen. Na vsak način ima 1a struja v Zagrebu bolj prav kot pa samostojni demoItrati, ki se Pašiču ne zdijo niti besedice vredni. Volitve v državni svet. S poročilom anketnega cxibora se pondeljkova seja jkupščine ni bavila. Izvedla je pa dopolnilne volitve v driarni odbor in ker se je že v naprej videlo, da v tem -rhornem nadzorskem mestu državne uprave ni od vladne večine predlagan niti eden Slovenec ali Hrvat, f« že pred volitvami Jugoslovanski klub podal svojo protestno izjavo. V lej izjavi se naglaša ,da se glede davkov v največji meri ozira na Slovenijo, dočim se niti enega Slorenca ne pripusti k upravnim poslom skupne države. Poleslne izjave so podali tudi hrvatski, Davidovičev demokratski, muslimanski in zemljoradniški klub z utemeljevanjem, da vlada vsepovsod namešča sarno svoje pristaše in nato se je cela opozicija pred volitvami odstranila. Vladna večina je sama s 153 glasovi izvedla vrfitf e v državni svet. Važne interpelaci j e eo bile tudi na dnevncm redu. Kot prva je bila interpoIflcija Jugoslovanskega kluba radi pregaujanja sloven•kih profesorjev in učiteljev. Prosvetni mini^er jPribiftevič bi moral odgovarjati, a je skrbno pazil na dnev«1 red in se je še poprej umaknil iz dvorane. Poslanec Pušenjak in eden od zemljoradnikov sta intervenirala finančnega ministra radi nejasnih računov in radi pomanjkanja vsake kontrole pri razpolaganju z državnim premoženjem. Finančni minister je tako odgovoril, da sta oba poslanca morala izjaviti, da to sploh ni odgovor. BOLGARIJA. Bolgarska vlada nadaljuje s polno paro preganjanje vseh svojih nasprotnikov. Kakor po sovražnem vojnem ozemlju bodijo po celi deželi vladna in vojaška dobrovoljska krdela,, ki imajo popolno oblast nad narodom — nad njegovim premoženjem in tudi nad njegovim življenjem. Ljudi, ki so kclikortoliko znani kot nasprotniki sedaj vladajočih velekapitalističnib in lažinaprednih strank, se aretira, da se velilta večina lakoj pobije, drugo pa izvede pred prekosodna vojašlta sodišča. O teh, ki so jih vladni oborcšenci sami pobili, izdaja potem vlada obvestila in, pbjave, da so nbežali ali pa da so skušali bežati in da'so'bili na begu ustreljeni. Na sod•ae razprave postavlja vlada tudi svoje špijone, ki s svojiini izjavami kot na^idezni obtoženci obremenujejo razne Jjudi, ki so režimu na poti. Vladni krogi pošiljajo \z Sofije v svet vse polno najetih morilcev proti svojim nasprotiiikom, ki so se v tujini že pred dolgim časom naselili kot politični begunci. Bolgarska vlada predstavlja vse svoie navadne politične nasprotnike kot najhujše zarotoike vsled tega, da bi preslepila mednarodni svet in dobila dovoljenje za veliko zvišanje armade, ki je bilo določena na gptovo število mož z mirovnimi po•jjodbami. ,.; ITALIJA. Pašistl so po vsej državi vprizorili slovesno proslavo 10 obletnice italijanske vojne napovedi. Poslanslca zbornica je imela v soboto svečano sejo, na kateri je govoril tudi Mussolini. Mussolini je izdal skupen proglas na vojsko, moiaarico in aeronavtiko. V Rovigu so fašisti na cesti pretepli porotnike, ker so bili obsodili dva fašista. Nato so vdrli v socialistični delavski dom in ga popolnoma upostošili. Istotal:o so upostošili tamkajšnji hotel, ki je last socialistov. Tudi po drugih mestih napadajo fašisti socialistično delavstvo. AMERIKA KOT UPNIK. postaja e^Topskim državam zelo neprijetna, zlasli pa pritiska na Francijo. Svoje zahteve po takojšnji ureditvi francoskega dolga opira Amerika na okolnost, da plačuje vsak Amerikanec letno po 68 dolarjev davka, vsak Francoz pa samo 33 dolarjev. Francijo smatrajo Amerikanci za zelo bogato deželo, ker je vsa francoska industrija stalno in polno zaposlena in ker vrednost francoskega izvoza znatno presega vrednost uvoza. Ame rikanei očitajo Franciji dalje, da vzdržuje ogromno armado, ki šteje v mirnem času nad 600.000 mož, v vojnem času pa 5 milijohov, za katere je treba imeti pripravljeno vso vojaško opremo. Posebno bode Amerikance v oči francosko letalstvo, ki je namočnejše med vsemi državaini. Kdor pa more plačevati tako ogrdmne stroške za oboroževanje, plača lahko po mnenju Amerikancev tudi svoj dolg.