PRIMORSKI DNEVNIK ikwn*na Pečana v gotovini **• Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 287 (8075) TRST, sreda, 8. decemlara 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovendja» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. budi boji na vseh indijsko pakistanskih frontah Indijska vojska naglo prodira proti Daki Skupščina OZN o indijsko-pakistanski vojni Uspehi Pakistancev na kašmirski fronti - V New Yorku razpravljajo o resoluciji, ki poziva Indijo in Pakistan, naj prenehata z vojno ...KALKUTA, 7. — Na indijsko - pakistanski meji se nadaljujejo k°i'- Vojna je zadobila velik razmah. Indijska vojska je globoko odrla v Vzhodni Pakistan in je po zadnjih vesteh zasedla dve važni . “1 in vojaški oporišči južno in severovzhodno od glavnega mesta lj5er Džesore in Silhet. Poleg tega indijske edinice napredujejo ( ' na drugih frontah Vzhodnega Pakistana. Cilj indijske ofenzive Brit: °dnem Pakistanu je glavno mesto Daka, okrog katerega močno Ukajo že dlje časa tudi osvobodilne sile Bangla deša. Poveljnik indijskih oboroženih sil 'r°nti Vzhodnega Pakistana geli« '*ac°b je danes pozval pa-jj ansko vojsko v Vzhodnem Pa-jnH.anu_ naj se preda napredujoči Nski vojski. Indijski general je y Povedal na tiskovni konferenci pu,i. Izjavil je, da se morajo !jyIS,anc' v Vzhodnem Pakistanu ^ da so «v obupnem po- Wr°re’ ^ so ga inna država, ki je podpisala z strj j? sporazum o tehnično - indu-^ isuern sodelovanju, kar doka-iljVj.°c*fen interes Italije do Jugo-jt J® in_ duh odprtosti Jugoslaviji „ držav z drugačno socialno itvjT^darsko ureditvijo. Obe dr-^rne ,faia reševati podobne pro-"ar prispeva, da se še bolj fj.^jeia v iskanju rešitev za V. j, svojih gospodarskih štruklju:31ojansko - jugoslovansko pri-'ItttiL.0 Predstavlja poleg tega siab'inosti, ki je še zlasti % v okviru splošnih medevrop-tjj Odnosov. V tem smislu je zna-ve iUg°slavije kot nevezane drža-Vl v?tna preizkušnja za odnose 2j Jnodom in Zahodom, feji z “e državi obstajajo vsi polji.3 povečanje izmenjave gospo-Sg ga- industrijskega in tehnič-'l»v»r,-e'ovanja, >n da se to so-%)) aje razširi v okviru večstran-* tr6t?n°sov in v okviru odnosov ?iih svetom. V okviru seda-M p ijanskih možnosti je Itali- Kosigin zapustil Norveško OSLO, 7. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je že danes popoldne zapustil Norveško in dva dni prej, kot je bilo predvideno, zaključil svoj uradni obisk, ker je zbolel za influenco. V skupnem u-radnem sporočilu o razgovorih s predsednikom norveške vlade Brat-telijem je rečeno, da sta se izrekla za sklicanje evropske konference v 1972. letu. Kosigin je danes pred odhodom imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena pričeti razgovore o zmanjšanju čet v Evropi še pred konferenco o varnosti, kolikor bi to želele zapadne države, čeprav predlagajo drugačni vrstni red. zasedle. Glasnik pakistanske vojske je danes zanikal indijske vesti o veliki izgubi pakistanske mornarice preteklo nedeljo. Sporočil je, da so pakistanska letala danes zjutraj potopila v Arabskem morju indijsko vojno ladjo. Po vesteh pakistanskega vojaškega poveljstva so Indijci v zadnjih štirih dneh gotovo izgubili 62 letal. Pakistanci pa naj bi izgubili samo šest letal, od katerih tri danes. Hkrati pakistanske oblasti obtožujejo Indijce, da bombardirajo z letali mesta in namerno povzročajo žrtve med civilnim prebivalstvom. Po pakistanskih vesteh so bila najbolj prizadeta mesta Karači, Lahore in Daka, kjer je bilo mnogo civilnih žrtev. Pakistanci pravijo, da so Indijci uporabili napalm bombe. Poleg tega so v Karačiju sporočili, da so indijska letala napadla ameriško in kanadsko letalo, ki sta hoteli pristati v Daki in odpeljati tujce, ki so čakali na letališču. Medtem ko Indijci priznavajo, da so se umaknili na nekaterih mestih v Kašmdru, poročajo, da so drugje napravili nekaj uspešnih vdorov. Še posebno dajejo v Novem Delhiju veliko važnost zasedbi Siiheta in Džesore v Vzhodnem Pakistanu. Ta dva uspeha, pravijo Indijci, sta postavila v veliko težavo Pakistance. Poleg tega je zelo aktivna tudi indijska mornarica, ki je doslej že potopila ali zaplenila precej pakistanskih trgovskih ladij. V Novem Delhiju so danes sporočili, da so doslej sestrelili 53 pakistanskih letal ter uničili v zadnjih štirih dneh 128 pakistanskih oklepnih vozil. Hkrati je predstavnik indijske vlade zanikal pakistanske trditve, da indijsko letalstvo bombardira civilne objekte. Kot poročajo iz New Yorka je varnostni svet z večino glasov izročil vprašanje vojnega spopada med Indijo in Pakistanom v obravnavo skupščini združenih narodov. To odločitev je varnostni svet sprejel po treh dneh jalove razprave in potem ko je Sovjetska zveza nekajkrat postavila veto pri glasovanju resolucije, ki so jo predlagale nekatere države, med katerimi tudi Italija. Danes zjutraj se je na skupščini OZN začela razprava, na kateri je prvi spregovoril argentinski predstavnik. Predložil je v odobritev resolucijo, v kateri poziva, naj obe strani takoj prenehata z boji, naj umakneta svoje edinice z zasedenih področij in naj se ustvarijo primerni pogoji za prostovoljno vrnitev desetih milijonov vzhodnopakistanskih beguncev iz Indije v Vzhodni Pakistan. Argentinska resolucija predlaga tudi, naj bi poslali vojaške opazovalce OZN na indijsko - pakistansko mejo. Potem ko je tunizijski zastopnik povabil 131 delegatov, naj ne zapustijo seje, dokler ne bo sprejet dokončni sklep, je indijski zastopnik s podporo Sovjetske zveze predlagal, naj to vnrašanje predajo najprej v obravnavo izvršnemu odboru skupščine. Še predno je predsednik skupščine dal na glasovanje ta predlog, ga je indijski predstavnik umaknil. Razprava o indijsko - pakistanskem vojnem spopadu se je nocoj nadaljevala pozno v noč. Med drugimi je govoril tudi ameriški predstavnik Bush, ki je izjavil, da večji del krivde za spopad nosi Indija. Zato je zahteval, naj skupščina čimprej izglasuje priporočilo, da se napravi konec spopadu in d)a obe strani umakneta svoje oborožene sile za svojo mejo. Bush je podprl argentinski predlog in pozval skupščino, naj «hitro ukrepa da se vzpostavi mir in reši življenje tolikim ljudem*. Popoldne je govoril tudi italijanski predstavnik Vinci, kateri je naglasil, da je Italija že preteklo soboto predlagala sklicanje varnostnega sveta, ki pa na žalost ni bil v stanju sprejeti nobenega sklepa. Italijanski predstavnik je poudaril, da je treba storiti vse, da se prepreči nadaljevanje vojnega spopada na indijski podcelini in s tem nevarnost morebitne razširitev vojne še na obrod-na področja. Pozno zvečer so sporočili, ua se bo seja skupščine nadaljevala baje do zgodnjih jutranjih ur v sredo. Pričakujejo, da bo večina članic izglasovala resolucijo, ki sloni na naslednjih treh točkah. 1. poziv Indiji in Pakistanu, naj takoj ustavita ogenj; 2. poziv obema strankama, naj umakneta svoje oborožene sile za svojo mejo in 3., da je treba ta vojni spopad čimprej rešiti, da se vzpostavi redno življenje v prizadetih krajih in ustvarijo pogoji za vrnitev vzhodnopakistanskih beguncev na svoje domove. PO 188 DNIH POTOVANJA PO NESKONČNIM VESOLJU Sovjetska sonda «Mars 3» mehko pristala na «rdecemplanetu Po pristanku v temnordeči puščavi področij «EIectris» in «Phaetonis» so oddajni radijski aparati posredovali prve podatke zemeljski postaji MOSKVA, 7. - Sovjetska vesoljska sonda «Mars 3» je mehko pristala na površini planeta Marsa. Vest je sporočila danes sovjetska tiskovna agencija TASS. Agencija je pojasnila, da je del vesoljske postaje «Mars 3» počasi poletel proti Marsovi površini. Pri pristajanju ga je zaviralo padalo, na kar je mehko pristalo na južni polobli planeta, na kraju ki je približno 45 stopinj južno od Marsovega ravnika ter 158 stopinj zahodne dolžine. Sporočilo sovjetske agencije je povzročilo v vsem znanstvenem svetu ter na splošno v svetovni javnosti veliko zanimanje. Razumljivo je, da človeštvo pozdravlja to sovjetsko pobudo, ker gre v resnici za uspešen zaključek zapletene vesoljske odprave. Od Zemlje do Marsa je več milijonov kilometrov, v najboljšem primeru vsaj nekaj čez 58 milijonov. Odprave, pa naj si bodo tudi avtomatske, ki poletijo z naše Zemlje morajo preleteti o-gromne razdalje v vesolju. Potovanje teh vesoljskih sond traja najmanj tri mesece, če gre vse po sreči. Šele potem se lahko vključijo v krožni tir okoli enega od naših najbližjih planetov, se pravi Marsa. Planet Mars so ljudje poznali že iz davne preteklosti. Povsod je bil znan kot «rdeči* planet. Je nekoliko manjši od naše Zemlje, znanstveniki so ga preučevali z daljnogledi in teleskopi. Svoj čas so domnevali, da obstajajo na njem nekakšni prekopi, kar pa so domnevali le na podlagi teleskopskih posnetkov. Pozneje so z raznimi odpravami ugotovili, da ti prekopi sploh ne obstajajo ter da je šlo le za nekakšno optično prevaro. Letos se je sonda «Mariner 9» znašla pred planetom Marsom, medtem ko je na njem razsajala huda peščena nevihta. Samo nekaj minut po prvem sporočilu o uspešnem zašljučku prvega dela odprave je agencija Tass posredovala obširnejše podatke o spuščanju dela sovjetske sonde »Mars 3» na površino »rdečega planeta*. Potovanje sovjetske sonde do Marsa je trajalo vsega skupaj 188 dni. Zadnji popravek tira so ■Illlllllllllllllllllllll■lmlIIlllllllll■l■■■lll■l■■lll■llll■l■llllllllllllI■l■■lllll■lllAlll■llll■■■ll'l■<^||"l|l'tlllllllml|l|illIlllllllilllllIIIIII*lllllllll,lillllllllllll,ll,lllln,llll,lll^>lllliUUlllil,,lllf,,lll,ll,ill,lllllll,i,llllllllllllill,,11,1,1,1 ŠELE DANES DOKONČNA ODLOČITEV SOCIALISTOV IN DEMOKRISTJANOV Že pri prvih glasovanjih spopad levica (De Martino) -KD (Fanfani)? Demokristjani bodo danes izbrali samo enega kandidata in ne bodo objavili imen drugih osebnosti, ki bodo prejele glasove RIM, 7. — Vse kaže, da se je položaj nekoliko razjasnil že pred jutrišnjima sestankoma parlamentarcev in deželnih svetovalcev KD in PSI, ki bodo uradno odločili o svojih kandidatih. KD se očitno nagiba k enemu samemu kandidatu in to k uradnemu kandidatu, tako da opuščajo možnosti kandidata «B kategorije*. Zaradi tega piše večina italijanskega tiska, da bodo jutri zbrali za kandidata predsednika senata Fanfaniia. Tako nekako tudi zveni poročilo s seje današnjega izvršnega odbora poslanske skupine KD, na kateri so se izrekli za enega samega kandidata za volitve predsednika republike. Glede načina volitev tega kandidata pa je rečeno, da se bodo jutri popoldne ob 18. uri zbrali na skupščini «demokristjanski veliki volivci*, ki bodo z običajno večino glasov izvolili svojega kandidata. Ne bodo objavili števila glasov, ki jih prejme ta kandidat, niti imen ostalih demokristjanskih predstavnikov, ki mu bodo sledili po vrstnem redu prejetih glasov. To stališče so kasneje potrdili na sestanku, na katerem sA bili pri- •.igoj) — prispevati k programu (Nhi Vanskega gospodarskega utr-aJ*3*1 Je P°g°J za nove po-jjš državi izražata željo, S »ij}r’,l° do kakovostnega skorji da k? .tradicionalnih oblik, ta-% italijanska in jugoslovan-H , leija razširila sodelovanje S 'ovih sektorjev in na ta na- * j HM *tači]nU^'ta ge°grafska bližina celoti izkoristila prednosti, bost obeh gospodarstev. ^sedanje NATO dolarjev več za oborožitev VSElj, 7. _ jutri se prične 0, 'Je obrambnih ministrov NA iNriar Pa se b°do dva dni raz-Slse,] . ZUnanji ministri. Danes je evi.l,lik «evro-skupine» (v kateri . kL*~P*ke države članice NATO ('štkjp0 Francije, Portugalske in Je) britanski predstavnik lord ‘I L) i n povedal, da so sklenili, globalno povečali vojaške za Pri''odnje leto za eno rfNtik dolarjev. Deseterica ev-% j n držav je ta sklenila v skla-V%La*ltevam' ZDA, da se «pra-porazdeli» obrambno breme 00 Evrope, V poročilu je tudi NA SEJI IZVRŠNEGA KOMITEJA CK 1K HRVAŠKE Soglasna brezpogojna podpora sklepom 21. seje predsedstva ZKJ Potrebna /e brezkompromisna akcija proti nacionalističnim ih šovinističnim silam (Od našega dopisnika) ZAGREB, 7. — Izvršni komite CK ZK Hrvaške je na včerajšnji seji v Zagrebu ob navzočnosti predsednice CK ZK Hrvaške dr. Savke Dapčevič Kučar ugotovil, da sta govora predsednika Tita na 21. seji predsedstva in sklepi te seje naleteli na brezpogojno podporo organizacije ZK in delovnih ljudi Hrvaške in sklenili, da je treba odločno nastopiti proti vsem tistim, ki delujejo s protisocialističnih stališč, posebno s stališč hrvaškega nacionalizma, šovinizma in separatizma. Izvršni komite nadalje opozarja, da se je treba odločno postaviti po robu poskusom zmanjšanja vrednosti teh sklepov in ugotavlja, da se ponekod že pojavljajo tendence, da bi ob izražanju podpore CK ZK Hrvaške deferencirali posamezne vodilne osebnosti. Izvršni komite CK ZKH je na današnji seji sprejel predlog nalog in ukrepov, ki jih morajo sprožiti izvršni komite, vodstvo ZK Hrvaške in vsi člani zveze v družbeno-političnih organizacijah, zastopniških telesih in organih oblasti in drugih ustanovah, da bi uresničili sklepe 21. seje predsedstva ZKJ. V okviru tega programa je določena tudi naloga konkretne in brezkompromisne akcije proti nacionalističnim in šovinističnim silam in tendencam, posebno proti njihovim virom in vsem ostalim protisocialističnim in protisamoupravnim silam. Predsedstvo mestnega odbora Zveze rezervnih oficirjev Zagreba v svojem sklepu na včerajšnji seji odločno za- vsemi pojavi, ki so tuji jugoslovan-1 ki je danes popoldne prispel na stiski družbi in ostre ukrepe proti vsem ridnevni uradni obisk v DR Nemči- krivcem teh pojavov. Na medobčinski konferenci Zveze komunistov bilogorsko - podravskega področja v Virovitici je danes tajnik konference Anton Tkalec med drugim ugotovil, da če dosedanje delo CK ZK Hrvaške ni bilo dobro, tedaj pomeni, da delo predsednice dr. Savke Dapčevič-Kučar ni bilo dobro in če v izvršnem komiteju že dalj časa ni enotnosti, pa se postavlja vprašanje, kaj je delal tajnik izvršnega komiteja. Na seji sta bila navzoča tudi član izvršnega biroja predsedstva ZKJ dr. Vladimir Bakarič in član predsedstva ZKJ inž. Pavle Ga-ži. Udeleženci konference so na dopoldanski seji dali vrsto pripomb na dosedanje delo partijskega vodstva republike in Zagreba. V razpravi so med drugim obsodili poskus formiranja nacionalnega gibanja na Hrvaškem mimo zveze komunistov in ugotovili, da so že pred meseci na občinski konferenci zveze komunistov v Bielovaru kritizirali nekatere izjave Mika Tripala in da so bili tisti, ki so kritizirali, obtoženi za napad na politiko ZK Hrvaške in na njeno vodstvo. Na popoldanski seji je govoril tudi član izvršnega biroja predsedstva ZKJ dr. Vladimir Bakarič. B. BOŽIČ Tcpavac v Vzhodni Nemčiji i- . BERLIN, 7. — Zveznega tajnika hleva jasno in odločno razmejitev z 1 za zunanje zadeve Mirka Tepavca, jo, so na berlinskem letališču pozdravili zunanji minister dr. Otto Wintzer s sodelavci ter jugoslovanski veleposlanik v Vzhodni Nemčiji Niko Miličevič z osebjem veleposlaništva. Med bivanjem v Vzhodni Nemčiji do petka 10. t.m. bosta Tepavac in Wintzer izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosih. Razgovori so se že pričeli danes popoldne in se bodo nadaljevali jutri. Jutri seja predsedstva ZKJ BEOGRAD, 7. — Predsedstvo ZKJ bo na svoji seji 9. decembra v Beogradu, v okviru priprav za drugo konferenco ZKJ razpravljalo o osnutku idejno - političnega stališča o razvoju in delovanju zveze komunistov Jugoslavije ter o aktualnem gospodarskem položaju in o nalogah zveze. Ta vprašanja bi morala biti na dnevnem redu 21. seje 1. decembra v Karadjordjevu, ki pa je bila zaradi študentovske stavke in drugih negativnih pojavov na Hrvaškem posvečena izključno političnemu položaju na Hrvaškem. BEOGRAD. 7. — Na vabilo parlamenta 'Zvezne republike Nemčije je danes odpotoval v Bonn Bogdan Osolnik, predsednik odbora za zu nanjo politiko družbeno - političnega sveta zvezne skupščine. šotni tajnik stranke Forlani, predsednik državnega sveta Zaccagni-ni oba predsednika parlamentarnih skupin Spagnoli in Andreotti, namestnika tajnika De Mita in Gul-lotti. Popoldne se je sestalo tajništvo PSI, prisotna sta bila tudi oba načelnika parlamentarnih skupin. Takoj za tem je odšla delegacija tajništva na stanovanje k dosmrtnemu senatorju Nenniju, še prej pa se je Mancini sestal s Pertini-jem. Dopoldne sta se sestala De Martino in Nenni. Direkcija PSI se bo sestala jutri dopoldne in ne danes, kot je bilo to prvotno napovedano, jutri pa se bodo sestali tudi cveliki socialistični volivci*, ki bodo uradno določili svojega kandidata. V zvezi z današnjimi razgovori se je neuradno izvedelo iz krogov tajništva PSI, da «podpira celotna stranka kandidaturo De Martina.* Očitno postaja, da bo že pri prvem glasovanju prišlo v bistvu do dveh front: združene levice in njenega kandidata (kar je po zadnjih vesteh po vsej verjetnosti De Martino), proti osamljeni KD in njenemu kandidatu (kar je po vsej verjetnosti Fanfani). V tem položaju je nenadoma postala zanimiva tudi MSI. Očitno je namreč, da je «mrtev kandidat*, za katerega bi že ob prvem glasovanju oddali svoj glas misovci. Tega mnenja je celo Almirante, ki je danes na tiskovni konferenci dejal, da ne bo odgovarjal na vprašanja o imenih kandidatov, ki so všeč neofašistom in pojasnil: «Ne nameravamo "ubiti” nobenega kandidata, tako da bi ga imenovali*. Zaradi tega bodo misovci pri prvem glasovanju oddali svoj glas za De Mar-sanicha, glede naslednjih pa še niso ničesar izrekli razen, da bo njih izbira «ustavna in nacionalna*. Tudi liberalci se bodo odločili jutri in se govori, da bodo glasovali za Bergamasca. ljalo priznanje vloge Italije od avgusta, ko je predsedovala ministrskemu svetu EGS. že od takrat sta predsednik vlade Colombo in zakladni minister Ferrari Aggradi imela sterilne sestanke s predstavniki evropskih vlad, ko so iskali rešitev, da se izognejo »sterilnemu sporu med Evropo in ZDA*. Zelo verjetno je tudi, da se bo Colombo pred sestankom z Nixonom posvetoval z evropskimi partnerji. Nixon se bo sestal s Colombom RIM, 7. — Bela hiša je danes uradno sporočila, da se predsednik Ni-xon želi v prihodnjih tednih sestati s predsednikom italijanske vlade Colombom v okviru posvetovanj, ki jih bo imel z zavezniškimi državami. Vendar pa sta obe strani ugotovili, da je treba obisk odložiti v zvezi s predsedniškimi volitvami, ki se prično v Italiji 9. decembra. Kasneje je bil izdan italijanski poluradni komentar, v katerem je rečeno, da gre za izmenjavo stališč pred Nixonovimi potovanji v Moskvo in v Peking, ter da se bodo razgovori s Colombom še zlasti nanašali na mednarodna monetarna vprašanja. Po isti poluradni izjavi, naj bi to predstav- Nixon sprejel kanadskega premiera WASHINGTON, 7. — Ameriški predsednik Nixon je sinoči začel posvetovanja z zahodnimi zavezniki pred nameravanim potovanjem v Moskvo in Peking. Sestal se je s kanadskim ministrskim predsednikom Trudeaujem, s katerim se je pogovarjal — kot je povedal glasnik Bele hiše Ziegler — o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o bodočih potovanjih na Kitajsko in v SZ, o bližnjem sestanku NATO ter o sklicanju evropske konference o varnosti in končno o dvostranskih odnosih. Nixon in Trudeau sta govorila tudi o svetovni monetarni krizi, to temo pa sta poglobila ameriški minister za zaklad Connally in kanadski finančni minister Benson. Med argumenti mednarodne politike sta predsednika ZDA in Kanade govorila tudi o krizi na indij skem podkontinentu. NEW YORK, 7. - Generalna skupščina OZN je sinoči sklenila, da bo odslej 4. november, obletnica listine svetovne organizacije, »mednarodni dan združenih držav*. Skupščina je tudi pozvala države članice, naj ta dan proglasijo za praznik. NA SEJI MINISTRSKEGA SVETA Odobreni dekreti o pristojnosti dežel Odobrili so osem dekretov, morajo pa še tri RIM, 7. — Vlada je na današnji seji odobrila osem dekretov, s katerimi predaja deželam pristojnosti glede nekaterih pomembnih upravnih vprašanj- Sedaj je treba izdati še nadaljnje tri dekrete. Z današnjim sklepom vlade bodo dežele od 1. januarja prihodnjega leta pristojne za naslednja vprašanja: določitev področij občin, občinska policija ter poljski stražniki; mineralne in termalne vode, kamnolomi, rudniki šote in obrtništvo; turizem in hotelska industrija; obrtniško in strokovno šolstvo; zdravstveno in bolniško varstvo; urbanizem, promet, vodovod in javna dela deželnega pomena; kmetijstvo in gozdarstvo, lov in ribolov v sladkih vodah; promet. Dekrete so sestavili na osnovi načel, ki jih predvideva člen 17 zakona od 16. maja 1970 in dnevnega reda senata od 18. decembra 1970. Vlada si je pridržala funkcijo usmerjanja in koordinacije na osnovi zakonov in sklepov vlade, odnosno dekretov predsednika vlade ter pristojnih ministrov. Vlada je poleg tega razpravljala o pomoči založbam dnevnikov in o zdravstveni reformi. Libija nacionalizirala petrolejsko družbo «BP>: TRIPOLIS, 7. - Libijski radio je ob 12.25 sporočil, da je revolucionarni svet sklenil nacionalizirati britansko petrolejsko družbo v Libiji «British Petroleum*. Druž- ba je bila preimenovana v »Arab Gulf Prospection Company». Nova družba ima tudi nov statut in jo vodi neki domačin. Radio je tudi sporočil, da je bila ustanovljena posebna komisija, ki bo proučila vprašanje odškodnine. Nacionalizirana «BP», pri kateri ima britanska vlada 51 odstotkov delnic, je doslej načrpala v Libiji okrog 20 milijonov ton surovega petroleja letno. Libijska vlada je tudi sklenila potegniti iz britanskih bank vse svoje naložene kapitele. Libija ima sedaj naloženih v tujih bankah o-knog 68 milijonov libijskih lir, kar znaša približno 111 milijard naših lir. Večji del tega denarja je vložen v britanskih in švicarskih bankah. Libijske oblasti so sporočile, da je bil ta ukrep proti Veliki Britaniji sprejet zaradi nedavne zasedbe Irana v Perzijskem zalivu treh malih otokov. Za to zasedbo, pravijo Libijci, je kriva Velika Britanija. Predstavniki velesil o U Tantovem nasledniku NEW YORK, 7. — Predstavniki petih stalnih članov varnostnega sveta OZN (ZDA, SZ, Velika Britanija, Francija in Kitajska) so imeli prvi sestanek posvetovalnega značaja, na katerem so govorili o vprašanjih izbire novega generalnega sekretarja svetovne organizacije namesto U Tan-ta, čigar mandat zapade 31. decembra. opravili 2. decembra letos, in sicer popolnoma avtomatično. To pomeni, da je sama sonda «Mars 3* (kot v primeru «Marsa 2») poskrbela za vtiritev in potem za odcepitev telesa, ki naj bi pristalo na Marsu, od matične ladje. Vse te operacije so opravili samostojno aparati, ki so bili nameščeni na «Marsu 3», ne da bi bil potreben poseg zemeljske postaje. Potem ko se je ločil del, ki je mehko pristal na Marsu, je matična ladja nadaljevala svojo pot v najkrajši razdalji od površine Marsa v približno 1.500 km ter začela svoje krožno potovanje okoli »rdečega planeta*. Sovjetska agencija ni sporočila, koliko tehta telo. ki se je spustilo na Marsovo površino. Takoj po pristanku telesa na Marsovi površini so njegovi oddajni aparati začeli oddajati radijske znake, ki jih je sprejemala najprej vesoljska sonda in jih potem oddajala v smeri Zemlje (potovanje teh znakov traja pri hitrosti 300 tisoč kilometrov na sekundo okoii 10 minut). Prenos ni bil istočasen, temveč so ga aparati na sondi le zabeležili ter ga potem oddajali zemeljski postaji ob določenih urah. Edini pomislek, da se ni odprava »Marsa 3» popolnoma posrečila v vseh svojih podrobnostih, nakazuje le sporočilo agencije TASS; da so televizijski signali prenehali po kratkem času. Iz poročil sovjetske agencije je razvidno do sedaj le to, da je pristajalni del sovjetske sonde pristal na «rdečem planetu*, ob koder oddaja vsaj podatke, ki zadevajo temperaturo, pritisk in druge pomembne podatke o bližnji površini »rdečega planeta*. Morda vsaj za sedaj ne bomo še utegnili občudovati »pokrajinskih slik* tega planeta, toda verjetno se bo to posrečilo kaki prihodnji odpravi. Pozneje je agencija TASS sporočila, da je pristajalno telo «Marsa 3* pristalo na področju »temno rdeče* puščave v marsovskih pokrajinah »Electris* in «Phaetonis». Gre za zelo zapleteno operacijo ki se je posrečila kljub strašnim peščenim nevihtam, ki razsajajo na Marsu s hitrostmi od 300 do 500 kilometrov na uro. Nekaj podatkov o tem našem bližnjem planetu; težnost na Marsu znaša le okoli 60 odstotkov zemeljske težnosti. Pr; pristajanju so sovjetski znanstveniki uporabili najprej manjše padalo in neko.iko pozneje glavno padalo. Da bi se izognili hudemu pritisku vetrov, so znanstveniki poskrbeli za odmet vsega nepotrebnega balasta. Kraj, kjer je telo pristalo, spada v najbolj blede pokrajine južne Marsove poloble. Kaj bo sedanja sovjetska odprava doprinesla človeški znanosti o «rdečem planetu*, ne moremo še ugotoviti, morda bomo zvedeli, če obstaja na tem planetu kak znak življenja, morda gre le za ostanke nekdanjega življenja, morda za znake življenja v višjih plasteh Marsovega ozračja. Na vsak način se odpirajo znanosti doslej še neznana območja. Partizani bombardirali srdišče Pnom Pcnha PNOM PENH, 7. - Kljub prisotnosti 50.090 sajgonskih vojakov na kamboških tleh partizanske sile vedno bolj pritiskajo na glavno mesto Pnom Penh. Preteklo noč so partizani bombardirali središče mesta, kar se je zgodilo prvič po dvajsetih mesecih, odkar je izbruhnila kriza v tej državi. Bombe so padle na neko četrt prav v središču mesta in popolnoma uničile neko stavbo ter močno poškodovale drugo, štiri osebe so bile pri tem ranjene. Nekaj bomb je padlo tudi na nogometno igrišče ter niso povzročile večje škode. Partizani so ponovno bombardirali tudi mednarodno letališče ter veliko vojaško bazo na zahodni periferiji Pnom Penha. Dva vojaka sta bila pri tem ubita, dva pa ranjena. Kamboške oblasti trdijo, da je škoda neznatna. Nekoliko pred napadom na prestolnico so osvobodilne enote razstrelile most na glavni cesti, ki povezuje Pnom Penh z južnim predelan države. Vojaške enote si prizadevajo, da bi most čimprej popravili in ponovno vzpostavili zvezo med mestom in jugom. Kot je znano, je ves severni del države pod nadzorstvom partizanov, vladne sile na tem področju pa nadaljujejo beg proti južnim predelom. Ameriško - južnovietnamska operacija nadaljuje medtem brez vsakršnega spopada, saj so se osvobodilne sile pravočasno umaknile s področja, koder poteka ofenziva. Namen ofenzive je bil, kot je znano, zmanjšati pritisk partizanov na Pnom Penh, v tem pogledu pa je bila akcija popolnoma neuspešna. TRŽAŠKI DNEVNIK S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Spaccini: petletni delovni načrt uresničen za 78 odst. Pol prazna dvorana med razpravo - Kako je v štirih letih gospodarila občinska uprava? Dvorana tržaškega občinskega i Ljudska stanovanja: predvidenih reta ie bila sinoči oresenetliivo I 1500 sveta je bila sinoči presenetljivo prazna. Le redki svetovalci so kimali na svojih prostorih in z ne-velikim zanimanjem sledili izvajanju svojih kolegov. Resnici na ljubo v dvorani ni niti bilo legalnega števila in le vzajemni strpnosti med svetovalci gre pripisati dejstvo, da ni nihče seje prekinil in vsilil odložitev. In vendar razpravljajo o prora čumu 1972, ki je — kot se temu reče — »izraz političnega programa koalicije, v številkah*. Včera; so v razpravo posegli trije: liberalec Trauner, misovec Giacomelli in vsilil odložitve. Pred njimi je spregovoril župan Spaccini, ki je podal obširno poro čilo o drugem aspektu programske dejavnosti tržaške občinske uprave, se pravi petletnem delovnem na Črtu. V zaključku je dejal, da je občinska uprava v štirih letih, od kar je načrt »stekel* uresničila (ali uresničuje) približno 78 odst. pred videnih postavk. Potožil se je nad »birokratskim zavlačevanjem*, za katerega je krivil državno upravo in navedel tudi stvarne dokaze. Upravni sklepi — trdi Spaccini — morajo skozi približno 50 rok in uraidov preden jih lahko uresničujemo. To pa terja dvakrat več časa, kot pa je predvideno. Pohvalil se je z nekaterimi večjimi in široko zasnovanimi deli, kot na primer metanizacija Trsta, novi podmorski vodovod in novi avtobusi, novo poslopje zavoda »Volta* in z drugimi deli, kot so razsvetljava in urbanizacija področ ja Rocol - Mela-ra (pri škilanih). Nanizal je tudi sintetične podatke v številkah, ki so vsekakor zanimivi in vredni objave. Gre za pregled, v kolikšni meri so bile izkoriščene posamezne postavke petletnega načrta ter sorazmerje med dokončanimi deli in tistimi, ki jih dokončujejo, nadalje med deli, ki so jih že odobrili in tistimi, ki jih šele načrtujejo. Objavljamo jih po poglavjih, ki so v petletnem načrtu. Skupno je bilo predvideno za 43 milijard javnih del. Od teh jih je dokončanih za 16.500 milijonov, dokončujejo jih za 15 milijard, naročenih pa jih je za 2 milijardi. Nadalje je občinska uprava odobrila, a ni še razpisala natečaia za 7 milijard, medtem ko izdeluje načrte za nadaljnjih 2.300 milijonov lir. Posamezne postavke pa »gledajo (številke so izražene v milijonih): Ob začetku poskusnega obratovanja avtomatske telefonske povezave med Koprom in Trstom, je direktor PTT podjetja v Kopru Roman Florjančič na včerajšnji tiskovni konferenci v Kopru odgovarjal na razna vprašanja novinarjev. V začetku je poudaril, da so dobri sosedski odnosi med Jugoslavijo in Italijo ter zmeraj večji maloobmejni promet narekovali tudi pospešena prizadevanja v tej smeri. Leta 1961 sta med sosednjima področjema obstajali le dve ročni telefonski zvezi, ki sta omogočali letno nekaj nad 30 tisoč pogovorov. Štiri leta kasneje se je število zvez povečalo na pet, medtem ko se je število pogovorov povečalo na okrog 50.000. Ker so potrebe neprestano rasle, so se začeli predstavniki PTT podjetij z obeh strani meje intenzivno dogovarjati o nadaljnji razširitvi zvez in o njih postopni avtomatizaciji. Hkrati so se na priporočilo mednarodnega posvetovalnega komiteja za TT promet dogovorili o posebnih tarifah za telefonske storitve, ki so precej nižje od tarif za mednarodne pogovore. Koprsko področje je te tarife uvedlo nekoliko pozneje kot sosedno. Na tiskovni konferenci smo zvedeli, da je bila avtomatska telefonska povezava med sosednjima področjema več kot nujna, saj so letos zabeležili na petih ročnih zvezah že nad 113 tisoč pogovorov, to je za 368 odstotkov več kot leta 1961. Avtomatska povezava je v obratovanju že od prvega decembra, uradno pa bo začela delovati 11. decembra. Ob tej priložnosti ne predvidevajo nobenega posebnega cerimoniala, saj je avtomatski telefonski promet praktično že vzpostavljen in se ga prebivalstvo tudi že poslužuje. Desetdnevno poskusno obratovanje je pač zaradi tega, da bi odpravili morebitne napake in pomanjkljivosti. Novinarji so se za tem zanimali za tehnične podrobnosti avtomatske telefonske povezave. Med Koprom in Škofijami in seveda tudi na sosednji strani je postavljen 24 visokofrekvenčni kanalski sistem, ki bo v prvi fazi omogočal dvanajst pogovorov hkrati, skupaj s petimi ročnimi povezavami pa sedemnajst pogovorov hkrati. Drugo leto bodo razširili število hkratnih pogovorov miiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiuuiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiuuniHiitiiiiii USTAVLJEN PROMET NA CESTI PROTI TRSTU Prikolica podrla ogrodje mostu na cesti pri Stivanu Tovornjak so spremljali policisti, ki so promet preusmerili drugam Urbanistika: predvidenih 1.200 dokončana dela — 160 naročena — 800 v načrtu — 250 Ceste in prometne žile: denih 4.200 predvi- dokončana dela — 907 naročena — 2500 odobrena — 600 v načrtu — 110 Greznice in kanalizacija: denih 3.160 predvi- dokončana dela — 773 še nedokončana — 873 naročena — 733 odobrena — 718 v načrtu — 100 Razsvetljava: predvidenih 1.500 dokončana dela - 1035 nedokončana — 450 v načrtu — 50 Parki in igrišča: predvidenih 580 dokončana dela — 300 Kulturne usluge: predvidenih 4800 dokončana dela — 450 nedokončana — 520 odobrena — 3820 v načrtu — SO Šolske gradnje: predvidenih 9500 dokončana dela — 3870 nedokončana — 3115 naročena — 1193 odobrena — 200 v načrtu — 1194 Openski tramvaj: predvidenih 150, od katerih je dokončanih del za 100. Mestna čistoča: predvidenih 1500 dokončana dela — 425 nedokončana — 836 odobrena — 220 ACEGAT: predvidenih je bilo 9 milijard dokončana dela 7 milijard naročena 1380 milijonov Podzemsko parkirišče: predvidenih 1500 milijonov, ki so že vin-kuiirani. Iz povedanega sledi, med drugim, da je občina še enkrat zanemarila kmetijstvo, saj sploh ni izkoristila predvidenih 285 milijonov lir za posege na tem področju. To, da strokovnjaki še »proučujejo*, kam z njimi, ne pove veliko. ŠE EN LEP IN SPODBUDEN VEČER X Šesterica mladih poetov sinoči v Slovenskem klubu Vsi, razen enega, so izšli iz zamejskih slo-venskih šol, šolnikov pa na večeru ni bilo... 1500 dokončana dela — 260 nedokončana — 1250 Športne naprave: predvidenih 1720 dokončana dela — 100 nedokončana — 1200 Rajonske konzulte in decentralizacija uprave: predvidenih 124 dokončana dela — 115 nedokončana — 9 Tržnice in mestni stražniki: predvidenih 433 dokončana dela — 174 nedokončana — 124 odobrena — 135 Pokopališče: predvidenih 1673 dela v teku — 1623 v načrtu — 50 Kmetijstvo: predvidenih 285, za katere šele proučujejo načrte. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimin TISKOVNA KONFERENCA DIREKTORJA PTT V KOPRU 11. t. m. uradni začetek avtomatske telefonske povezave Trst-Koper Karakteristična številka za klicanje koprskega področja je 003866, za Koprčane, ki kličejo Trst, pa 001 In spet lep večer, mislimo na sinočnji torkov večer v Gregorčičevi dvorani v organizaciji Slovenskega kluba, na večer, na katerem so nastopili s svojimi deli mladi slovenski literati z našega področja. In ponovno malo, mnogo premalo občinstva, posebno premalo šolnikov, ki jim je, kot se zdi, bolj malo mar, kaj je rodil njihov dolgoletni trud, kaj je izšlo iz njihovih učilnic, saj so vsi njihovi sedanji ali bivši učenci. Sicer pa smo določeno brezbrižnost že davno u-gotovili in jo podčrtali in bi bilo vsako tako ponavljanje odveč, zato se raje vrnimo k sinočnjemu literarnemu večeru. Mlade literate je občinstvu predstavil dr. Vladimir Turina, ki jih je ob koncu tudi vspodbudil, naj Tam pri štivanu in Sesljanu je velik delovni prostor, ker gradijo avto cesto, podvoze in nadvoze. Zdi se, da je vse narobe, avtomobilisti pa morajo seveda voziti previdno. Včeraj okrog poldne se je blizu štivana, kjer nad novo avtocesto gradijo most (cesta Trst - Gorica) pripetila nesreča, ki je povzročila precejšnjo škodo, ni pa terjala človeških žrtev. Ob 12.35 je namreč iz Furlanije privozil po avtocesti vlačilec z veliko prikolico, na kateri sta bila natovorjena dva velika železobetonska trama, dolga nad 16 metrov, za industrijski obrat, ki ga gradijo v industrijskem prsitanišču. Vozil je zelo počasi, približno 10 kilometrov na uro. Spredaj in zadaj sta prevoz spremljala policaja na motorjih. Vlačilec je srečno pripeljal skozi podvoz, ki ga zdaj gradijo. Zataknilo in zaropotalo pa je, ko bi morala skozi tudi prikolica. Zadnji del prikolice je namreč nekoliko zaneslo, verjetno zaradi okvare, tako da je podrl desni del velikega železnega ogrodja (tubi Innocenti). Na prikolico in na cesto so padale in ropotale cevi. Sreča, da je šofer vozil počasi in takoj ustavil težko vozilo. Takoj se je ustavil tudi policist, ki je spremljal prevoz od sunaj, sicer bi tudi nanj padle podrte cevi. Promet po desnem cestišču v smeri proti Trstu, se je ustavil. Najprej so ga preusmerili na drugo cestišče, potem pa na obalno cesto. Omeniti je tudi treba, da se je na tem kraju zgodilo že nekaj hudih prometnih nesreč, lahko pa bi se zgodile tudi nesreče na delu. Gornji del delovnega mesta na mostu, kot je razvidno tudi s fotografije, ni namreč obvarovan, čudno se nam tudi zdi, da noben delavec ne nosi varnostne čelade. na 24, nato pa se bo število pogovorov večalo glede na potrebe. Končna zmogljivost kabla je okrog 120 pogovorov hkrati. Koprsko PT1' je vse naprave finansiralo iz lastnih sredstev. Vrednost kabla znaša milijon štiristo tisoč novih dinarjev, vrednost ostalih naprav 300 tisoč, prav toliko pa so znašali tudi stroški za avtomatsko centralo. Skupna investicija za avtomatsko telefonsko povezavo s sosednjim področjem znaša torej okrog dva milijona novih dinarjev. To pa je skoraj četrtina vseh investicij, ki jih je letos vložilo koprsko PTT podjetje. Telefonski kabel je dobavila tovarna kablov Svetozarevo, visokofrekvenčni sistem italijanska firma Telectra, medtem ko je registre oskrbela kranjska Iskra. Predstavniki tiska in radia so se nato zanimali za nadaljnje načrte podjetja glede avtomatskih telefonskih povezav med Koprom in sosednjim področjem. Direktor Florjančič je pojasnil, da sedanja povezava zajema Te tri obalna mesta in njihovo okolico, v najkrajšem času pa se bo vključila v to mrežo tudi Kozina, v naslednji fazi pa še področja Sežane, Buj in U-maga. Prihodnje leto bodo največ jo pozornost posvetili sežanskemu področju (število avtomatskih telefonskih povezav se bo povečalo na 60, hkrati pa bo mesto dobilo novo poštno poslopje) ter bistriškemu področju, kjer se bo število avtomatskih telefonskih zvez povečalo na 36. Prihodnje leto bodo rešili tudi kritični položaj v Kopru ter povečali število priključkov od sedanjih 2 tisoč na 4 tisoč. Naj ob koncu omenimo še karakteristično številko za klicanje sosednjega področja, to je 001, medtem ko se morajo tržaški naročniki, ki kličejo koprsko obalo, posluževati karakteristične številke 003866. Tarifa je nespremenjena, to je za vsake začete 3 minute pogovora 4,90 novih dinarjev. Za to poročilo smo se že poslužilj avtomatske telefonske povezave. Zvezo smo dobili v petih sekundah. L. O. večeru na Vejni. Izid pregleda je pokazal, da je ženska umrla naravne smrti. Na njenem telesu namreč niso našli nobenih zahodov ali ran, ki bi kazale na umor. Preiskovalci so tudi ugotovili, da gre za 76-letno Giuseppino Colombin vd. Petrani iz Fameta št. 36, ki je izginila z doma 17. julija letos. Seja odbora Sindikata slovenske šole Jutri, v četrtek, ob 16. uri bo seja odbora Sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu bo predvsem razprava o bližnjem razgovoru s šolskim skrbnikom. RAZGOVOR Z ŽUPANOM Švedska izvedenca za odpadne vode Na občini sta se sestala predstavnika švedske tvrdke SWECO, ki je specializirana na področju inženirstva, arhitekture in gospodarstva, z županom Spaccinijem in nekaterimi drugimi občinskimi funkcionarji. Srečanje je bilo na pobudo odbomištva za zdravstvo in higieno, ing. Iagaerd in dr. Roman pa sta razložila prisotnim, kako predelujejo odpadne vode v drugih deželah sveta. Predavanje sta ilustrirala s številnimi diapozitivi. Pet mesecev pogrešana ženska je umrla naravne smrti Včeraj so v mrtvašnici glavne bolnišnice napravili nekroskopski pregled razpadajočega trupla, ki ga je skupina lovcev našla v nedeljo proti st: c » . ..- 'H. '" %i§ : t; \ ir* ‘Irt ^2T^-nPr % 1: % < F? Seja obč. sveta v Dolini Sinoči je bila v Dolini dolga seja občinskega sveta, ki je z večino glasov (KPI in PSI) odobril občinski proračun za leto 1972. Svetovalci LSS so se vzdržali, svetovalci KD pa so glasovali proti. Podrobneje bomo še poročali. nadaljujejo s svojim ustvarjanjem, ki bo tudi nekakšno zagotovilo za naš obstoj na tej zemlji. Marko Kravos, ki je posamezne mlade literate predstavljal, je kot prvega napovedal Goričana Aca Mermoljo. Ta je nanizal kar cel kup po večini krajših pesmi, začenši s sKlovnom» in *Devinom», pa do res impresivne ^Impresije*. Alenka Rebula, študentka tržaškega slovenskega liceja je prebrala krajši prozni tekst z naslovom *Pesem v dežju*, ki je pravzaprav nekakšen «monolog v dialogu*, ko se dekle pomenkuje s svojim umrlim fantom, ki mu obuja dogodke, ko sta bila srečna, ko sta bila oba živa. Marij Čuk je natresel občinstvu zares kar cel kup svojih pesmi in pesmic, mislimo daljših in krajših poezij, saj je podal kar petnajst stvaritev, začenši z «Melanholijo» in *Alienacijo*, pa preko rUpanja* in cMI do Cucciolla. Eden 15.00 «La classe operaia va paradiso*. Gian Maria Volonte Salvo Randone. Režiser Elio °e Prepovedano mladini pod 14. leto Grattacielo 14.00 «Incontro». Bolkan, Massimo Ranieri. PreP0-vedano mladini pod 14. letom-Excelsior 15.00 «Io e il Gazebo*. WU1 de Funes. Komični film. Ritz 14.00 «Giu la testa*. Barvni film Sergia Leone. Rod Steiger in J*' di mes Cobum. Prepovedano ml® pod 14. letom. , , Alabarda 15.00 «Qualcosa striscia buio», Farley Granger, Lucia G. Rossi Stuart. V barvah. Aurora 14.30 «Detenuto in sttesi , giudizio*, Alberto Sordi. °a fUm- Bar. Impero 15.00 »Paperino stori*-vni film. Cristallo 15.00 «24 ore di Le Man ' Steve McQueen. V barvah. „ Capitol 14.00 »Una farfalla con ti insanguinate*. Prepovedano mla pod 14. letom. Technicolor. ■„ Moderno 14.30 «11 divorzio*. . Gassman, Anna Moffo. Barvni 1 Vittorio Veneto 15.00 «Per grazl® ^ cevuta*. Nino Manfredi in v Boccardo. n«. Ideale 14.30 »Serafino*. Adriano lentano, Ottavia Piccolo. -- ^ Barv"* film. Prepovedano mladim' P01! cLucc®110 letom. Astra 15.00, 18.15, 20., 22. dalle piume di cristallo*. Tony sante, Suzy Kendall, Enrico Mu- Mari« -edan° Salerno. Barvni film. PrepoV' mladini pod 14. letom. raf. Abbazia 14.30 »Le irritarono— e ^r. tana fece piazza pulita*. J0*® . -j co, Vraiiam Bogard. Spekta*®* westem v barvah. KINO «|RIS» PRbjj? predvaja danes ob 16. uri b®rV°* kinemaskopski dramatični PUNTO ZERO Igrajo: B. Newman, D. JtS&’ C. Little Darovi in prispevki Družina Daneu daruje 2006 & šolo-spomenik v Cerknem. I[0a. Milič Egidij daruje ob PrililuK,aS». ge v Meranu 5.000 lir za &K 4 j-ur-V isti namen daruje tudi Karri lan s Proseka 5.000 lir. Včeraj'danes Danes, sreda, 8. decembra BREZM. SPOC. D. & 0ii Sonce vzide ob 7.32 in zatoI'ljllii8 16,21. — Dolžina dneva 8.49. " vzide ob 23.06 in zatone ob H-4 • Jutri, četrtek, 9. decembra VALERIJA ^ Vreme včeraj: najvišja ten??«jl- 5 pav»' Ul. Bemint 4. Al Castoro. L ■ (fona 11. Sponza Ul. Montorsino jan). 12. b"1: SPDT priredi v nedelj0' “ ^yito° avtobusni izlet v Trbiž >n ,T' pri Trbižu. Cena izleta 15®® 'gjiJž, ma za 4-krat — 5000 lir. ^P15.. Ul. Geppa 9, tel. 31119. p + Izletniki naj navedejo kraj Jj Ov avtobus, ki bo peljal tudi a čine. }e pf(' SPDT prosi izletnike, ki a° javili za zimovanje v KrarU g ^ naj se oglasijo v Ul. GepP® prej zaradi poravnave. Mali oglasi •v. b S '3 !s a a s a ^ ■■ a s * -« a aa-ddai Tl PRIMORSKI dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 8. decembra 1971 SSEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI S POSVETA GORIŠKIH ŽIVINOREJCEV Z večino glasov leve sredine S koordiniranimi ukrepi so odpravili odobren občinski proračun 1972 jetiko in brucelozo med govejo živino Kritike in pripombe svetovalcev KPI, ki so glasovali proti - Odgovor župana - Velik odstotek za javna dela Ji ni 10 n. \" ia ?* 11 J. ,o v a 10 r* 5 V ponedeljek zvečer se je v Na-| nadaljevala in zaključila 3 Prava o občinskem proračunu rjteto 1972, ki ga je občinski svet J?"*?! z večino glasov (KD, PSI, *n PSDI), proti proračunu pa ,,, glasovali svetovalci opozicije : Proračun devinsko - nabre- : občine za prihodnje leto na- suje 883.105.000 lir izdatkov (krožil Postavke 16.750.000 Ur). Pri-^Jldjaj naj bi krili z državnim *®Pevkom (20 milijonov lir) in s ^ojilom (103.125.000 Ur), j Med diskusijo so se oglasiU sve-^alci gkerk, Caharija in Marko-p.. (KPI), Parentin in Suc (KD), (PSI), Zanevra (PSDI), Bre-!®ar (LSS), odbornik Frisolini, od-Caldi in župan. Svetovalec Caharija se je dotak-l vprašanja najemnine občinskih rjJPbolomov in predlagal, naj bi "Sodbe ne veljale za več let. Pri je navedel nekaj konkretnih "jroerov, ki potrjujejo, da podjetja pojejo smešno nizke najemnine ?*o visoke cene kraškega kam-i j 0 isti zadevi je spregovoril tuji svetovalec Zanevra, ki je po-! da nekateri podjetniki ima-Hastne zaslužke, zaposlujejo pa j j o delavcev. Svetovalec Suc je 5jyoril o raznih javnih delih, ki so gjj^bna zlasti v Sesljanu (kana-razširitev obale, podvozi, J:;Vozi itd.). Zato je predlagal Sfernem ho nekaterih postavk, ta-da bi se vsota za javna dela "isala za 200 mihjonov lir. Sveto-jrec Parentin se je dotaknil raz-E>r°l)lernov in je dejal, da so J^ebe velike da pa občinska u-r^va ne more delati čudežev. Sve-I ^Valec Albin škerk je opozoril na | JjJketera vprašanja in poudaril, da l le strinja s predlogom, naj bi .fthping v Sesljanu spremenili v j®^ee za tenis. Opozoril je tudi J/bujnost zaščite Krasa, kar bo k"5® absolutno upoštevati pri iz-av’i sprememb občinskega regu- lacijskega načrta. Pripomnil je še, da je treba proučiti vprašanja odvažanja in sežiganja odpadkov in smeti ter zvišati izdatke za prevajanja. Svetovalec Brezigar je dejal, da je treba vključiti v stalež mesto uradnega prevajalca in obogatiti z novimi knjigami občinsko knjižnico. V glasovalni izjavi je pripomnil, da pomeni predloženi proračun korak naprej in da ne vsebuje samo številk in obljub, pač pa tudi obveznosti občinske uprave. Pri tem je omenil višino izdatkov ter visok odstotek za javna dela (400 miUjonov lir). Svetovalec Colja je dejal, da ga je presenetil nastop svetovalca Su-ca, saj je bil iz njegovih izvajanj razviden nekakšen napad na odbornika Caldi ja (PSI), ki odgovarja za javna dela. Svetovalec Suc je dejal Colja, je sodeloval pri izdelavi proračuna, zato je bU njegov nastop nelojalen, če bi se po tej poti nadaljevalo, bi socialistična skupina izstopila iz sedanje koali-cije levega centra. Odbornik Caldi je odgovoril na vprašanja in pripombe raznih svetovalcev ter je izrazil svoje obžalovanje zaradi nastopa svetovalca Suca. Pojasnil je, da so bila marsikatera dela vključena v proračun, druga pa bodo prišla na vrsto v prihodnjih letih. Svetovalec Markovič je pohvalil svetovalca Suca, ker je povedal, kar čuti. V imenu svoje svetovalske skupine (KPI) pa je poudaril, da ne more pozitivno oceniti proračuna, ker da gre za obljube. Razmere v občini so se spremenile in zahtevajo krepke posege občinske uprave. Občinska uprava bi morala misliti na ustanovitev občinskega prevozniškega podjetja, na gradnjo prosvetnega doma s kinodvorano v Nabrežini za potrebe slovenskega in italijanskega prebivalstva. Dvojezičnost se mora uveljaviti po vsej občini, v vseh u-radih in komisijah, razširiti je tre- ba kopališče v Sesljanu, itd. Skupina KPI, je še pripomnil Markovič, bo glasovala proti odobritvi proračuna tudi zaradi tega, ker odbor ni upošteval predlogov, ki so prišli do izraza med diskusijo. Svetovalec Parentin je v imenu svoje skupine (KD) izjavil, da pozitivno ocenjuje delo odbora in predloženi proračun, ki dokazuje dobro politično voljo uprave levega centra za reševanje problemov občine. Podčrtal je tudi uspešno politiko za mirno sožitje in večje razumevanje med Italijani in Slovenci, glede Sucovih izjav in predlogov pa je izjavil, da so bili dobronamerni, ne pa znak nezaupanja do odbornika Caldija. Svetovalec Zanevra (PSDI) je v svoji glasovalni izjavi pripomnil, da proračun upošteva upravno - politični dogovor. Pozitivno je ocenil delovanje občinske uprave in program za javna dela, pripomnil pa je, da je treba okrepiti in izpopolniti sodelovanje s pokrajino in z deželo, s poudarkom na turistične pobude. Pozitivno je tudi ocenil delovanje uprave levega centra za mirno sožitje in sodelovanje med Slovenci in Italijani. Župan se je ob zaključku diskusije dotaknil problemov, ki so jih navedli svetovalci in je odgovoril na nekatera vprašanja. Povedal je, da je proračun izraz določenega hotenja, da vsebuje visoke postavke za javna dela. Občinska uprava si bo prizadevala, da dobi večji državni prispevek za kritje primanjkljaja. glede sežiganja odpadkov so v teku razgovori s tržaško občino. Glede vprašanja kamnolomov bo potreben poseg dežele. Za zaščito okolja je potrebna skupna akcija vseh občin in drugih uprav. Dvojezičnost, je pripomnil, se vsestransko izvaja. Gradnja prosvetnega doma v Nabrežini je vključena v program večine, potrebna pa bi bila tudi dvorana v Devinu. Pokrajina tudi letos prejela 20 milijonov za razne živinorejske pobude *"">l.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.im..minit.mmmmlimiimi.mn.....■mmuill.. NA VPOGLED NA OBČINSKI OGLASNI DESKI | Družinski davek za leto 1972 . Na oglasni deski tržaške občine je na vpogled seznam družinskih "•»orjeo, ki morajo plačati družinski'davek za leto 1972. Ob javi ja-?Prvi del tega seznama do obdavčljive vsote 3 milijonov lir. Prva pomeni obdavčljivo osnovo, druga pa odmerjeni davek. .Andrej Obersnel, trgovec, 14.000.000 j;'56.000), prof. Piero Pietri, zdrav-14.000.000 (2.756.000), cav. Gio-(5??1 Benvenuti, časnikar, 12 mil. •“52.498), dr. Carlo Gerolimich, di-J*«*, 11.000.000 (2.086.018), Giu-tfjD® Gerolimich, direktor, 11.000.000 086.018), Giovanni Gerolimich, za-10.000.000 (1.797.681), Borto-(1 iJ?acofnetti, trgovec, 10.000.000 '01.681), Cesare Ancona, direk-0-400.000 (1.644.149), Giacomo J^ano, industrijec, 9.000.000 (1 ■h' 523.170), prof. dr. Bruno Barabi (od 1970) zdravnik H.700.000 H - (od 1970), zdravnik 8.700.000 £472.398), Vincenzo Son, kmetova-^ • 8.000.000 (1.263.235), iviano Ban, h^Pnik, 7.500.800 (1.141.771), Bru-r oarisi, slikar, 7.000.000 (1.020.306), j,rlsto Geroiimich, direktor, 6 mil. ^•800 (991.154), Aido Lanzo, tr-r®C, 6.500.000 (905.319), telice frizer. 6.300.000 (877.463), dr. jrjaberto Bacarini (od 1971), prof. "*»Uro oj pierantonio (od 1971), ,?avnik, prof. Luigi Forlivesi, ifavnik in Maria Leban vd. Defar, /‘barka, 6.000.000 (796.810), Albina Hočevar vd. Cinti, 5.600.000 (743 sjij; 690), Sergio Abrami, trgovec, £80.000 (673.402), dr. Giacomo De Dal Molin, (od 1971), zdravnik, Bruno Dammassa, avtoprevoznik, 3 mil. 200.000 (279.856), Italo Martinelli, stavec, 3.100.000 (266.090), Romano Arban, Claudio Bastiani, mizar. Alba Fonda, trgovka, Alessandro Furlan, avtoličar, Antonio Gierardini, trgovec, Paola Hočevar vd. Cicliti-ra, gospodinja, Valentino Lanzilotti, elektromehanik, Gualtiero Mattei, o-brtnik, Antonio Minca, uradnik, Carlo Zanon, 3.000.000 (252.647). Novi prometni odloki tržaške občine Županstvo je v teh dneh izdalo več odlokov za ureditev prometa po tržaških ulicah. Pet odlokov zadeva prepoved parkiranja. Vsem vozilom je stalno prepovedano parkiranje na obeh straneh Ul. Cistemone od Šalite di Gret-ta do Ul. Bonomea. Pravtako je stalno prepovedano parkiranje vseh avtomobilov na Ul. Battisti in Pa-lestrina ob ograji hiše, ki jo po- rdiš (od 1970), zdravnik, 5.300.000 (S?‘831), Alfonso Alberti, 5.200.000 7*8.461), Mauro Azzarita, uradnik, mi. Nicola Baldi (od 1971), zdrav-2’ dr- Raffaella BeUoni (od 1970), Ravnica, Antonio Mottuzzi, pomor-agent, Mario Previdi, trgovec, Z ®°lfo Reitirtger, mizar, Olimpia vH KoHroc 7HSpbnicfl. 5 •bil. zasebnica, 5 v, (585.082), Mario Olenik, delati ' 4.800.000 (544.163), dr. Gennaro (e?0U|)ri (od 1971), zdravnik, 4.750.000 Giulio Ladini, uradnik, <£”■000 M06.590), Livio de Lama, gfektor, 4.500.000 (488.289), Argia ijvfbolo vd. Boscolo, trgovka, 4 mil. »,u°0 (470.313), Maria Carli vd. Ce-pa. trgovka, 4.400.000 (470.313), Ser-(2,/terpin Rigutti, trgovec, 4.400.000 in ri?13). Maria Angelin, uradnica, Giovanni Anselmo, trgovec, prof. (J”?0 Baldassarre, zdravnik, dr. Fa-Bonfigli, (od 1971), zdravnik, <£“» Bonf igli, (od 197G, zaravniK, ji, “alvatore Calabrese, (od 1971), Javnik, dr. Luigi Di Bonito (od 4.100.000 (418.326), Giulio v>. trgovec, Giuseppina Biasin C? Giannini, trgovka, Ferdinando fotograf, Livio Fabiani, o-Giorgio Prata, učitelj, 4 mil. 1.6-14), dr. Mario Bais (od 1970), Javnik, 3.950.000 (396.624), Marata Demetrio vd. De Negri, go Upanja, 3.900.000 (385.287), Bruno tpa- obrtnik, 3.850.000 (380.348), Unesco Klun, obrtnik, dr. Paolo (m hett>. (od 1971), dr. Vito Lupine Kh.4970), zdravnik, 3.800.000 (369 254), Maria Catania vd. Doria, tfj... 1870), gospodinja, in Olga Koko-3v!;h vd. Colievschek, gospodinja bfjJ-OOO (353.544), dr. Dario Klun. »- dnik, 3.600.000 (338.159), Roma- °90 (353.544), dr. Dario Klun, Ho ^ak, 3.600.000 (338.159), Roma-nis (°d 1970), zidar, 3.550.000 ku-6U5), Ferruccio Gurian, obrtnik, VPbnzo Proto, industrijec, Cesare tCr»". inštalater. 3.500.000 (323 (ji?6 97), Giuseppe Arso, trgovec, »oPnano Bruch, urar, Guido Picih, q^*eter, 3.400.000 (308.359), Tran-k‘ n Argentin, pomorščak, Belleli 3v?0 (od 1970), televizijski tehnik, (oh ,000 (293.946), dr. Renato Centi ^ 1970), zdravnik, in dr. Filiberto pravljajo in to do zaključka del. Na Stari istrski ulici so ukinili posebni parkirni prostor za motocicle, ki je bil na strani hiš z lihimi števili od Trga Valmaura do križišča s Salito di Zugnano, tako da je sedaj na tem 50 metrov dolgem cestišču prepovedano parkiranje vsem vozilom, Ker je prišlo na trgu pred proseško cerkvijo do neurejenega parkiranja vsakovrstnih vozil, so uvedli stalno prepoved parkiranja pred župnijsko dvorano, pred cerkvijo samo in pred župniščem: dva avtomobila bosta lahko parkirala ob strani župnišča, oet pa pred poslopjem št. 12. Zadnji odlok ima namen pospešiti vožnjo avtobusa št. 24 po Ul. Ma-donna del Mare, zato je stalno prepovedano parkiranje na tej ulici na strani lihih hišnih številk, od številke 13 do Trga della Valle. O-benem je prepovedano parkiranje na Ul. 'Rgor na strani sodih hišnih številk od Ul. Madonna del Mare, z izjemo za policijske avtomobile, kateri bodo lahko parkirali tudi na Ul. Madonna del Mare od hišne številke 13 do 15. Z zadnjim odlokom pa je občina uvedla dolžnost, da se vozila ustavijo na Škedenjski ulici pri križišču z Ul. Baiamonti (STOP). V nedeljo dopoldne je bilo v krminskem gledališču zborovanje živinorejcev z Goriškega, ki ga je organiziral pokrajinski živino-zdravnik dr. AJmerigogna. Odzvalo se je lepo število živinorejcev in pa številni predstavniki krajevnih oblasti. Med temi naj omenimo kvestorja De Focatiisa, krminskega župana Stecchino, pokrajinskega svetovalca Marizzo, predstavnika deželne uprave dr. Sabbadinija, obč. svetovalca Žiberno itd.. Prisotnih je bilo tudi več ždvinozdravnikov z Goriškega. Zborovalce je najprej pozdravil krminski župan, nato pa je govoril dr. Almerigogna. ki je orisa! zakonske predpise, ki imajo namen urediti nove in moderne sisteme za prehrano. V tem okviru je navedel tudi številne uspehe, ki so bili na sanitarnem področju doseženi na Goriškem, pa tudi drugod po državi s posredovanjem ministrstva za zdravstvo ter deželnih in krajevnih organov. Tako so u-speli popolnoma odpraviti govejo tuberkulozo in bruceloze in z obveznim cepljenjem tudi slinavko ter prašičjo kugo. Tudi letos je naša pokrajina prejela v ta namen 20 milijonov. Nato je govoril dr. Luigi Vida, ki je predsednik veterinarske zbornice, ter je predvsem poudaril važnost zdrave prehrane živine in primernih hievov za dosego večjega in boljšega donosa iz živinoreje. Zaključil je dr. Fracasso, ki vodi preizkusni profilaktični veterinarski zavod v Vidmu; govoril je predvsem o odličnih rezultatih, ki so jih dosegli s sestavljeno prehrano za ozdravljenje živine obolele za tuberkulozo in brucelozo. Sledila je diskusija, v katero je poseglo več živinorejcev in med njimi naj omenimo dr. Galia iz Krmina ter Cipriana Grudino iz Gorice. Krmdnski župan je na koncu povabil vse prisotne na kozarec vina, kjer so nadaljevali z raz govori in osebnimi stiki Jutri na zabaviščih brezplačno za šolarje Na osnovnih in srednjih šolah v Gorici je v teku razdeljevanje okrog 30 tisoč brezplačnih listkov za razna zabavišča, ki so na Andrejevem sejmu. odo,. Vsakemu učencu osnovnih šol na področju občine bodo dali okrog 5 takih listkov, v skladu z njihovo starostjo, ki jih bodo lahko izkoristili na raznih zabaviščih lunaparka samo v četrtek 9. decembra od 14. do 19.30. Kot lansko leto so tudi tokrat organizirali to pobudo lastniki delujočih zabavišč ob sodelovanju občinske uprave in šolskih oblasti. Za otroke, ki bodo pripuščenj ta dan na zabavišča, so odgovorni starši, ki morajo paziti nanje; občinska uprava in šolske oblasti so se omejile na tisk in razdelitev brezplačnih listkov. hovim neposrednim sodelovanjem. To bo še bolj povečalo učinkovitost sindikalnih akcij na delovnem mestu in v družbi na splošno. Predlog za stanovanjsko anketo na Goriškem Pokrajinski svetovalec PSI S. Semola je poslal predsedniku pokrajinske uprave dr. Chientaroliju interpelacijo v kateri mu predlagala. naj bi pokrajinska uprava dala pobudo, skupaj z zavodom za ljudske hiše (IACP), občinskimi u-pravami in sindikati za anketo o gradbenem položaju in stanovanjskem stanju na Goriškem, kar naj bi bilo v zvezi z izgledi novih gradenj v okviru novega stanovanjskega zakona, ki se pripravlja. Vesti iz Tržiča želnega svetovalca Rizzija. Predlagali so njegovo posredovanje pri ministru Donat Cattinu, ki bo jutri predsedoval razgovorom o sporu ASGEN v Rimu. Stopper je obljubil svojo pomoč ter poslal ministru brzojavko v tem smislu. Delavska delegacija je imela tudi razgovore z raznimi župani z Goriškega, ki so jim tudi zagotovili svojo solidarnost in posredovanje na merodajnih mestih. Medtem se stavke v podjetju nadaljujejo in za jutri ter v petek so napovedali dveumo stavko. Na delu v ladjedelnici se je včeraj ponesrečil delavec Leopold Stanič, ki so mu zdravniki nudili prvo pomoč zaradi ran na levi nogi. Okreval bo v sedmih dneh. • Deželni svetovalci KPI Bergomas, Pascolat in Moschioni so poslali deželnemu predsedniku interpelacijo v kateri zahtevajo posredovanje deželne uprave pri vodstvu podjetja Safica v Gradežu, ki je za vso zimsko dobo začasno odpustilo nad 300 delavcev in uslužbencev. Delegacija delavcev iz tovarne ASGEN je bila včeraj pri deželnem odborniku Stopperju v spremstvu de- llllllllllllllllillllmllllllllllinilllUllllllllllllllllllllltllUIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIItlllllllllllHIHMHMMIinlllllllllllllllllHHMIIIHIIHIIIIIIIlUlllllinillllimHMII OB PROTESTU ZDRUŽENJA STARŠEV Slovenski trgovski šoli samostojno ravnateljstvo! Odbor staršev se v svoji vlogi pritožuje nad avtoritarizmom ravnateljice - Polna podpora prof. Komjancu V SMUČARSKIH SREDIŠČIH NA GORIŠKEM Lokve so rekreacijsko središče za goste z obeh strani meje Že 118 ležišč za turiste v zasebnih hišah ■ Turistično društvo je zelo aktivno, težave pa so v hotelu «Poldanovec» V obmejnih krajih na Goriškem i žalost umrla in sina Miloša, ki je so v zadnjih letih razvili nekaj ze-1 danes za gospodarja pri hiši in lo zanimivih in privlačnih turistič-1 je eden izmed maloštevilnih So-nih ter zimsko - športnih središč, Sindikalne vesti Pokrajinski odbor CISL in predstavniki posameznih kategorij so imeli posvet na katerem so proučili rezultate splošnega sindikalnega posveta v Firencah. Ob koncu so objavili posebno poročilo v katerem so ugotovili, da so bili doseženi rezultati, ki predstavljajo lep korak naprej k sindikalni enotnosti in ustanovitvi novega avtonomnega in demokratičnega sindika ta za vse delavce v državi In z nji- iiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiniiiiiiiiMiiiniiiKiiiiiimiiiimiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB BENEŠKI DNEVNIK Spodbuden izlet bivših beneških rudarjev v Istro Zanimiva pa tudi žalostna primerjava med pravicami italijanske manjšine na Koprskem In narodno brezpravnostjo beneških Slovencev Naši bivši rudarji, ki so delali belgijskih premogovnikih in se vrnili domov skoraj vsi invalidi, praznujejo vsakega 4. decembra svoj praznik sv. Barbaro. Ti bivši rudarji so hrbtenica društva «Ivan Trinkos, društvo pa jim nudi vso socialno pomoč in druge usluge. Vsako leto jim organizira izlet ob njihovem prazniku. Tako smo že bili v Velenju in v rudniku živega srebra v Idriji, gostje tamkajšnjih sindikalnih organizacij. Letošnjega 4. decembra pa smo šli v Isto. (S tem člankom dopolnjujemo naše prvo poročilo, op. ur.). Najprej smo si ogledali v Ko-prw stavbo in študije radia in televizije, kjer nas je sprejel direktor Mario Abram s svojimi sodelavci. Nato smo si ogledali tovarno TO MOS. Tu nas je sprejel in pozdravil predsednik sindikalne organizacije v tovarni ob navzočnosti predsednika obalnega sindikalnega sveta Koper Tihomira Javorška. Po ogledu tovarne smo se zbrali v sejni dvorani na prisrčnem in prijateljskem razgovoru. Tovariši sindikalnega sveta so povedali, kako je nastala tovarna, v kateri dela nad 3000 delavcev. Pred 15 leti je bil tu še sadovnjak. Povedali so tudi kako deluje delavsko samoupravljanje, kakšno pravico imajo delavci, da ni nobene razlike v mezdah med delavci po spolu, da imajo vsi enake pravice. Za vse se je zahvalil predsednik društva Ivan Trinko. Potem je sledilo skupno kosilo v Strunjanu, kjer je pozdravil 40 prisotnih rudarjev predsednik obalnega sindikalnega sveta tov. Javoršek. Po kosilu smo odpotovali v Portorož, kjer nas je sprejela v hotelu Riviera predsednica občinskega odbora Piran Jolanda Kos in se zadržala dobro uro z nami v prisrčnem pogovoru. Nadvse zanimivo je bilo zvečer srečanje s predstavniki italijanske manjšine v italijanskem kulturnem krožku v Kopru. Še pred razgovori so nam razkazali prostore društva, ki so jih pred kratkim preuredili, kar jdh je stalo 70 milijonov starih dinarjev. Nato smo si izmenjali misli in izkušnje. Predsednik italijanskega kulturnega krožka nam je na dolgo pripovedoval, kakšne pravice uživa italijanska manjšina v Kopru in v Istri sploh. Povedal nam je, da imajo v Istri in na Reki 16 kulturnih krožkov, da so zastopani v vseh občinskih svetih, da imajo svojega republiškega in zveznega poslanca, da imajo šole vseh vrst, da se na sodiščih in po vseh drugih javnih uradih lahko poslužujejo svojega materinega jezika, ce- lo otroci večine se morajo že na osnovni šoli učiti italijanščine zaradi večjega medsebojnega razumevanja. Povedal je, da dobivajo podporo tudi s strani italijanske države in da na svojih praznikih lahko razobesijo italijansko zastavo s peterokrako zvezdo. Izvajanje predsednika italijanskega krožka so vsi prisotni poslušali Z velikim zanimanjem in so vsi ugotav ljali, da mi nimamo nič od tistega, kar uživa italijanska manjšina v Istri. Predsednik italijanskega krožka je na koncu zaželel beneškim Slovencem, da bi tudi oni dobili čimprej vse tiste pravice, ki jih oni uživajo. Tudi njemu se je zahvalil za prisrčni sprejem predsednik društva «Ivan Trinko* in mu na koncu v imenu vseh podaril simbolično darilo, Socialistična zveza pa je podarila izletnikom slovenske knjige. Ob povratku smo sl želeli ogledati v Trstu še tiskamo in stavbo Primorskega dnevnika ter Kulturni dom, a bilo je že prepozno in rudarji so bili utrujeni od bagatega programa. Izlet se je zaključil z večerjo pri Dolenjem na meji Benečije. Vsi udeleženci so bili navdušeni nad vsem kar so vi deli in slišali in zdaj se pogovarjajo z domačini samo o tem. Izidor Predan ki jih obiskujejo tudi rmrgi Goričani. Gre za Črni vrh nad Idrijo, Livek nad Kobaridom, Log pod Mangartom, predvsem pa za Lokve, ki so nam pač najbližje. Na Lokve je z avtomobilom na primer iz Gorice ali sosednje Nove Gorice komaj dobre pol ure vožnje. Tam je zdaj debela snežna odeja, ki omogoča smučanje, sankanje ali pa enostaven sprehod po Trnovskem gozdu. Ugodna rekreacija je mogoča tudi v bližnji Lažni, kjer imajo novogoriški športniki svoj dom. Tam bodo letos pripravili več smučarskih tečajev za mladino in odrasle, med njimi tudi za slovenske otroke iz Gorice. Turistično društvo na Lokvah je med naibolj aktivnimi na Primorskem. Že vse od ustanovitve ga vodi Alojz Krivec, ki je sicer aktiven tudi na raznih drugih področjih. Poudarimo naj, da imajo v tem kraju komaj 24 hiš, toda zasebniki so v njih uredidi že 118 postelj za turiste. Letos poleti so bi la vsa ležišča zasedena in zato so na primer na Lokvah samo v prvih devetih mesecih letos našteli kar okoli 5 tisoč nočitev. Šlo je seveda predvsem za italijanske goste iz bližnjih mest, pa tudi iz bolj oddaljenih območij Italije. Ko zdaj v zimskem delu sezone obravnavajo perspektive tega turističnega središča, opozarjajo zlasti na vlogo hotela «Poldanover». člani turističnega društva tožilo, da hotel premalo sodeluje z njimi pri raznih akcijah, ki bi jih lahko skupaj izvaiali za nadaljnji razvoj turizma. Gre na primer za izdajo skupnega prospekta, za ureditev parkirnih prostorov, skrij za okolje v Trnovskem gozdu, ki ga predvsem v poletnih mesecih obiskujejo mnogi motorizirani turisti, in podobno. Sicer pa je sedaj hotel brez ravnatelja. Prejšnji je dal ostavko na svoje mesto, njegov naslednik pa .je bil na Lokvah samo dober mesec. Predsednik Turističnega društva Alojz Krivec meni, da bi na Lokvah postopno lahko povečali število nočitev na 10 tisoč letno. Zavzema se tudi za zgraditev raznih novih objektov, predvsem pa majhnih turističnih hišic, ki bi jih zlasti italijanski gostje zelo radi najemali za bivanje in oddih v poletnem času. Največja želja Lokvar-jev in vseh, ki obiskuje« to središče pa je seveda vodovod. Ureditev preskrbe z vodo je gotovo tudi osnovni in največji pogoj za nadaljnji razmah poletnega in zimskega turizma na Lokvah. Jubilej Sovodenjke Frančiška Tomšič ima danes 85 let V Sovodnjah. v domači hiši v Skrljah, praznuje danes svoj 85. rojstni dan Frančiška Tomšič. Je še vedno čila in zdrava, še vedno neutrudno dela v domači kuhinji in na domačem kmečkem dvorišču, še vedno zahaja na raz ne prosvetne prireditve, ki so ji zelo všeč. Nihče bi ji ne prisodil osem križev in pol, ker poteka razgovor z njo zelo tekoče in brez težav. Frančiška Tomšič je doma iz Škrlj. Dvakrat se je poročila, oba moža sta imela enak priimek kot ona. dvakrat je ostala vdova-Kljub temu je znala spretno voditi domačijo in družino. Prvi mož, Milan, je padel kot avstrijski vojak v prvi svetovni vojni. Po vojni se je poročila v drugo, imela je iz tega zakona hčer, ki je na vodenjcev. ki se pečajo izključno s kmetijstvom. Drugi mož 4-lojz je umrl pred sedemnajstimi leti. V času fašistične diktature je bil med tistimi slovenskimi možmi. ki so se raznarodovalni politiki upirali. Ko je izbruhnil vseljudski odpor je bil med prvimi in je tudi bil izvoljen za predsednika Narodnoosvobodilnega odbora v Sovodnjah. Frančiška Tomšič je bila vseskozi delavna in napredna žena. Domačini vedo povedati kako je še pred nedavnim šofirala na polju traktor. Prav tako je. kot smo že omenili, vneto hodila na vse prireditve, najbolj so ji ugajale one ob prazniku žena, 8. marca. Prepričan i smo, da jo bomo videli v prvi vrsti, na prvi prireditvi v novozgrajenem prosvetnem domu v Sovodnjah, kar bo čez nekaj mesecev. Ko smo jo obiskali na domu, da bi jo slikali za časopis in od nje izvedeli še kaj podrobnejšega o njenem življenju, je dejala da jo ne zanima hvalisanje. Slike nismo zaradi tega napravili, nekaj pa smo o njej izvedeli od vaščanov. Dva dni pred praznikom pa smo ji voščili vse 'najboljše ob tako visokem življenjskem jubileju. Seveda sogla- PD «SKALA» Gaberje vabi na predavanje R. Hoenna v soboto, 11. t.m. ob 20. uri, ki bo v šoli v Gaberjah na temo ((DOLENJSKA V SLIKAH* z okrog 200 diapozitivi. se vsi profesorji ponudili, da M nekaj svojih jutranjih ur zamenjali s popoldanskimi urami pro/. Ko-pijanca. cGovori se», nadaljuje pismo, «da je ravnateljica odgovorila prošnji profesorjev, da je urnik že pripravila in da ga zaradi tega ne zamenja več.s> Zastopniki staršev omenjajo dalje, da so na strani profesorja Komjanca poleg njegovih kolegov tudi dijaki in njihovi starši ne glede na svetovnonazorsko prepričanje. V pismu je še nadalje ugotovitev, da se je prof. Komjanc zavzemal za žimhno delovanje odbora staršev, s strani ravnateljstva pa je bilo rečeno, da je ta organ «nepotreben». Pismo zaključujejo zastopniki združenja staršev s prošnjo šolskemu skrbniku, da bi omenjeni profesor še naprej poučeval na orne-njenepi slovenskem trgovskem zavodu. Stavka dijakov, podpora odbora staršev in solidarnost profesorjev s svojim stanovskim kolegom, vse to dokazuje, da je na strokovni šoli več odprtih vprašanj, o katerih smo v našem listu že poročali in o katerih je bil govor tudi v stališčih odbora staršev, ki je demokratično izvoljen organ, da bi šoli pomagal. Teh vprašani je več in se nanašajo na šolsko zgradbo, na učne ure itd. Toda poglavitno in edino zares važno vprašanje, ki je bilo vedno in je posebno odprto ravno sedaj, je vprašanje ravnateljstva. Na Goriškem ne moremo in ne smemo več pristajati na to, da imamo dva ravnatelja za štiri šole. To je nedopustno in škodljivo za razvoj našega šolstva. Tega se prav gotovo naibolj zavedajo tisti, ki o na.i odločajo. Za vse štiri goriške šole zahte-šajo s temi naš'mi voščili vsi I varno povsem ločena štiri ravnatelj-Sovodenjci ki našo Francko čisla- j stva kot imajo samostojna ravnatelj-jo in svoštnieio. Z žeNo. da bi še1 stva naše šole v Trstu. In se zla, dolao let žive’a. de’a’a in vre bi- j sti zahtevamo samostojno ravnatelj-ra1 a naš dnevntk, n kličemo: na Tudi včeraj so dijaki slovenskega trgovskega zavoda stavkali nekaj ur v znak protesta proti odpustu profesorja Marjana Komjanca. Stavke se nadaljujejo že nekaj dni in jim ni videti konca. Včeraj popoldne so baje imeli na šoli profesorsko konferenco, in čeprav nimamo o tej podatkov, se je na konferenci brez dvoma govorilo o stanju, ki je nastalo na šoli. Uredništvo je prejelo kopijo pisma, ki so ga člani izvršnega odbora združenja staršev omenjenega zavoda poslali šolskemu skrbniku in v vednost tudi goriškemu nadškofu. V pismu je zelo ostra polemika voditeljev združenja staršev z ravnateljstvom šole. V pismu se starši pritožujejo nad npretiranim avtoritarizmom» poverjene ravnateljice Loikove, ki je omenjenemu profesorju določila pouk verouka v popoldanskih urah. Člani izvršnega odbora združenja staršev solidarizirajo s prof. Komjancem, ki ni hotel sprejeti popoldanskega pouka. Starši ugotavljajo tudi, da so mnoga leta! m w. Sladkor in kava za gostince Trgovinska zbornica v Goric' sporoča, da bodo 10. t.m. začeli z drugim razdeljevanjem nakazil za sladkor in kavo proste cone, za potrebe javnih lokalov na področ ju goriške uroste cone Prizadeti naj jih dvignejo na uradu trgovinske zbornice v Ul. Crdspi najkasneje do 29. t.m. I/ guriškrga matičnega urada Dne 7. decembra so prijavili na goriš kem matičnem uradu 7 rojstev in 3 smrti: ROJSTVA: Maroo Maria Salvador, Gianfranco Marega, Emilio To-so, Barbara GLsmano, Cristina Bea-covich, Arianna Minotto, Alessandro Consoio. stvo za strokovni zavod, da bi b io po svoji strokovnosti sposobno zadostili posebnim organizacijskim potrebam tega zavoda. Če je prišlo do zaostritev na šoli, je prišlo zaradi tega, ker niso urejena osnovna vprašanja. Samo strokovno usposobljen ravnatelj, ki bi ves svoj čas posvečal razvoju zavoda, bi lahko preprečil sedanje zaostritve. Dokler pa bo prihajala ravnateljica samo občasno na zavod in kazala nepravilen odnos do dijakov in profesorjev, misleč da ji položaj nalaga takšne in ne morda pozitivne dolžnosti, toliko časa zares ni pričakovati, da bodo odnosi na tej šoli vsaj kolikor toliko dostojni in da bo tudi delo na šoli potekalo normalno. Razen, seve, če se skrivajo za vsem tem drugi interesi, ki so nasprotni interesom zavednega dela naše narodnostne skupnosti. Tako pomembno in odprto vprašanje kot je imenovanje samostojnega ravnateljstva pa je dovolj važen razlog, da se že pred časom imenovani upravni svet zavoda čimprej sestane in zavzame jasno stališče v dobro zavoda in njegovega UMRLI: 68-letni upokojenec Gior-gio Dernarn; 71-letni upokojenec nadaljnjega delovanja. Vprašanja Giovanni Medvešček; 51-.etni upo- | so odprta do tolikšne mere, da tudi kojenec Giordano Trevisan. krajevne ustanove, ki so v upravni svet trgovskega zavoda imenovale svoje predstavnike, ne morejo mimo teh nezdravih pojavov, ne da bi jih raziskale in ukrepale. Odgovora ne pričakujemo samo mi, pričakujejo ga predvsem starši, ki imajo otroke na šoli, in vsa slovenska javnost. PD »BRIŠKI GR1C» iz Števerjana vabi na predavanje Rudija Hoenna z 200 diapozitivi na temo «OD JALOVCA DO MORJA* Vršilo se bo v petek, 10. t. m. ob 20.30 ua sedežu na Valerišču. uniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiimtuiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiliiimiiliiitniiiiliiiniiil NOV HOTEL NA KORZU Kmalu bodo na vogalu Korza Italija in Ulice Bellini odprli novi (Palače Hotel* B kategorije. To bo brez dvoma najsodobnejši in najmodemeje opremljeni hotel v središču mesta ter ga je zgradil podjetnik Caselgrandi, ki bo baje hotel tudi upravljal. V pritličji bodo nekatere trgovine, v restavraciji bodo imeli emilijansko kuhinjo. V hotelu bo 70 sob s 126 posteljami. V vsaki sobi bo kopalnica. Z otvoritvijo tega hotela kot tudi dveh drugih, (Flora* na trgu pred železniško postajo in dntemazio-nale ACI hotel* na Tržaški cesti, bo hotelska kriza v Gorici odpravljena. Iz verodostojnih virov smo izvedeli, da bi hotel (Flora* lahko že ocjjrid, obstajajo pa nekatere težave birokratskega značaja. Motel avtomobilskega kluba na Tržaški cesti pa bodo otvorild ob priliki božičnih praznikov. CORSO 15.00—22.00: (Lowe story», A. McGravv in R. ONeal; film je v barvah. MODERNISSIMO 14.30-22.00: (Zorro cavaliere della vendetta*, Ch. Qin-ney in M. Longo. Italijanski kine-maskope v barvah. VERDI 14.30-22.00: dl Decamero- ne», film Pier Paola Pasolinija. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTARLE ob 15.00: (Riuscirš l’av-vocato Franco Benemata a sconfig-gere il suo acerrimo nemico, il pre-tore Ciccio de Ingras?*, F. Franchi in C. Ingrassia. VITTORIA 15.15—21.30: (Per grazia ricevuta*, N. Manfredi in L. Stan-der; film je v barvah. /rži a AZZURRO ob 14.00: (Homo eroti-cus», Lando Buzzanca in Rosanna Podesti, barvni film. EXCELSIOR ob 14.00: (Un mucchlo di bastardi*, W. Smith. Barvni film. PRINCIPE ob 14.00: (Zeppelin*, M. Jork in Elke Sommer. Barvni film. SAN MICHELE ob 14.00: (Lisa dagU occhi blu», S. Dionisio in M. Tes-suto. Barvni film. '«»•« (ioriett SOČA (N. Gorica): (Kamasutra*, nemški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): (Klofuta vsak dan*, italijanski barvni film — ob 18. in 20. PRVAČINA: (Dolina smrti*, ameriško-italijanski barvni film — ob 20. RENČE: Prosto. DESKLE: (Začetnica na pločniku*, francoski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči Je v Gorici odprta lekarna D’ UDINE, Trg sv. Frančiška 5, tel. 2124. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v TrM-ču odprta lekarna dri Fitz in Enneri, Trg republike 26, tel. 72341. 6- Vid Vremec: Delavsko gibanje v slovenski Istri 1926-1934 Pomladi leta 1931 je bil v Kolnu (Nemčija) IV. kongres KSI, na njem je sodeloval kot eden od , delegatov za Julijsko krajino Anton Ukmar - Miro. Iz njegovega prispevka v razpravi na obravnavana vprašanja razberemo naslednje predloge: «Slovensko in hrvatsko prebivalstvo živi v hujših okovih kakor kolonialni narodi. Naša stranka mora biti v prednjih vrstah narodnostnih manjšin, zavzemajoč se za njihove delne težnje: zagotoviti je treba delo vsem in podporo brezposelnim; odpraviti je treba vse dolgove; braniti je treba slovenski in hrvatski jezik; boj proti fašistični kolonizaciji; proč s fašističnimi podeštati (župani) in vladnimi komisarji; vrniti je treba celotno premoženje vsem razpuščenim organizacijam zaradi fašističnih zakonov in zahtevati njihovo ponovno delovanje; vrniti je treba malim posestnikom zaplenjeno zemljišče za vojaške potrebe; ne plačati dolgov, ki so jih storili podeštati, vladni komisarji in njim podobni oblastneži.» (18) IZ EMIGRACIJE ILEGALNO V DOMOVINO V maju leta 1931 so poklicali Vitala Vatovca in še nekatere druge emigrante iz Trsta in Istre na sestanek. Bilo jih je okrog deset. Sestanek sta vodila Anton Ukmar, član komisije KSI za Julijsko krajino, in Luigi Frausin. Prisotne sta seznanila z nezadovoljivim stanjem ilegalne komunistične organizacije v Trstu in bližnji okolici. Zveza z njo je bila dalj časa prekinjena, organizacija pa razbita zaradi številnih aretacij. Med preostalimi komunisti na svobodi sta zavladali dezorientacija in malodušje. Skratka, potrebno je bilo obnoviti politično dejavnost z novimi zvezami in pritegniti v gibanje nove, nekompromitirane protifašistično misleče ljudi. Zato so v ta namen nameravali poslati v domovino nekaj ilegalcev na ilegalno delo, sicer predhodno dobro usposobljene za tako tvegano nalogo. Po uvodnem pojasnilu o razlogih sklicanega sestanka se je oglasil med drugimi k razpravi tudi Vi tal Vatovec. Dejal je, da je nujno opraviti nakazano nalogo. Cez nekaj dni ga Je poklical Luigi Frausin na pogovor. Obrazložil mu je, da so sklenili poslati ga na ilegalno delo v Trst in istrsko okolico. Vital Vatovec je sprejel brez obotavljanja zaup>ano mu nalogo. Nato ga je Frausin še poučil o raznih metodah za ilegalno delovanje. Podrobno ga je seznanil s postopkom, kako naj se vede ob potovanju čez mejo s ponarejenimi listinami, da ne bo sumljiv v očeh policijskih organov. Rečeno mu je bilo tudi, naj vzpostavi zvezo z ostanki ilegalne organizacije na takšen način, da se bo naslanjal izključno na tiste tovariše, ki so mu bili znani kot politično zanesljivi že iz njegovega nekdanjega političnega delovanja z njimi. Prenesti je moral precej protifašističnega propagandnega gradiva, konkretno p>a se povezati s komunističnimi celicami v Tovarni strojev v Trstu, v tržaškem komunalnem podjetju ACEGAT in s komunisti v slovenski Istri. Prve dni junija leta 1931 je bil pripravljen za odhod iz Pariza. Izročili so mu kovček z dvojnim dnom, skritim predalčkom za propagandno gradivo. V njem je skril glasila Lo Stato Operaio, 11 Lavoratore, Delo in druge letake. Izročili so mu tudi ponarejen potni list na ime lesnega trgovca Karla čapkovea, češkega državljana in ponarejeno italijansko osebno izkaznico, - ki jo je skril na hrbtni strani ogledala. Tako bo lahko obe listini izmenično uporabljal na potovanju. Dali so mu tudi nekaj italijanskih lir, s katerimi se je moral nadvse skromno preživljati sedem do osem dni, kolikor bo poč predvidoma trajala njegova dejavnost v domovini. Nato se je začelo njegovo poslanstvo. V prvi polovici junija 1931 je odpotoval iz Pariza z vlakom za Nico. Po prihodu v Nico si je kupni vozovnico za Pariz, vendar čez italijansko mesto Genovo. Na italijansko-francoski meji so mu italijanski obmejni organi pozorno pregledali osebne listine. Na njih niso našli nič sumljivega, zato je nemoteno nadaljeval pot. Izstopil je v Turinu, kamor je prispel v jutranjih urah. Tam je vzel vlak za Trst. Po prihodu v Trst je začel z izvajanjem svojega načrta. V Trstu je imel prijatelja Rudolfa Jakomina, zaposlenega pri ACE GAT, ki pa ni bil organiziran v KSI. Ta je večkrat zahajal v neko škedenjsko gostilno, kamor ga je šel iskat tudi Vatovec. V gostilni je našel le dve nepoznani osebi. Vprašal je gostilničarja, če pride kdaj Jakomin v gostilno. Dobil je pritrdilni odgovor. Nato je gostilničar — na Vatovčevo prošnjo — poslal iskat Jakomina na njegov dom, ne da bi mu le-ta povedal za dejanski razlog, kdo želi govoriti z njim. čez kratek čas se je pojavil Jakomin v gostilni. V tistem hipu je zagledal pred seboj Vitala Vatovca. Ostal je kot ukopan od presenečenja, ves prestrašen, pred osebo, ki je pobegnila zaradi politike v inozemstvo. Ob nastalem kočljivem prizoru, mu je namignil Vatovec, naj se pomiri, sicer se bosta o vsem pogovorila na gostilniškem vrtu. Nato mu je omenil le nekaj splošnega glede razlogov svojega prihoda v domovino, prosil p>a ga je, naj gre obvestit brata Nikolaja v čežarje, s katerim se želi pogovoriti. Obljubil mu je, da bo to storil. Preden sta se poslovila, je Vatovec še napisal pismo za brata, v katerem je naročil, naj pridejo na sestanek on. Avgust Furlanič in še kdo drug od zanesljivih komunistov. (Nadaljevanje sledi) (18) Citirani vir APC, Istituto Gramsci, Roma, IV. Congresso PCI. Miro n. 918/89. ' TONE SVETINA 256. V K AN A TRETJA KNJIGA «To ni Dule ali Lazar, ki je imel vedno še kakšno toplo ssedo za nas,« je odvrnil Viktor. Karel se je oziral po gričevnatih Dolomitih in razmišljal, tj bi ukrenil, da bi brigado izvlekel iz sršenjega gnezda s n manjšimi žrtvami. Prav nič pametnega mu ni prišlo na isel. Zdaj so že tretjič udarili z divizijo v Dolomite. Tu je kla v glavnem slovenska kri, Nemcev Je bdlo tod malo in povsod porivali bele naprej. Karel pa se Je raje boril z anci, med belimi jih Je mnogo poznal. Včasih so hodili upaj v šolo, se srečavali po gostilnah, mnogi so bili celo trtizani, pa so jih spreobrnili duhovniki in ljubljanski genski agitatorji. Povsem se Je zdanilo. Na px>ložajih Je bilo vse mirno. >rci so se pokrili in zakamuflirali zaklone. Karel je bil dovoljen z njihovo vnemo. Delo so temeljito opravili, neki »tranji strah jih Je gnal, da bi se bili najraje povsem zarili zemljo. Karel je dobro vedel, da so ga zato poslali v Do-mite, ker jih pozna. Jutro z nekaj svaljki megle mu Je •amilo spomine. Tu sem Je prišel že decembra enainštiri-•setega leta, v Svarunovo četo. Spomnil se ga Je, kako Je »dno sam nosil mitraljez in si v boju natikal na glavo za-enjeno, prestreljeno italijansko čelado. K očem je dvignil daljnogled. Nedaleč od postojanke Je igledal bel evharistični križ. Dve leti prej so ga bili s Švar inom požagali. Vedeli so, da ga bodo prišli belogardisti ob- Ob obletnici drugega tržaškega procesa mi vest narekuje, da zabeležim vsaj nekaj spominov, ki jih dolgih trideset let ni moglo izbrisati. Drugi tržaški proces so fašistični oblastniki začeli pripravljati že spomladi 1940. leta. Takrat so ujeli tudi mene. Po sedmih mesecih preiskovalnega zapx>ra, so me, skupno z mnogimi drugimi, poslali na otok Tremiti — San Domino, za nedoločen čas. Tu sem se znašel med interniranci vseh narodnosti, dve tretjini p>a nas je bilo Slovencev in Hrvatov iz Julijske krajine, skupno kakih petdeset. Sko”o vsi smo bili »okuženi* od prvega in drugega procesa, ket so nas označili oblastniki. Tu smo hirali in medleli zaradi stradanja in zaradi pomanjkanja ■Jutri popoldne bo v Kulturnem domu nova premiera. Slovensko gledališče bo uprizorilo pravljično igro svobode, že od samega začetka Saše Škufce: Trnuljčica. Gledališki ansambel bo delo ponovil še v ponedeljek, torek in sredo. | 1941. leta. Tu smo preživljali hude OB 30. OBLETNICI DRUGEGA TRŽAŠKEGA PROCESA Kako je vest o obsodbah odjeknila med konfiniranci VESELE IN NEVESELE S PODROČJA MEDICINE Odkrili so viroide za 80-krat manjše elemente od virusov ■v Število rakastih obolenj narašča, so rekli v Bruslju Nevarnost zaradi tega, ker so klice postale odporna NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Erich Segal: Zgodba o ljubezni Samo v ZDA, Franciji in Angliji 7 milijonov in pol izvodov Kakor so poročale tiskovne agencije včeraj, je skupini raziskovalcev na medicinski fakulteti v Georgetownu v ZDA, .uspelo odkriti v rakastem tkivu virus, ki bi utegnil biti povzročitelj raka. Strokovnjaki upajo, da bodo to dokazali, s čimer bo dokazan povzročitelj raka pri človeku. Vtem ko prihaja iz ZDA razmeroma povolj-na vest, saj je znano, da je laže neko bolezen zdraviti, če poznamo povzročitelja, prihajajo iz Bruslja veliko manj tolažilne vesti. Iz statističnih podatkov zvemo, da umre v Evropi vsakih 15 sekund po en človek — od raka. V desetih letih, ugotavljajo belgijski znanstveniki, se je število žrtev te bolezni zvišalo za 20 odstotkov. Na kongresu, na katerem so se zbrali znanstveniki iz raznih predelov Evropo, so ugotovili, da bi pravočasna diagnoza mogla rešiti vsaj 30 odstotkov bolnikov, ki bolehajo za rakom. Strokovnjaki so pri tem poudarili, da so med povzročitelji raka tudi nekateri »dodatki*, ki jih živilska industrija uporablja pri konzerviranju hrane. Sodelavec ameriškega ministrstva za kmetijstvo Theodor Die-ner je, kot poročajo iz Pariza, odkril tako imenovane viroide, to se pravi neke elemente, ki so za 80 krat manjši od virusov. Viroidi, ki jih sestavljajo delci ribonuklein-ske kisline, so brez beljakovinske mrene in morejo, podobno kot virusi, spremeniti genetični sistem celic. Iz Koelna prihaja vest, ki ne bo navdušila medicinskih krogov. Dr. Karimi-Neiad napoveduje za prihodnja leta pravi vdor odpornih klic v medicino. Od tod njegova dokaj mračna napoved za bodočnost, kajti tovrstne klice se ne morejo več uničevati z antibiotiki in številna sodobna sredstva, ki so toliko pomagala medicini in človeštvu, bodo nenadoma odpovedala. Nemški bakteriolog vidi veliko nevarnost zlasti v razširjevanju in razmnoževanju tistih klic, ki se zelo naglo množijo v ostankih vode, n.pr. v posodah, v umivalnikih itd. Te klice so nekač, še pred nedavnim, lahko uničevali z raznimi antibiotiki. Zdaj so te klice postale proti antibiotikom odporne in najti bo treba nova sredstva za njih uničevanje. Trideset let od napada na Pearl Harbour PEARL HARBOUR. 7. - Trideset let je tega, ko je Japonska napravila strahotno zgrešeno potezo, da je v Pearl Harbouru napadla ameriško vojn0 mornarico, ne da bi bila Ameriki napovedala vojno ali kakorkoli dala na znanje, da je z njo v sovražnih odnosih. S tem je dejansko potegnila v vojno tudi ZDA, ki so do tedaj stale ob strani, pa čeprav je bolj ali manj gotovo, da bi ZDA prej sili slej stopale v vojno tudi brez tega napada. Napad japonskih letalskih in pomorskih sil na ameriške ladje v Pearl Harbouru je zahteval 2341 ameriških žrtev. V pristanišču je bilo 97 ameriških ladij, od katerih so jih kar 18 hudo poškodovali ali potopili. Od vseh tedanjih mornarjev in častnikov ameriškega ladjevja v Pearl Harbouru je do danes ostalo živih še 4.600 oseb. Kar 2.500 jih je te dni prišlo v to pacifiško mesto, da bi obudili spomine na oni strašni dan, ko se je nebo nad njim; nena Ho zatemnilo zaradi japonskih letal in dima od eksplozij, ki so do tega dne mirno pacifiško pristanišče spremenile v pekel. Nekdanji mladi pomorščaki z raznih večjih in manjših enot so te dni priredili žalne svečanosti za tovariši, ki so v onem zahrbtnem napadu izgubili življenje. Komemoracije v Pearl Harbouru je organizirala «zveza preživelih* in danes, ko so nekateri od bivših mladeničev že ljudje zrelih let in na pomembnih položajih, se mnogi z zaskrbljenostjo sprašujejo, kaj je svet od tedaj preživel, koliko je napredoval, ko pa smo ponovno priča strašnim dogajanjem na tej celini, v Vietnamu ter na mejah med Indijo in Pakistanom. Drugi pa obujajo spomine na tisto dobo, ko so sicer tako razvita država, kakršne so ZDA, dočakale Pearl Harbour, to se p>ravi, japonski napad, popolnoma nepripravljene. Tri dni po japonskem napadu na Pearl Harbour so ZDA napovedale vojno Nemčiji in Italiji. no vit, pa so zakopali v bližino nekaj min. Naslednji dan so prav s teh gričev opazovali strahovito eksplozijo. Kasneje so zvedeli, da Je bilo osem belogardistov mrtvih in prav toliko ranjenih. Razneslo jih Je po bližnjem drevju. Z daljnogledom je drsel do domačije svojega skopuškega strica. Ce bi jih danes pustili pri miru, bi vzel četo in ga spet obiskal, da bi mu izpraznil kaščo, skopuhu. Karel Je dobro poznal vse vasi in zaselke. V zrklu daljnogleda so se pomikali hribi, dokler se ni ustavilo na grebenih za domačo vasjo. «Rov te, farško gnezdo,« so pravili partizani. Tam je bilo vse pri belih. Rovtarji so govorili: «Naš mora biti vsaj ministrant, če ne bo duhovnik.« Ministrant — to je bila prevelika čast za Karla, za hlapčka, čeprav si Je mati vroče želela, da bi bil vsaj to... Kako je bila grenka njegova mladost! Preveč ust Je bilo pri hiši, še kot otrok je moral oditi za hlapčka. Spal je na hlevu. Strah ga Je bilo grozljivih pripovedovanj odraslih. Bil Je plašen, navajen brc in klofut surovega gospodarja, ki še svoji ženi ni prizanašal. Klicali so ga kar «mulec«. Najbolj srečen je bil, če ga je kdo poklical po imenu, še bolj pa, kadar je smel domov — nekajkrat na leto — in ga je mati pobožala po glavi. Hrepenel je po nežnosti ln dobroti, pa je povsod naletel na grobost. Ko Je odrastel, je zapustil kmetsko zemljo, ki mu je nadvse skopo rezala kruh. Pri «kram-parjih«, ki so gradili oesto. Je Mio bolje. To so MM sicer trdi ljudje, a so spoštovali drug drugega. Bali se niso nikogar razen hudiča in žandarjev, saj so Jim MM s paMco vtepM v glavo, da imata bog in oblast vedno prav in zadnjo besedo. Karel je že kot otrok kaj kmalu spoznal, kako je svet krivično urejen. On je k Miklavžu molil po šest rožnih vencev, pa mu je svetnik vrgel samo nekaj suhih hrušk in svinčnik, pri otrocih bogatih staršev, ki so mu pripovedovali, da so zmolili samo po en očenaš, pa se Je drugače odrezal: pri-, nesel jim Je vsega, od čokolade do pomaranč in vseh mogočih sladkarij, še celo avto, ki se navija in pelje po tleh, in še mnogo drugih igrač. ,In zdaj sem že tretje leto v hostl zato, da bo Miklavž O tem svojevrstnem ljubezenskem romanu in njega avtorju niti ni treba dosti govoriti, ker ga poznajo ljudje po vsem svetu. Avtor Erich Segal, rojen komaj leta 193S, ima za seboj dokaj pisano življenje. Bil je športnik, pisal je scenarij Rumena podmornica, pri katerem so sodelo vali slavni Beatlesi. danes pa je profesor književnosti na ameriški univerzi Yale. Po osem svetu pa je znan zaradi svojega kratkega romana Zgodba o Ljubezni, katerega slovenski prevod smo prav kar dobili na knjižni trg Zgodba tega teksta je prav zanimiva, saj je Segal najprej napisal scenarij za film. Potem ko je bil film posnet, ni prišel takoj na platno. Vtem pa je Segal svoj scenarij predelal v roman. Potem sta film in roman šla po vsem svetu. Po podatkih slovenske založbe, ki nam posreduje slovensko verzijo Zgodbe o ljubezni, ie bilo samo v ZDA, v Franciji in Veliki Britaniji prodanih sedem in pol milijona izvodov njegove knjige. Podobno je bilo tudi v drugih državah, kjer so prevedli Zgodbo o ljubezni. Film pa prav tako privablja v kinematografe vsega sveta milijone gledalcev. Zgodba o ljubezni predstavlja tako knjižni kot filmski dogodek izjemnega pomena. Tudi v slovenskih kinematografih je Zgodba o ljubezni bila deležna izrednega obiska. Založba Mladinska knjiga pa je z izjemnim posluhom za aktualnost posredovala slovenskemu knjižnemu trgu prevod romana. Oskrbela sta ga Peter Strojnik in Gitica Jakopin, založba Mladinska knjiga pa je tekst izdala v preprosti broširani izdaji, kakršne so običajne na svetovnem knjižnem trgu, pri nas pa se nikakor ne morejo udomačiti Založba je torej prisluhnila potrebam knjižnega trga in zasluži za ta posluh za hitro izdajo slovenskega prevoda priznanje. Pri nas namreč doslej takih knjižnih akcij nismo bili navajeni. Zgodba sama je pravzaprav zelo preprosta. Pripoveduje nam o mladem ameriškem študentu, sinu bogatih industrialcev in o dekletu, hčerki slaščičarja, študentki glasbe ter njuni ljubezni. Vsem predsodkom ameriške družbe navkljub in proti vsem nasprotovanjem staršev sta mlada zaljubljenca dosegla svoj cilj. Doštudirala sta in se poročila. Potem pa je smrtonosna bolezen dekletu sredi največje ljubezni pretrgala nit življenja. To je pravzaprav vsa vsebina zgodbe, ki jo je mogoče kar hitro prebrati. Ob romanu podoživljamo film, ali pa obratno, ker sta si obe deli močno podobni. Film je izdelan docela tako kot roman, ali pa roman povsem sledi filmu. Skoraj pa bi rekli, da je roman še boljši kot film, ker je v filmu s cenenimi efekti kaj mogoče vplivati na čustva gledal cev, medtem ko roman teh sentimentalnih priveskov nima. Pripoved je v romanu izjemno skopa, odrezava, pa vendar močno plastična in kljub pomanjkanju sentimentalnosti morda bolj pretresljiva kot v filmu. Prav moderen slog pripovedi je tisti, ki bralca po svoje zagrabi in povzroči, da knjiga s preprosto ljubezensko zgodbo bralca prevzame. Ne preseneča nas torej, da je knjiga po svetu dosegla tako velik uspeh. Slovenskim bralcem jo torej niti ni treba posebej priporočati. SI. Ru. PREJELI SMO Nada Gabrovič: SEME. Roman. Založba Obzorja Maribor, 1971. Edna Ferber: PLAVAJOČE GLEDALIŠČE. Roman. Založba Obzorja Maribor, 1971. Stefan Zweig: ERAZEM ROTTERDAMSKI - TRIUMF IN TRAGIKA. Založba Obzorja Maribor, 1971. Drago Jančar: ROMANJE GOSPODA HOUŽVIČKE. Založba Obzorja Maribor, 1971. dni, v začetku zime 1941 pa trpeli pravo pravcato lakoto. Nekako otrpli smo prenašali suženjstvo sredi Jadrana, daleč od doma. Vodo in nekaj prestanih živil smo prejemali na nakaznice, toda z izgovorom, da je morje minirano, so parniki, ki so otoka Tremiti in San Domino, ki sta bila polna jetnikov, oskrbovali, dovažali hrano neredno, celo v presledkih dven mesecev. Dovažali so nekaj čebuie, marmelade, starega boba in leče, kar je bilo vse zarojeno z žužki. In tako smo neredno dobivali tudi strogo cenzurirano pošto, ki nam jo je smel pošiljati samo po en član družine. Spominjam se, ko je kot nalašč mali parnik priplul z veliko zamudo prav na božični večer. Pripeljal nam je nekaj hrane, pa tudi hude vesti, namreč vest, da je posebno sodišče v Trstu obsodilo pet obtožencev na smrt in mnogo drugih na dosmrtno ječo ali na dolge zaporne kazni. Bili so to vsi naši mučeni sobratje. V našem že tako mučnem vzdušju nas je ta vest tako prizadela, da smo kot omamljeni tavali po prostoru, ki nam je bil dodeljen v bližini policijske zgradbe, od koder so nas neprestano nadzorovali. Prejšnje čase smo se po prihodu parnika na istem p-ostoru združevali, razpravljali in se tudi prepirali zaradi različnih prepričanj. Seveda smo največ govorili o vojaških dogodkih, o napredovanju sil nacifašistične osi na frontah in podobnem. Oh pretresljivi vesti pa smo se le spogledovali v bolesti, ki je ni mogla več izraziti ne solza, ne tožba, pač pa le še nema otrplost. Najhuje smo trpeli tisti, ki smo pobliže poznali obsojence. Molče smo stali v gruči in spominjam se, kako je zamolklo spregovoril le resni in sicer zadržani Rudi Vilhelm, ki je rekel: »V našem molku leži bolest najglobljega ponižanja, ki bo iskala pot do maščevanja...* Ze v zgodnji mladosti sem se spoprijateljil z nadarjenim in drznim Pinkom Tomažičem, ki je do-rastel v plemenitega visokošolca in ki je z razumom in junaško upornostjo spremljal in z vzorom smrti ohrabril naše trpeče ljudstvo. Nekaj let pred vojno sem pobliže spoznal tudi Simona Kosa, ki se mi je že ob prvem srečanju vtisnil v spomin kot značajen in idealen fant, izrazito tankovesten in bistroumen. V pogovorih je trezno stal na strani zapostavljenega delovnega ljudstva in se obenem zavzemal za svobodo duha našemu in drugim narodom. V ko-ronejskih zaporih pa sem imel srečo, da sem v težkih okoliščinah nekajkrat z njim govoril, ne da bi ga videl. Govoril sem namreč po straniščni odvodni cevi, kar ie bil edini način obveščevanja med jetniki in smo mu takrat pravili «koronejski telefon*. S Kosom sem zadnjič govoril p-av na božični večer 1940. Takrat je že vdano slutil svojo usodo in v slovo mi je rekel: »Umreti za svoje ideale ni težko: iiiiitiiiiiiiiiimiiimmiiiiiimiiiMimiiimiimNuiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prevalite nekaj svojega obsežnega bremena na druge. Ne posmehujte se čustvom drugih. Obisk ali pismo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pametno boste ravnali, če se danes ne boste spuščali v prezahtevne posle. Premalo se zanimate za branje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Uspeh v poslovnih zadevah, ki vas bo izpolnil z navdušenjem. V družini veselo vzdušje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Z lahkomiselnostjo si boste zapravili zaupanje, ki ga še uživate. Ne popustite v nekem stališču. LEV (od 23.7. do 22.8.) Primeren dan za sprejetje neke odločitve. V odnosih z ljudmi boste nekoliko nervozni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaša radovednost vas bo rešila pred občutno škodo. Zavedajte se, da niste nezmotljivi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaš pogum bo ustrezno nagrajen. Danes boste uspešno izpolnili neko obljubo. Prijetno srečanje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uspeh in zadoščenje za vse, ki de lajo v obrti. Neki prelom še ne pomeni tragedije. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pogumni ste dovolj, zato napravite korak, na katerega se že dolgo pripravljate. Spopad s prijateljem. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Posli vam gredo dobro od rok. Ne zamerite sleherni besedi, ki vam jo krln izrftfp VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Potovanje, ki je bilo predvideno v prihodnjih dneh, odpade. Dan boste zaključili v prijetni družbi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V vašem načrtu je neka bistvena vrzel, ki jo morate nemudoma zamašiti. V družim napeto ozračje. živeti in biti razočaran je težjem Tolažil sem ga, da ni še vse končno razsojeno, a mi j? bia krvno odgovoril: «Kaj pa hoces P čakovati drugega od njih, saj pravico že zdavnaj pribah na » ■ Rad bi se še boril za svobodo na ših in vseh ljudi, ali mera nemogoče. Zato toplo PnPOT , vsem, ki boste še živeli, da na ^ ljujete bo"bo za našo pravdo, končne zmage, ki mora priti. Pa zbogom in ostani mi zdrav trden.* . . Pred odhodom na otok so ** .?• volih sestanek z materjo in 0 priložnosti sem na hodniku j srečal tudi Viktorja Bobka. . Zvesta prijatelja sva si blla tu° s Slavkom Škamperlom, ki so ^ poleti 1940 na zasbševanju 111 d0 smrti. Bil je tesno P°''ezaIL Pinkom Tomažičem in Lojzetom dinom. Budin je bil obsojen na deset let težke ječe. , Ker sem Budina poznal že v®, let pred vojno in me je stalno skoval tudi po zmagi, je Pr®v. ^ vsaj nekaj več napišem o te zumniku idealistu, ki je b6 . stih časih prvi bo:-ec za Pr , jj ponižanih in razžaljenih, kar je tudi on sam in kar je bil y narod. Že ko je začel obiskov^ tržaško univerzo, so ga *tmal”nrni-znali kot protifašističnega UP“ ka in ga izključili. On P? J t:0 svojo vztrajnostjo in nadarjen vseeno nadaljeval s študijem- . no se je sestajal s svojimi 0 J ; prijatelji, ki so fašističnem odporu v prvin , to je s Tomažičem in Škampe (»Zdaj sem ostal sam od nase, rji ste trojke,* je z zanosom P?uj7oro ko je bil še malo pri sebl ,s pred smrtjo.) Nekaj časa pred no je bil eden od urednikov* galnega komunističnega cllc ranega lista «Delo». Ker na‘ sevanju ni hotel priznati °b so ga neznansko mučili in P® govem pripovedovanju med d & pustih sedem dni brez bran brez vode v samici na g'avlUga v sturi. Po sedmih dneh pa s“ ° j, nočnih urah odvedli v z. lsosta-nico v četrio nadstropje in P _g. vili predenj na mizo lepo. ® gV sebnim strupom injicirano pr ter mu jo hinavsko ponudiu.’.. ga naj oprosti, če so od preve ' dela pozabili nanj, in naj s -:0j zdaj najprej okrepča z bres ^ preden mu postrežejo z oruii datnejšo hrano. Že ves otnr\v jn od izčrpanosti je vzel bresk jo pojedel. Tisto noč je na P\fske du v samici začel čutiti nezn je bolečine v glavi in hrbtenici. oslabel do onemoglosti. NaS..„evali ga dne so ga ponovno za, uu(Je in mučih. To mu je pustilo trajne posledice, . ih 0a Poznal sem večino obsojeTrjnier procesu leta 1941. Tako na P tudi blagega in požrtvovalneg .g mana Pahorja, ki je od jjn. fašizma načeloval našim mj.. ^ skim društvom in organ123 A-jjU kjer je krepil odpor Prob p‘arad' raznarodovanja ter je bil | seIo tega vedno preganjan. Pozna* ..fcg, tudi neuklonljivega Albina u ki je prestal zasliševanje 2 n,f hujšimi mukami in takoj 23 ]ur. ko so ga stražarji peljali na P^v0-no zračenje na koronejsko r. rišče, ponosno pozdravljal z no pestjo. Prav na tem «y kjer smo se srečavali Prl ^ njavi v celicah brez stropa. ^ spoznal tudi veliko takih, ki s zaprti, ne da bi vedeli zak J- . Vse te junake in še toliko ^ gih, ki jih tukaj nisem om^^no sim v svojih spominih, še P° t0. ob obletnici drugega tržaškega česa. še vedno mi zveni v ,eSti vzklik, ki ga je v skrajra ^ izdušil pok. Rudi Vilhelm na o Tremiti — San Domino Pre”. ježi setimi leti: »V našem mrak .a, težka bolest najglobljega ppnl ;a > ki bo iskala pot do maščev Tako se je tudi zgodilo-preživelih in prekvašenih v fl(J-gem tržaškem procesu se J. zvala klicu NOB in dala sv J f lež za svobodo. Zato, večna. ,n0st našim padlim in trajna hvai vsem borcem za svobodo! JOSIP kbaV0S prinesel nekoč vsem enako,’ si je dejal. Zadovoljen, da se borci resno pripravljajo na boj, se Je vrnil v kotanjo, kjer se je bil namestil štab. Tu so sedeli brigadni komisar Viktor, močan, prijeten fant močno poudarjenih Učnic, s privihanim nosom in dobrodušnimi očmi. Govoril je vzneseno, z izrazitim notranjskim glasom, posamezne zloge Je zavlekel, kot bi pel. Tu je bil tudi Orlov, ki je imel svoj bataljon v bližini, pa Intendant in nekaj kurirjev. Karla je neprijetno presunilo, ko so vsi od kraja udrihali po dolomitskih ljudeh. Seveda — dvakrat so MM v Dolomitih, obakrat so pretrpeli velike žrtve. Tl ljudje so jih izdajali na vsakem koraku, vodiči so jim pobegnili. Inten-dantje so jim morali jemati hrano s silo. Vsi so partizane sovražno gledali, tudi otroci in starci. «Farji, farji, ti so krivi, da preMvamo domačo kri še zdaj, ko M bilo najmanj treba,« se Je jezil intendant. «Ne samo farji, tudi ml somi smo ustvarili belo gardo, ker nismo znali po človeško ravnati z ljudmi,« Je dejal Karel. «Dve leti so bili mnogi na naši strani, dokler nekateri poveljujoči niso začeli preostro nastopati. To si težko predstavljate. Povedal vam bom samo svoj primer, pa sodite.« Karel si je prižgal cigareto, globoko potegnil in pripovedoval: «Bil sem v Gadovi četi. Gad Je Ml star žandarsid narednik, z dobrim vojaškim znanjem ter s prvo in zadnjo besedo. Povsod Je v Imenu Osvobodilne fronte In partije izvajal svoje zasebne zamisli. Zgodilo se Je, da sem se samo za kakšnih petdeset metrov oddaljil od mesta, kamor me Je Ml postavil na stražo, ker sem mislil, da je bolj na robu lepši pregled. Dal me Je zvezati in zapreti v klet. Naslednji dan M me bili pred postrojeno četo ustreliU, da me ni rešil sekretar okrajnega komiteja, ki me Je kot kurirja dobro poznal. Gad je dal človeka ustreliti zaradi škatlice cigaret, zaradi kosa kruha, zaradi besede gie bom.’ Največkrat Je obsojenca poslal s patruljo na obhod, s katerega se nesrečnik ni vrnil. Nekega večera je zbral deset mož z mitraljezom In povedal, da gremo .likvidirat’ Izdajalsko družino. PrišU smo k hiši; nekaj jih je ostalo zunaj, štirje pa smo morali z njim v Izbo, kjer je bila zbrana družina. Začudeno so nas gledali. V njih°^[ očeh je bil strah. Gad se je tedaj razkoračil prednje b\ pičil svoje ledene oči v očeta, rekoč: ,V imenu Osvoboo^ fronte te aretiram ln likvidiram.’ Dvignil je pištolo in ’^’lo0 HI mrvfco ir Aolo (n X___ ___ rvlfl. -------- ^ *** A-rVigiili J e pJSLUiv — lil moža v čelo. Ko je nameril na ženo, mu je pištola vedala. Vsi prisotni smo od groze otrpnili. Gad je tedaJ^ . *----- . 6« 51 v«; utipiuu. vjrfctu j c ročil pol litra žganja, sedel k mizi, razstavil pištolo robcem obrisal del za delom. Dve hčerki, mladinki, bled3 * smrt, sta zajokali. V solzah sta povedali, da sta v stiKjjj , partizani in da ne moreta nič za to, če se je oče ogI^tol farovžu, kjer so beli postavljaU postojanko. Gad, ki je P15 q spet sestavljal, je porogljivo odvrnil: ,Me nič ne briga-nimata zveze z mano, je nimata nikjer!’ Stara mati je L žela dekleti k sebi ln rekla: .Umrimo skupaj. Ne pregov jajte divjaka!’ Ml smo staM ob vratih ln jaz bi se bil na.I pogreznil v zemljo. Na pod se Je že nacedila luža krvi- v je sestavil pištolo, zvrnil kozarček in mimo postreli1 družino. OdšM smo in pustili v sobi šest trupel. In takih primerov Je bilo več. Ljudje so tedaj Prisll‘ w) glasu duhovnikov, ki so Jim prikazovali partizanščino boljševiško strahovlado ln klanje... V Dolomitih se Je ,0 sukalo. Tam, kjer so nas prej pričakovali s kruhom # kom, so nas poslej z orožjem. To pa sami veste, da zaman uči: Ti mene s kamenjem, Jaz tebe s kruhom!* Karel Je utihnil. Ofid Je Imel žalostne. V Dolomitih 9® sovraštvo razplamtelo v peklensko slo, Id Je ne pogasi m kot ne more ndč pogasiti bruhajočega vulkana. lblti «Gada in nekaj podobnih je dalo potem vodstvo u ^ Bil Je pravi silak. Slutil Je, da ga matilda voha. Spal J« v mo na eno oko, ušesa je imel zajčja. Pa se je le utrumj' končno ga Je eden izmed borcev ubil. Se zadet je gr8°: po puški. Toda bilo je prepozno. Napake nismo več mogl* praviti. Zdaj jih popravljamo — silo s silo.« Z grebena je prihajal kurir. ((Marsikaj, fantje, bl bilo treba vedeti o Dolomitih’ * den M izrekli končno sodbo,« Je še dejal Karel in Kurir Je poročal, da so z opazovalnice zaznali vedi0 NAMIZNI TENIS ŠPORT ŠPORT ŠPORT V NEDELJO V VIDMU IN TRSTU KOŠARKARSKA PRVENSTVA Na obeh deželnih tekmovanjih dobre uvrstitve naših igralcev ne^e*J° j® bil v Vidmu 2. de I iio premagal Archidiaoooa iz Vidma, namiznoteniški moški turnir, kasneje pa je moral kloniti enakovrednemu Tržačanu Kochu. Finale: Koch — Fabjan 2:0 (17, 19) Moške dvojice V tekmovanju dvojic sta zmagala Nalbrežinca Fabjan in Radovič, ki sta zaigrala zelo lepo in učinkovito. Njuni nasprotniki so ' ili precej dobri, vendar niso našli pravega ritma in so morali zato kloniti. Finale: Fabjan in Pertot — Elia in Fi- del 2:0 (11, 13) • • • Istega dne pa je bil v Trstu ženski deželni turnir. Dekleta zgoniške-ga Krasa so zaigrale odlično, niso pa ponovile prejšnjega uspeha zgolj zaradi odsotnosti Miličeve. Naraščajnice Zopet je zmagala Vesnaverjeva pred Rebulovo. Obe igralki sta precej napredovali in v Trstu še nekaj časa ne bosta imeli resnih konkurentk. Finale: Vesnaver — Rebula 2:0 (15, 14) Članice Tokrat je do finala prišla Hau-serjeva, ki je v polfinalu premagala Kobalovo. Prvo mesto pa je osvojila Badinijeva. Polfinale: Hauser — Kobal 2:0 (14, 15) Ženske dvojice Samo tretje mesto zgoniške dvojice Vesnaver — Kobal, za kar je kriv predvsem neugoden žreb, ki je poleg Hauserjeve in Brandmayr-jeve privedel do finala povsem nezasluženo tržaško dvojico Badini — Pertot. Polfinale: Hauser in Brandmayer — Vesnaver in Kobal 2:1 (-17, 11, 10). S. J. .... Sa se je udeležilo veliko šte-tekmovalcev nabrežinskega So-M°k »Kot običajno so tudi tokrat ©režinci odnesli velik del na- srad. Dečki Zmagal je član tržaške Julie Per-jj drugi je bil Faraguna, tretji J cian Sokola Darijo Pertot. To .^a mladega Nabrežinca vel'k J™1, saJ je bil to zanj šele drugi ^dni nastop. Naraščajniki ^ odsotnosti Radoviča, ki je iste-“ dne nastopal v Veroni, je zma-r) Gastaldi, drugi pa je bil član **ola Valter Pertot. Pmale: Gastaldi — Pertot 2:0- (19, 19) Mladinci Ze drugič je zmagal Fabjan, ki si , nabira dragocene točke za gojitev končne zmage. V tej ka-ni imel sebi enakovrednih 3>rotnikr>v In zato mu je bila aša toliko lažja. 'male: Fabjan - Fidel 2:0 (17, 13) Člani članski konkurenci je Fabjan ^Jil drugo mesto. V zelo zarvi-srečanjih je najprej premoč- u,""iiiiiiii]iiiiiiiii„iii„, n, mini,,,,,, m,, ,iiMII Srečanje bo zelo izenačeno in predvidevamo, da se bo zaldjučilo s tesnim izidom 5:4, upajmo v korist Kr asove ekipe. Tekma ARAC - Kras bo drevi ob 20.30 na sedežu ARAC v Ljudskem vrtu v Trstu, Ul. Giulia 2. S. J. SMUČANJE VAL D’ISERE, 7. — Med treningom za mednarodno tekmovanje v ženskem smuku se je danes poškodovala Italijanka Roselda Joux. Pri padcu se je udarila v kolk. Avstrijka Storm pa si je pri padcu zlomila gleženj. OIIMPIAOA domači šport DANES SREDA, 8. DECEMBRA 1971 NAMIZNI TENIS MOŠKA B LIGA 10-00 v Trevisu Ouomofolgore — Sokol TRŽAŠKI POKAL (žentke) 90.30 v Trstu, Ul. Giulia 2 ARAC — Kras NOGOMET MLADINCI 10.30 v Padričah ®*i« — CRDA * * * JZ, 15 v Padričah _ Primorje * * * 10.30 v Dolini re9 — Roianeie ZAČETNIKI 10-30 v Trstu, Sv. Alojzij ^rtitudo — Zarja * * * 0D30JKA MLADINCI 8.3o v Trstu, stadion «1. maj» “0f — Kras MLADINKE JO.30 v Trstu, stadion «1. maj» B»r a _ Julia * * * JO.OO v Trstu, stadion «1. maj» B _ Inter * * * J7-00 v Trstu, stadion «1. maj» ®°r A _ Gaja * * * ftOO v Gorici, Trg Culiat 2 ""adost — Sovodnje * * * J0-3o v Gradišču 0rrlana B — Hrast KOŠARKA MLADINKE ll-°0 v Miljah "'terdub — Polet Pomembna nastopa Sokola in Krasa Danes bo za naše namiznoteniške igralce zelo važen dan. Tako Sokol kot Kras imata na sporedu odločilni srečanji za prvo mesto na lestvici. Sokol bo nastopil v Trevisu, kjer se bo srečal z ekipo Duomofolgore, ki mu je na lestvici takoj za petami. Srečanje bo vsekakor zanimivo. Postava Sokola, o-ziroma njen tretji igralec, še ni znan. Bole in Košuta se bosta verjetno odločila v zadnjem trenutku. Nasprotna ekipa je zelo močna in zato je izbira izredno važ na. Vsekakor pa upamo, da Sokolova ekipa ne bo niti tokrat razočarala in se bo vrnila domov dvema točkama. Dekleta zgoniškega Krasa p« se bodo nocoj v Trstu srečala z ARAC. V tržaški ekipi bo zopet nastopila Hauserjeva, ki je že okrevala od lažje poškodbe v zapestju. OBČNI ZBOR BREGA Športno društvo BREG sklicuje 6. redni občni zbor članov, ki bo v petek, 10. decembra 1971 v društvenem sedežu v Boljuncu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: 1. izvolitev predsednika in zapisnikarja občnega zbora 2. poročilo predsednika 3. poročilo tajnika 4. poročilo blagajnika 5. poročilo gospodarja 6. nnrnčllo predsednika nadzornega odbora 7. odobritev obračuna za športno leto 1970/71 8. odobritev proračuna za športno leto 1971/72 9. diskusija 10. razno. Odbor ODBOJKA V MLADINSKEM PRVENSTVU «Plavi» le prišli do obeh točk gesterka borovcev za las ob zmago Za Polet je bil Arte premočan nasprotnik V nedeljo sita igrali naši ekipi dve mladinski tekmi, v soboto pa so bili zaposleni Borovi naraščajniki, ki so premagali s 74:64 ekipo SABA. O tej tekmi smo že poročali. MLADINCI BOR - SER VOLANA 41:37 (22:25) BOR: Kapič 2, Koren 2, Barazzu-ti 2, Deško, Pertot 7, Francia, Za-vadial (k) 5, Šare 1, Valter Hrvatič 14, Stojan Hrvatič 8. SERVOLANA: Fermeglia 6, Spon-za 2, Furlani, Purga 5, Kalcieh 6, Apolonin (k) 8, Comici 10, Zonta, Tominez, Bemes. SODNIKA: Vitri in Paronuzzi iz Trsta. PROSTI METI: Bor 3:14, Servo-lana 6:12. Borovi mladinci so po zadnjih spodrsljajih le zmagali. Tokrat so se spoprijeli s peterko Servolane, ki je trenutno na lestvici (skupno s Ferroviariom) na zadnjem mestu J rez točke. «Plavi», čepra v so i-grali poprečno, so zmago zaslužili. V odločilnih minutah igre so bili namreč odločnejši od gostov, ki so ZDA so doslej prijavile najštevilnejšo ekipo za 11. zimske olimpijske igre v Sapporu. V reprezentanci ZDA bo 163 oseb. IIIIIIIIIIIIHIIIlllltlMIIIIIIimillMIIIIIIMHMimilRMIIilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMDIIIHIIHHHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIMlDIIIHIIIIHHIIHIIIIIIIIIlilDDDnillHIHHlIŠHNIIB V MLADINSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU prav tedaj zagrešili več usodnih napak. Dobro je v Borovih vrstah igral Valter Hrvatič, ki se je končno vrnil v zadovoljivo formo. Drugi so bili poprečni. V vrstah Servolane pa se je kot običajno izkazal Comici. PRVENSTVO «POMLAD» ARTE GO - POLET 66:36 (33:23) POLET: Gantar 2, Kraus 10, Dolenc, Starc 12, Guštin 10, Purič, Tavčar 2. ARTE GO: Colla, Gabas 2, Nanut 6, Braidot 2, Paravam, Di Nallo 16, Colucci A. 4, Funea 4, Domi 25, Colucci D. 7. SODNIK: Fegaz (Trst). PROSTI METI: Polet 4:12, Arte 2:8. Goriški Arte je še vedno na vrhu lestvice brez poraza. Že to dejstvo zgovorno kaže, da je bila naloga poletovcev v nedeljo dokaj težka. In goriški Arte je popolnoma potrdil svoj sloves, saj .je tudi naše košarkarje odpravil z zgovornim izidom 66:36. 'Goričani so prikazali moderno in pestro igro. Pole- Razen Gaje naše ekipe brez poraza MLADINCI Breg — Campanelle 3:1 (1:0) BREG: Ota K., Ota R., Slavec, Žerjal, Krmee, Glavina, Jež, Saksida, Martini, Sovič, Strnad. STRELCI: Martini, Strnad in Jež. Po prisilnem nedeljskem počitku so Brežani zaigrali s podvojeno močjo in strli odpor ne preveč solidnih igralcev Campanel. Niso namreč občutili odsotnosti Samca in Kocjančiča, saj so dopustili nasprotniku le nekaj napadalnih akcij. Z Glavino, ki je zalagal napadalce z odličnimi žogami, je bre-žanski napad z lahkoto poslal tri žoge v nasprotnikova vrata, od katerih nosita dve podpis najmlajših igralcev Strnada in Ježa, tretji gol pa je dal Martini. Pri tej ekipi se dogajajo res čudne stvari: odlično igro menjujejo zelo slabo. Enkrat igra resno, požrtvovalno in korektno, drugič neresno, grobo in brez volje. V nedeljo so fantje zaigrali zelo dobro in so dosegli že šesto zmago (proti petim porazom ter nobenem izenačenju) in j^ tem dokazujejo, da niso slabi igralci. Nasprotno, prepričani smo, da bi z nekoliko več zrelosti, lahko imeli višje mesto na lestvici. IST Edera - Primorje 0:1 (0:0) PRIMORJE: Ferfolja. Milič. Bla-žina, S. Husu, Štoka, Kapun, Za-nella, Štrekelj, Locasto. G. Husu, Čemjava. STRELEC: černjava iz enajst- metrovke v 25. min. d.p. Mladinska enajsterica Primorja nadaljuje s svojimi pozitivnimi nastopi: v štirih tekmah povratnega kola je osvojila kar šest točk. V nedeljo pa je bila žrtev proseške ekipe šibka Edera. Tržačani imajo edino opravičilo le v tem da so nastopili v devetih. Pnmorje je za to svojo številčno premoč izkoristilo in je bilo ves čas v napadu, tako da vratar Ferfoija dejansko ni imel dela. Prosečani so igrali brez svojih standardnih igralcev Verše in Še-gine. Prvi je nastopil s prvo ekipo, Segina pa je zbolel. Na njuni mesti sta stopila Kapun in Štoka. Milič je zaigral v vlogi prostega branilca, ostali pa so se zapovrstjo vrstili v napadu. Napadalna vrsta je bila precej neučinkovita, saj ni znala izkoristiti mnogih priložnosti, ki jih je imela. Primorje je že v samem začetku navalilo v nasprotnikov kazenski prostor. Pri tem jo nogometaše precej oviralo blatno igrišče. «Rde-če-rumeni» so vztrajali v napadu ves prvi polčas, kljub temu pa niso potresli nasprotnikove mreže, bila igra obeh moštev skupinska Pri tem sta imela vsak svojo iz- in složna, redno priložnost Štrekelj in Gabri- iuiiri jel Husu, vendar sta zaključni strel NAKASCAJPI IM oba zgrešila. Pro Gorizia — Juventina 5:0 Drugi del tekme .je bil podoben I Naraščajniki so svojo letošnjo se- toveri pa so se (predvsem v prvem polčasu) trdovratno upirali bolj re-nomiranim gostom, tako da je bil prvi del igre res na dobri tehnični ravni. Žal, pa so Openci proti koncu tekme, zaradi utrujenosti, popustili, kar so seveda izkoristili gostje, da so nanizali celo vrsto košev iz protinapadov. Predvsem je v vrstah ekipe Arte presenetil center Domi, ki je dosegel kar 25 točk in je zlasti navdušil zaradi sproščenosti gibov in odločnosti pod košem. Med poletovci je v nedeljo najbolje zaigral Marko Starc. Zadovoljivo je opravil svojo nalogo tudi Kraus. Ostali pa so bili požrtvovalni. Zaradi bolezni je ponovno manjkal Edi Sosič. b. L 18-letnega jugoslovanskega boksarja Istvana Gerega so morali v Beogradu nujno operirati zaradi posledic udarcev, ki jih je prejel v trebuh med nekim srečanjem. Avstralko Pamelo Ryan, svetovno rekorderko v teku na 200 m ovirami, je avstralska atletska zveza suspendirala, prav tako kot njenega rojaka Herba Elliotta, bivšega olimpijskega zmagovalca na 1500 m, ker sta se fotografirala, na fotografiji pa jf bilo videti tudi več športnih izdelkov neke trgovine v Melbournu. prvemu. Primorje je ves čas napadalo in .je povedlo v 25. minuti. Nasprotni branilec je odbil Kapunov strel z roko. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, katero je Černjava neubranljivo posial v mrežo. Primorje se bo danes pomerilo ob 12.15 na padriškem igrišču z Zaulami. M. K. Ponziana — Gaja 6:0 (3:0) Postava Gaje: Moro (S. Grgič), Brass (F. Grisoni), Guštin, Križ-mančič, Verše, Razen, Romanazzi, Davanzo, Grisoni, I. Grgič, Milkovič. Gajevci so v nedeljo doživeli visok poraz proti močni ekipi Pon-ziane. Kljub šestim prejetim golom, pa naši nogometaši nikakor niso slabo igrali. Priznati je namreč treba, da je Ponziana zasluženo prva v lestvici in razpolaga z odlično i ekipo, ki goji tehnično kakovosten nogomet. Igralci Ponziane so namreč začeli s silovitim tempom. ki je popolnoma onemogočil požrtvovalne gajevce. Zaman so bile vse taktične poteze trenerja Gaje, da bi zadržal nasprotnikove napade. Napadale; Ponziane so se enostavno razigrali in so že v prvem polčasu dosegli kar tri gole. Zaman je Sergij Grgič v vratih zamenjal Mora. Domačini so nadaljevali z močnim tempom igre in so mimogrede dosegli še tri gole. Naj omenimo, da si je v vrstah Gaje resne j: poškodoval roko branilec Brass, katerega je zamenjal Fulvio Grisoni. Kaj bi lahko še povedali o tej tekmi kot to, da so bili igralci Ponziane za razred boljši od naših nogometašev, ki so se sicer požrtvovalno borili, več pa res niso mogli. Danes bodo gajevci ponovno zaposleni. Na domačem igrišču bodo igrali proti ekipi CRDA, in sicer ob 10.30. b. 1. Juventina — Pro Gorizia 1:1 V nedeljo zjutraj smo na štan-dreškem igrišču prisostvovali eni najlepših tekem mladincev. Obe e-kipi sta igrali na višku svojih zmogljivosti in izid izenačenja, ki je prišel z obema goloma v drugem polčasu, je pravilna nagrada za prizadevnost obeh ekip. Enajsterici Juventine in Pro Gorizie sta se borbeno zoperstavili druga dru gi, obe ekipi sta prikazali mnogo lepih osebnih akcij, hkrati pa je zono preteklo soboto zaključili in ponovno s porazom. Ekipa si je nabrala šest točk, čeprav njeni nastopi pogosto niso bili zmagoviti. Toda nabrala si je koristne izkušnje za v bodoče, koristne zlasti zato, ker je nastopala z zelo mladimi igralci. S tem, kar je sedaj pokazala naraščajniška ekipa, je gotovo, da pridobiva na formi in da bo gotovo žela več uspeha v spomladanskem prvenstvu. V 2. amaterski ligi S. Anna-Juventina 2:0 (0:0) S. ANNA: Zebochin, Giannella, Gerbini, Pilat, Cimolino, Razza, D'Ambrosio, Cadenaro, Zigante, Pussini, Bonazza, Barnaba, Gtochin. JUVENTINA: Sponton, Feliciano, Zin, Montico, Rupil, Tabaj E,, Mar-vin, Peric, Collini, Ferletič, Tabaj M., Gergolet (v 15. min. d.p. za menjal Ferletiča). SODNIK: Piorar di Aquileia. V nedeljo zjutraj je na igrišču v Trstu Juventina utrpela poraz in tako je ponovno dokazala, da štan-dreški igralci niso navajeni igrati dopoldne. Kliub temu so zdržali napade domačinov v prvem polčasu in so bili celo večkrat kar nevarni. Zlasti so bili hitri protinapadi Miloša Tabaja, ki si je v prvem polčasu kar štirikrat pripravil u-goden položaj za gol in le naključje mu ga je vsakokrat preprečilo Enajsterica S. Anne je v drugem polčasu nastopila ostreje. V 12. min. drugega polčasa so Tržačani streljali kot, vratar Juventinp Sponton je žogo sicer ujel, a dobil je po nesreči sunek od soigralca in žoga se mu je izmuznila ter jo je D’Am-brosio z glavo poslal v mrežo. Ju ventina se je ponovno pognala v napad, da bi dosegla izenačenje. Z Milošem Tabajem in Collinijem je v 30. min. skoraj realizirala, a spet je Zebochin v zadnjem hipu posegel vmes. Drugi gol pa je bil sad zmede v vrstah obrambe Ju ventine. Za slednjo je Edi Taba. streljal kazenski strel nekoliko nepremišljeno, žoga je zadela Zma in se odbila in ta nesporazum je izkoristil Cadenaro, ki je streljal v prazna vrata. V 15. min. drugega polčasa trener zamenjal Ferletiča z Gergo-letom, ker je prvi v tej tekmi popolnoma odpovedal in ni bilo sledu o njegovi dosedanji dobri formi D. R. MLADINCI CRDA — BOR 3:2 (12:15, 15:12, 14:16, 15:11, 15:8) BOR: Žerjal, Požar, Šiškovič, Kuret. Košuta. Kodrič. Sodnik: Tranquillini, zapisnikar: Schiro. Naši fantje so zopet ostali praznih rok, vendar so proti CRDA zaigrali mnogo bolje, kot v prvih dveh tekmah. Tokrat so bili zelo blizu zmage in pokopalo jih je le dejstvo, da niso imeli vsaj ene menjave. V prvih dveh setih so igrali dokaj dobro, nato pa se je zataknilo, saj .je CRDA povedla že s 14:6. Tedaj pa so »plaviš opravili pravi podvig, ko so ta niz osvojili. Toda pri tem so jim pošle moči in tekmo so morali predati. MLADINKE BREG B — BOR A 0:2 (2:15, 3:15) BREG: Meneghetti, Ludvik, Ole-nik, Žerjal, Kozma, Kuret, Trenta, Dilli, Žagar. BOR A: Prašelj, Rauber, Hrovatin, Cunja, Jeza, Jevnikar, Božič, Bizjak. Borovke tudi v tej tekmi niso naletele na enakovredne nasprotnice. V prvi tekmi je Inter odščipnil Boru A le 6 točk, Brežanke pa še eno manj. Tekma je bila izenačena samo v začetkih obeh nizov. V nadaljevanju pa Tržačanke niso imele težkega dela. Zmaga te ekipe je edi- na uteha v tednu, v katerem so vse ostale «plave» šesterke doživele same poraze. V petih prvenstvenih nastopih je bila namreč to edina zmaga Bora. SOKOL — BOR B 2:0 (15:1, 15:1) SOKOL: Ukmar, Ban, škerk, Grobiša, Lukša, Colja, Verša. Petelin. BOR B: Sosič, Gabrovec. Milkovič, Nibrandt, O. in G. Merkandel, Mesesnel, Štoka. Merku, Kostnapfel. Sodnik: Milkovič. Sokol, eden favoritov za končno zmago v tej skupini, je kaj hitro odpravil najmlajše zastopnice Bora. Če ne bi «plave» stopile na igrišče s tako močno tremo, bi gotovo osvojile kakšno točko več. Vsak začetek pa je težak in od mladih borovk več ni bilo mogoče pričakovati G. F. BREG — GAJA 2:0 (15:13, 17:15) Srečanje med verjetno najmočnejšima šestericama te skupine je bito napeto in izenačeno. To jasno kaže tudi rezultat, ki bi pa bil lahko tudi obraten. Mlade odbojkarice so v tej tekmi pokazale več lepih potez, zlasti Brežanke pa moramo zopet pohvaliti zaradi zanesljivih servisov. SAN Prosečani so preteklo nedeljo pogos torna nevarno zaposlili sicer dobrega vratarja Libertasa AKCIJA ŠPORTNEGA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Športnik leta 1971 1. panoga 2. ............................ panoga 3. ........................... panoga Ime in priimek pošiljatelja.............. Točen naslov pošiljatelja ............. Zgornji kupon je treba izpolnili tako, da se na ustrezajoča mesta vpiše eno, dve ali tri imena slovenskih zamejskih športnikov, ki zaslužijo po svojih dosežkih v letu 1971, da se uvrste na ta mesta. Med udeleženci ankete, ki bodo točno navedli svoje ime in naslov, bomo izžrebali lepo nagrado. Izpolnjen anketni odrezek je treba poslati na naslov: Primorski dnevnik — 34137 Trst, Ulica Montecchl 6 (s pripisom na zalepki: ŠPORTNIK LETA.) Vsak udeleženec ankete lahko seveda pošlje tudi po več odrezkov, katere je mogoče izročiti tudi osebno v naši tržaški ali goriški redakciji. V poštev za sestavo ankete in Izžrebanje darila bodo prišli le tisti odrezki, ki bodo prispeli v redakcijo do četrtka, 23. t.m. do 18. ure. V Portorožu državno prvenstvo Jugoslavije V hotelu Riviera v Portorožu J« bila v nedeljo dopoldne slovesna otvoritev 26. jugoslovanskega šahovskega prvenstva. Udeležence je naprej pozdravila predsednica piranske občinske skupščine Jolanda Kos ter jim zaželela prijetno bivanje na slovenski obali. Po njenih besedah bo ta dogodek mnogo prispeval k popularizaciji te plemenite igre tudi na tem koncu Slovenije, hkrati pa bo to tudi priložnost za utrjevanje bratstva in enotnosti, saj so na turnirju zastopani igralci iz vseh ljudskih republik in iiz avtonomnih pokrajin. Zatem je pozdravil udeležence in goste (med katerimi je bil tudi velemojster Vasja Pirc) predsednik piranskega šahovskega kluba Jože Piki. Uradno je odprl prvenstvo v imenu šahovske zveze Jugoslavije in Slovenije Franček Brglez. Na letošnjem državnem prvenstvu sodeluje 38 igralcev. Zaradi raznih domačih in mednarodnih obveznosti je prisoten žal le en velemof-ster (Janoševič), od mednarodnih mojstrov pa sodelujejo Bertok, 6-stojič, Gliksman, Nikolič. Mesing, Bukič, Vukdč in Masič. Nadete ie na turnirju 10 mojstrov in 19 mojstrskih kandidatov. Slovenijo zastopajo mojster Bajec in rrr>isf"<=ki k~o-didati Jelen, Ivač;č in Halik V veliko razočaranje ljubiteljev šaha v Portorož ni prispel na turnir mednarodni mojster Stojan Puc. Državno prvenstvo igrajo po švicarskem sistemu. Na sporedu ho 13 kol, turnir na bo trajal do 20. decembra. Partije igrajo v hotelu Riviera vsak dan od 13. ure do 21. ure, prekinjene partije na dopoldne od devete ure dalje. Prvih osem si bo pridobilo pravico neposrednega sodelovanja na prihodnjem državnem prvenstvu. V prvem kolu turnirja ni bito večjih presenečenj. Slovenski predstavniki so igrali takale: Bajec je remiziral z Dežejem, Jelen z Ne-metom, Ivačič je zgubil s Hmi-čem, medtem pa je Halik prekinil svojo partijo z mednarodnim mojstrom Bertokom v izenačenem položaju. OBVESTILO SPDT obvešča tečajnike 3. razreda smučarske šole in tekmovalce mladince, da bo naslednji trening na PLASTIČNEM SMUČIŠČU v Nabrežini, 14. decembra od 14.30 do 16.30. Zbirališče tečajnikov v Nabrežini pri avtobusni postaji, najkasneje ob 14. uri. IS belih, ki Je s Črnega vrha krenila v gozd pod njihove ^Je. Kazno je bilo, da brigade še niso zavohali. k|°rlov je že hotel oditi, ko je pritekel telefonist. V bli-to 80 bili našli telefonski vod in se priključili nanj. To je zveza belih z močno postojanko v Gorenji vasi. v-^dšli so do telefona v bližnjem gozdiču. Tu Je čepel bri-^ll1 «čato» — tako so klicali administratorja — s slušalka-Sl ba ušesih in svinčnikom v rokah. Bil je dezerter Iz nem-ijv. v°jske in je pogovor izvrstno razumel. Iz njega so polu1, da se nemški komandant v postojanki na Črnem vrhu h?°varja s poveljstvom v Gorenji vasi. Karlu se je obraz *®6l v nasmeh, ko mu je «čato» dal slušalko in je zaslišal govorico, ki pa Jo ni razumel, tuja nenavadni stik s sovražnikom mu je razburil kri. Po-OJ Je tudi Orlov, ki je nekoliko razumel. Vsd vznemirjeni ti^bakali, kaj bodo še izvedeli. Na opozorilo, da se na nji-sektorju nahaja banda, verjetno brigada, Je nemški ,elJnik ukazal, naj Jo obstreljujejo s topovi in minometi prouče zavzete položaje. Zaukazal je formiranje štd-u bapBctoifuh kolon in zaporo ozemlja. Naročil Je, naj Jih 11 obveščajo in čakajo na nadaljnja navodila. ^/Jtehestnik komandanta Rado je sproti risal na karto lij)11 Predvidenega napada. Karel pa je vzdignil kurirje ln It) Poslat k bataljonom, da so popravili zasedbo položajev ^ zavarovali hrbet. k °riov Je prisopihal na položaj, ko so po grebenu z Jed-tij/^eskom usekale granate in je grom topov po Dolomitih da se Je boj začel. 9 bil prelep razgled po vsem dolomitskem . _____„„ ravan Je z nekaterimi glavami gozdnatega ja ležala pred njim kot na dlani. O^ljhun je sedel na municijskem zaboju, naslonjen na Peska, ki so zapirale line. Z daljnogledom pri očeh °Pazoval področje, ki ga Je obstreljevalo topništvo. hj*/ zvonika je PasJa 1 lo^o 1 a n Posadka Je Imela za cerkvenim zidom postavljena dva topova in štiri minometalce. Prav do sem je prihajal rezek glas poveljujočega. Valjhuna je navdajal prijeten občutek varnosti, združen z malone svečanim občutkom moči ob opazovanju rušilnih sil iz daljave — to je nekaj povsem drugega. kot če sd izpostavljen topovskemu ognju. Ob njem je slonel rdečelični poveljnik, tisti, ki se Je Junačil, ko sta z Nemcem Wertherjem pribežala iz obkoljene Idrije. Strah pred udarom divizije se Je širil kot kuga. Čeprav so bili vrh hriba, obdani z bunkerji in čistinami, se ponoči niso počutili posebno vame. Preveč Je bilo idiličnega miru, saj so na tem ozemlju nemoteno gospodovali že celo leto. «Danes Jim bomo dali hudiča!« Je mrmral poveljnik in opozoril Valjhuna na izvidniške patrulje, ki so se spustile v globel, da bi ugotovile, do kam segajo sovražnikovi položaji. Potem mu je začel razlagati svoje probleme pri obvladovanju posadke in prebivalstva — le-to da na obrobju že simpatizira z rdečimi in drža z župnikom, ki nima pravega posluha za pravični boj. Valjhun ga je poslušal samo na pol, ker ga Je preplavljalo neugodje. Spomnil se je, da so ga takoj, ko se je bil vrnil v Ljubljano, poslali v Dolomite. Zdaj, ko ni bilo generala, so ga gonili mnogo bolj brezobzirno, in ugled, ki si ga Je bil težko pridobil, se Je začel sumljivo krhati. Nova razpoka pa je zazijala v njegovi trdnosti, ko je v ihti in brez potrebe izročil Nemcem v roke Ano. V duši so ga pekli udarci, ki mu Jih je pred letom dal naložiti Wolf zaradi Melite. Zdaj bi se lahko maščeval oholemu majorju, da mu Ana ne bi prišla več v roke. Prizadejalo in zmedlo ga je tudi nasilje pijanega poročnika, ker mu le ni bilo vseeno, kaj si dekle misli o domobranski vojski in kaj bo o nji govorila gestapu, ki že tako nima dobrega mnenja o njih Vse to mu je povzročalo nešteto sitnosti, saj so ga klicali na različna poveljstva. Celo prezldent, general Rupnik, ki je bil VThovni inšpektor domobranske vojske, se je pozanimal za to reč. Mož je bil zelo potrt spričo poročila, da se je pripetila taka grdobija prav v enoti njegovega sina, ki ga Je na tihem pripravljal za poveljnika vse slovenske vojske, čeprav so drugi veljaki odkrito nasprotovali. Oba sta ugotovila, da bo ta neljubi primer treba pozabiti, ko da ga ni bilo, mrtvega pa so proglasili za junaško padlega v boju s partizani. Prezidentu tudi ni bilo všeč, ker so Nemci domobrance neusmiljeno gnali naprej in jih napajali z rumom, tako da so imeli v teh bojih petdeset mrtvih, medtem ko so bile nemške izgube malenkostne. Poleg vseh teh nevšečnosti je imel Valjhun težave doma. Sestra Majda je vse bolj odkrito podpirala OF in mu ob vsaki priložnosti kazala prezir. Z materjo sta bili vsak dan bolj sprti, pri čemer pa se je oče opredelil za hčer in jo meto zagovarjal. Mati je bila nerazpoložena tudi zaradi Zadlogarjeve, ki so jo bili vzeli za služkinjo. Dekle se je očetu pritožilo, da gospa grobo ravnajo z njo in Jo ponižujejo. Nič od tega, kar bi bil moral, ni mogel urediti doma. Postopni pritisk in naraščanje komunističnih sil je povzročal množično razdraženost, kajti vesti o možnosti invazije zahodnih zaveznikov se niso polegle in so vzplamtele zdaj tu zdaj tam, v različnih inačicah. Valjhuna je bil poklical tudi šef politične policije Hacin. Z njim sta bila prijatelja še iz časov Erlichovih stražarjev in delovanja Katoliške akcije. Valjhun je visoko cenil jezuitski žar tega moža, ki je sovražil vse, kar je dišalo po komunizmu, ter bil nepopustljiv in neprekosljiv v uničevanju. Ta mož je bil hrbtenica čistosti domobranskega gibanja in obenem tudi udarna pest. Lovro Hacin mu Je naložil zelo neprijetno nalogo. Ponovno so bili izvedeli, da stari župnik Oblak, ki da mu gre že na otročje, celo v cerkvi govori čudne reči o bogu ln politiki ln se spotika ob ravnanje domobranske vojske. S tem duhovnikom se je bil Valjhun spoprijateljil takrat, ko Je vzpostavljal obveščevalno mrežo po obrobju dolomitskega ozemlja; zato je Hacin Valjhunu zabičal, naj moža pregovori in prestraši, ker ga bodo sicer potipali drugače. Prejšnji večer, kmalu potem, ko je prišel v postojanko, ga je stari župnik sprejel v svoji skromni sobici, kjer je živel na tesnem med vojaki. Utrdili so se bili v župnišču in cerkev spremenili v trdnjavo. Župnik se ga je razveselil kot odrešenika, ki mu Je prišel na pomoč v hudi uri. Valjhun sam nd vedel, kako bi začel. Sivolasi duhovnik, ki mu Je iz vlažnih in čistih starih oči vela dobrota, je odložil brevir in mu toplo segel v roko. Vesel ga je bil, da je prišel na pomenek, saj se nista videla že od pomladi. Oblak se Je spet pritožil čez domobrance, ki so Kristusov hram spremenili v kasarno in onečastili njegovo okolico, s smradom pivskih beznic, grehom in prelivanjem krvi «Dragi poročnik, če bi imel moč, bi jih izgnal iz župnišča in cerkve, kot je Kristus pregnal sejmarje in pismouke z bičem iz templja.# Valjhun Je poslušal tarnanje o krivicah, ki so jih domobranci napravili staremu župniku, in samo čakal da le možu lahko segel v besedo. «S tem, kar je, se boste morali sprijazniti, prečastiti. Vojna je, nd prav, kar govorite s prižnice čez vojake Pritožujejo se proti vam, in če ne bi bilo mene, bi imeli že hude sitnosti.« župnik ga je začudeno pogledal, kajti Iz njegovih ust ni pričakoval tako grenkih očitkov. «Ne, dragi sin! Nikoli se ne bom sprijaznil s tem Nikoli! Dovolj sem že star, da lahko govoi/n resnico. Božji namestnik sem in ne smem mimo gledati grobosti, ki jih nekateri vaši počenjajo nad našimi verniki in nad svojimi ljudmi. Celo pri opravljanju verskih dolžnosti me ovirajo. In posiljujejo me z rečmi, ki jih vera prepoveduje: spovedal naj bi ujefcnike-partizane in potem povedal, kaj sem zvedel. Vem, da to počno nekateri naši duhovniki, toda zame Je spovedna molčečnost sveta. Za nobeno oeno ne bi zlorabil človeškega zaupanja v smrtni stiski Pred nekaj dnevi to pripeljali tri: dva še skoraj otroka in starejšega moža. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Monfecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnice GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Monfecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. iiiiiuiaiiiiiiiiiiiiMiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiuiiiiiiiMiniimiiiitiiiii«iiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiivvaia«*tllll,al111 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 8.05 Slovenski motivi; 9.00 Maša; 10.00 Praznična matineja; 11.00 Zbor ljubljanskih semeiniščnikov; 11.15 A. P. Čehov: Kaštanka; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 15.30 P. Claudel: Marijino Oznanjenje; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.30 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.45 Zbor «Dani-ca» iz Št. Vida; 20.00 Šport; 20.30 Simfonični koncert; 21.45 Mezzosopranistka Eva Novšak-Houška; TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 15.50 Pred tem svetom; 16.00 M. Bugamel-M: Vodnjak. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.30 Današnji gostje; 9.00 Otroški kotiček; 10.05 Medigra; 10.30 Prisluhnimo jim ; 11.30 Popevke • 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Notranja politika; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Od Triglava do Jadrana 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Operni odlomki; 17.10 Jugoslovanska glasba ; 18.15 Jazz ; 18.35 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.30 Maša; 10.15 Vi in jaz; 12.00 Plošče; 13.15 Začnimo takoj; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Naši orkestri lahke glasbe; 19.00 Operni odlomki; 20.20 V. Longhi: Mlaj; 21.50 Pianistični koncert. SREDA, 8. DECEMBRA 1971 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Gianni Morandi in Gilbert Becaud; 8.40 Operni odlomki ; 9.50 Radijska priredba ; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.30 Spored s Paolom Villaggiom; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.35 Popoldanski glasbeni spored; 20.10 Operni svet; 21.00 Glasbena oddaja; 21.30 Prvi prehod; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lah. glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Vzporedni motivi; 13.00 Medigra; 14.00 Mojstri izvajalcev: 14.30 Skrčena melodrama; 15.30 Por tret avtorja; 16.15 Radijska igra; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsaikove-černi koncert; 20.15 Od Bizmarka do Brandta; 21.30 Glasbe S. Lia-punova in A. Piarta. FILODIFU7.IJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Italijanska sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Operni odlomki; 11.00 Medigra; 12.30 Plošče v izložbi; 13.30 Opera Hugenoti; 15.30 Komama glasba -stereo. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 9.00, 10 00, 11.00, 13.00, 14,00. 15.00. 17.00, 18 00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila: 8.10 Glasbena matineja; 9 05 Za mlade radovedneže; 9.25 Vedno lepe melodije; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Odlomki iz opere »Podeželski filozof*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 »Od vasi do vasi*; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Mešani zbor iz Brij in ženski zbor iz Postojne; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pa- vana in valčki; 16.00 *^r.^sirn 16.40 Z orkestrom Berlinski vo-fonikov; 17.10 Jezikovni Prf^ja; ri; 17.25 Naša glasbena 8a |jva- 18.15 Popevke slovenskih ^oC lov: 18.40 Naš razgovor. Lahko noč, otroci!; 19* ^otlcert bene razglednice; 20 00 yub Simfoničnega orkestra K* . ljana; 22.15 S festivalov J god 23.05 A. Solženicin: Drobne v be; 23.15 Slovenski pevo ne glasbe. . ITAL. TELEVIZIJ* ^ 11.00 Maša; 12.00 Ljndi*8 l3,()0 kev; 12.30 Kulturna oddaj • j^flO Čas lova; 13.30 Dnevnik- rj; TV za najmlajše — I#"a n 0tr° 17.30 Dnevnik; 17.45 TV Jet ke — Jetnik in (18.20) ^ stara ladja; 18.45 Portre j o ja; 19.15 Ndongo, pigtof'7 trok; 19.45 Šport in kronik -^t; Dnevnik; 21.00 Družinski Pp,^- 22.00 Športna sreda: 23.00 ruk. 11 KANAL , wmir; 18 40 Mednarodni plesni 21.00 Dnevnik; 21.15 Film " goslavje Mihaela Strogo*8- JUG. TELEVIZIJA- 8.15 TV v šoli: Sredo* ica. Afrika, Plitvice in ^3 ] Francoska vladavina v jih, Sodobna tema, Živaha.jija?: nild, Geometrija, Kaj J®, joh^ 15.25 Nogomet Železi ličar6e son; 17.50 Doktor Dol'***"(„• idrijski barvni film; 1» >5 % 18.30 Zabavna glasba: „ sled®n filma do filma; 19 20 P® $$ napredka; 20.00 TV dnevb‘*l-v „e-Dostojevski-Pirjevec: Sre® arjbof-sreči — predstava tiNG *** 22.45 Poročila. wkI. KOPRSKA BARVNA „ 20.00 Otroški kotiček D0lto/ ke; 20.15 Poročila; 20»^ mentarec: Tabu; 21.10 ** ski dokumentar.