Leto II.
iFoitaitia plačana o gotovini.
Ljubljana, ponedeljek 17. maja 1920.
Stev. Ul.
Cene po poifli
zb celo leto . H 8$'— zo pol leta . H W— za četrt leta. H Zl— zal mesec. . H T— Ža Ljubljano mesečno 7II
Zb Inozemstvo mesečno H ir—
Uredništvo io uprava: Kopitarjeva ulica št. S
llredn. telefon štev. SB
Posamezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna Številka 60 vin.
Nova koncentracijska vlada sestavljena.
Danes odstopi sedanfa vlada in se uradno sestavi nova.
LDU Belgrad, 12. maja. Nocoj je bila Poslednja konferenca za sestavo koncen-racijske vlade. Dosežen je sporazum v ^hvpraš-jih. V parlamentarnih krogih tako 1'	m*n^s^rs^a listina sestavljena
j Predsednik in minister brez portfelja: *■ Mjlenko VesniČ .
YrujMinister zunanjih stvari: dr. Ante
• Namestnik ministra za zunanje stvari ' ffll|S-^.er trgovine dr. Momčilo Ninčič, jj^Minister notranjih stvari dr. Ljuba
^ vj.s*er za konstituanto Stojan Protič. jevig lnister za prosveto Svetozar Pribija Minister za promet dr. Anton Koro-novicy°ni minister general Branko Jova-
r^Minister za pošto in brzojav dr. Ma-10 tnnkovič
Minister za šume in rude dr. Ivica Kovačevič.
Minister za socialno politiko Kukovec.
Minister vere Voja Marinkovič,
Minister za agrarno reformo dr. Križman,
Minister pravosodja Triikovič,
Minister narodnega zdravstva Šika Rafajlovič.
Finančni minister Kosta Stojanovič.
Minister prehrane Rista Jojkič (Črnogorec dr. Smodlakove skupine).
Minister za zgradbe Joca Jovanovič,
Minister za poljedelstvo Jankovič.
Nocoj je dr, Vesnič odšel na dvor da predloži regentu ministrsko listo. Jutri bo Protičev kabinet predložil demisio, nato bo pa regent formalno ponudil sestavo vlade dr. Vesniču. Tako bo isti dan demi-sionirala stara in se formirala nova vlada.
Razprava o delavskih zbornicah.
Komunist napada Slovence.
prjx^a°r®bI 15. maja. Danes zjutraj se Je tbo • tu enketa o ustanovitvi delavskih ?asJ111c v Jugoslaviji. Osrednjo vlado je aln °Pa* lR®Pektor v ministrstvu za soci-kovn Politilio Gjorgjevič, Jugoslov. Stro-po 0 Zvezo je zastopal Ivan Gostinčar, 'leništvo za soc. skrb v Ljubljani je Inž ^r’ Milavec, obrtno nadzorništvo Vec *?i, delavsko posredovalnico Erja-» ’ 8ocialistično strokovno ekonomijo je Zast°Pal Tokan.
litik pektor ministrstva za socialno po-osni predložil nobenega vladnega . ka o tej važni zadevi, marveč se
^ lcj vaziu zauevi,	^
izdeiV?ljil’ i® priporočal načrt, ki ga je ce T tainik belgrajske delavske zbomi-bih g°^orovičr Vsega skupaj je bilo vlože-Predlogov, med njimi je predlog JSZ. opoldne se je vršila glavna razprava Roženih načrtih, da e uV" Gostinear (JSZ) je poudarjal, t( nketa ni zadostno organizirana, ko ni-dela atni zast°Pnik ni glede organizacije Tq jXsliih zbornic podal nobenega stališča.
Velik bil m°ral storiti. Dalje je poudarjal Or-v °.ra2liko med posameznimi deželami. deže]n!ZaC^a nai se izvede po posameznih gir- aa ter naj se pri tem vpošteva naj-a avt°nomija, kakor je to izvedeno pri du * • b *n obrtnih zbornicah. V Belgra-boj; Posluje osrednji urad, ki pa bodi informativnega značaja, rial VŠi minister B u k š e g (hrvatski so-6llni demokrat) je za to, da se osnuje lkt?> 8ama zbornica; zastopa tedaj centra-n° stališče.
Krščansko-socialno delavstvo proti meščanskim sindikalnim svetom.
aPr< Kakor znano, so se v stih* u: ^s)ebu in po drugih večjih me-kot "ji iužovzhodu naše države ustanovili mei*	na	komunistično	gibanje
v pr an sindikalni sveti. V teh svetih °brhvV-VrSt* ^ovamarji, trgovci bankirji in
ti prevratn^a^
z vsemi močmi pro-
Inž. S t e b i je mnenja, da bi 'delavske zbornice ne imele bojnega značaja. To nalogo naj vrše strokovne organizacije. Je za avtonomijo. Nasproti predlogu komunistov, ki zahtevajo za zbornico 30 članov, poudarja, da bi-moralo zbornice šteti do 60 članov. Stroške uprave naj bi nosili delavci in ne država. Bolniške blagajne naj se pridružijo delavski zbornici.
Erjavec zastopa tudi avtonomistično stališče.
Delič (komunist), bivši zagrebški župan ljuto napada Slovence radi njihovega avtonomističnega stališča. Pravi, da hočejo Slovenci v okviru Jugoslavije posebno kraljevino Slovenije, da hočejo s svojo slovensko industrijo nadvladati vso ostalo agrarno Jugoslavijo. K sklepu je napadel ta komunistični prijatelj Slovencev še kršč. social ce ter zahteval, da se enketa razide.
Tokan (slovenski socialist) je tudi izrazil željo po več zbornicah, ki naj bi tvorile protiutež trgovskim zbornicam. Da se radi tega avtonomističnega stališča komunistu Deliču preveč ne zameri, je tudi Tokan napadel krščanske socialce ter v tem v čisto strokovno delavsko zadevo vrgel politiko.
Nato se je enketa končala. Uspeh de^ bate se preloži ministrstvu, da izdela na črt. — V ponedeljek bo na vrsti vprašanje o delavskih posredovalnicah.
Poleg Slovenca Gostinčarja je bilo navzočih za JSZ tudi nekaj hrvatskih tovarišev.
Stanovanja in kapitalisti.
. na Komunistično gmaute — v pr ^ s*adikalni sveti. V teh svetih so hrtn V .VrsG tovarnarji, trgovci bankirji _ ti p. ' delati hočejo z vsemi močmi pro-ške Tfl*™ s*lam in zilasti na lastne stroji ^ zdrževati meščansko stražo. Naspro-Qo rUi svft°m zavzema krščansko-social-2aj»rPiaV a Sušilo »Narodna Politika« v u načelno stališče ter izjavlja:
U^t?LSS0LATI 0 JUGOSLOVANIH, nik > p ®elgrad, 14. maja. Rimski dopis-Biss0]a{-^resa* P^e v članku o pokojnem °znan; ',U,: ®'ssolati je pismeno in ustno n° aneks P-°	da	je bilo brezzmisel-
jine k	P°vsem	jugoslovenske pokra-
rovali ^ v^S°sloveni toliko časa ne bi mi-‘^Pod f . er.ne osvobodijo svojih bratov Vedite Ule*»a ianna, Bissolati je zatrjeval: ke v jL	Jugoslavija	najboljše voja-
^ tem I0?1, Junaštvo Srbov je dokazano, gotovo mkdo ne dvomi, Zagotav-
Sindikalni sveti stoje očividno na temelju kapitalističnih načel. Kapitalistična načela so pa za človeško družbo enako nevarna in pogubna kakor komunizem. Kapitalizem ustvarja nezadovoljstvo in s tem revolucijo. Zato meščanski sindikalni sveti niso sposobni, da se bore proti komunizmu, marveč ga še pospešujejo. Pobijati je treba tako kapitalizem kakor komunizem, a to se da doseči le z organizacijo dela in kapitala na zadružnem temelju in krščanskih načelih,
ljam vas pa, da junaštvo Bosancev, Dalmatincev in Hrvatov niti malo ne zaostaja za srbskim. Pretresa me, če pomislim, da se bodo morda nekega dne morali naši vojaki boriti z najboljšimi vojaki v Evropi, samo zato, ker to zahteva brezumna »imperialistična Italija.
Sirite »Večerni list"!
Med zastopniki velikega kapitala je zadnji čas čudovito završalo. Časopisje je polno napadov na vladno naredbo glede odpovedi stanovanj milijonarjem ter uslužbencem večjih gospodarskih podjetij, bank itd. Najprvo moramo omeniti, da se stanovanja že odpovedujejo. Pri tem se stanovanjskemu uradu primeri večkrat, da odpove takim, ki po duhu in črki naredbe ne bi spadal pod to naredbo, To so pomote, ki so pri ogromnem delu neizogibne. Da v tem oziru ustvari jasnost, je poverjeništvo za socialno skrb v soboto izdalo uradno pojasnilo, v katerem pravi med drugim: Zoper odpoved stanovanja, izdano na podstavi navedenih naredb, je dopusten priziv na poverjeništvo za socialno skrbstvo ter je vsled tega šele na podlagi druge inštančne odločitve smatrati odpoved kot definitivno.
Ker gre zato, da bi se še tekom tega leta dogradilo ali priredilo kar največje število stanovanj, je bilo nujno potrebno odpovedati stanovanja čim večjemu številu strank, da se s tem pridobi čimširša podlaga za konečno določitev vseh onih, ki brezdvomno morejo pri zidanju novih hiš ali pri preureditvi že obstoječih zgradb priti dejansko v poštev.
Da bo postopanje pri presojanju prizivnih slučajev sigumeje, ustanovila se bo pri prizivni inštanci posebna komisija, obstoječa iz zastopnika hišnih lastnikov, najemnikov, drž, stanovanjskega urada ter onega stavbenega strokovnjaka, ki bo v posameznih slučajih odločeval predvsem v tem, ali je prireditev zgradb in njihova adaptacija v stanovanjske svrhe izvedljiva ali ne.«
S tem je izpodbito eno glavnih agitacijskih sredstev, ki se ga prizadeta gospoda poslužuje proti tej naredbi. Pravijo pa nadalje tudi, da ni dovolj časa za zidanje. Mi bi o tej stvari le to odgovorili:
Če hočemo, da se v zadevi stanovanjske bede, ki je pri nas socialno in moralno zlo, res kaj ukrene, ne bomo čakali šele na uspehe razni enket in posvetovanj ter na modre izreke »strokovnjakov«, Predno bi ti prišli do kakega sklepa, bi bila že jesen tu in delati bi se sploh ne moglo več. Čas za enkete in posvetovanja je bil pozimi. Tedaj pa se na deželni vladi zastopnik kapitalistične stranke ni prav nič brigal, da bi bil započel s tem dedom. Če je danes, ko je sila, treba teh izjemnih sredstev je to krivda prejšnje vlade, ki v tem oziru ni nič ukrenila, ko je bil še čas za posvetovanja. Danes pa je treba delati!
Na vse te ugovore od strani zagovornikov kapitalistov odgovarja poverjeništvo za socialno skrb v svojem uradnem pojasnilu še sledeče:
»Kar se tiče kratkega roka, določenega za zgradbo novih stanovanj, bodi omenjeno le toliko, da gre v prvi vrsti za to, da se za letošnje leto pospeši zidanje manjših stanovanjskih hiš ter preureditev in adaptacija že obstoječih zgradb v stanovanjske svrhe. Za to pa bo določeni gradbeni rok vsekakor zadoščal. V slučajih, kjer se bodo gradile večje stavbe, ki jih v določenem roku predvidoma ni mogoče dovršiti, pa se bo kljub v naredbi določe nemu roku brezdvomno upoštevala fizična nezmožnost; saj gre v glavnem le za to, da se enkrat resno začne z zidanjem novih stanovanjskih stavb.
Sam na sebi pa je določeni kratki gradbeni rok nujno potreben radi tega, ker je le na ta način mogoče, vsaj tam, kjer je to fizično izvedljivo, stranko prisiliti, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi pospe ši zidanje ali pa preureditev zgradbe.
Z ozirom na vse to tudi ni kazalo pri četi v ta namen kakšne večje finančne akcije, kakor se je to z gotove strani predlagalo, ker bi se na ta način zadeva le zavlekla na nedogleden čas; ni pa nobenih zadržkov, da se sporedno ali pa naknadno tudi na ta nafiin pospeši zidanje. Poverje ništvo za socialno skrbstvo je za bodoče proračunsko leto predlagalo veliko vsoto v svrho zidanja novih hiš in preureditev že obstoječih zgradb. Seveda je odvisno od
osrednje vlade, ali bo predlagane kredite dovolila ali ne-.
Posebej je poudarjati, da zidanje no« vih stavb, zlasti pa adapcija v stanovanjske svrhe ne pomeni za stavitelja nikakih posebnih žrtev, ker za nova stanovanja, ki se zgrade, opiroma prirede na podlagi navedenih naredb, ne veljajo določbe o varstvu najemnikov, tako da bo lastnik prosto razpolagal z novim stanovanjem in mogel zahtevati tako najemnino, ki mu bo rentabiliteto investiranega kapitala v polnem obsegu zagotovila. Bojazen, da bi se, ko bo stanovanje gotovo, nanovo uveljavile naredbe, ki bi lastnika omejevale glede najemnine, je popolnoma neutemeljena. Kajti jasno je, da bo treba sčasoma tudi glede že obstoječih stavb stopnjema razveljaviti naredbe, ki v kateremkoli oziru omejujejo hišnega lastnika.
Končno se poudarja, da se bo pri do-slednjem izvajanju določb citirane naredbe brezdvomno dosegel lep uspeh, katerega bi na kakršenkoli drug način letošnje leto ne bilo mogoče doseči.«
Najbolj! dokaz, da stvar ni izvedljiva, je to, da so nekatera podjetja že začela z delom. Z delom se bo zdatno hitreje in uspešneje odpravila stanovanjska beda, ko po z vpitjem po listih.
V tem oziru nam je omeniti gospoda dr. Trillerja, ki se je v »Narodu« spravil nad to naredbo. Mi popolnoma razumemo njegovo nevoljo, saj je tudi njemu bila odpovedana pisarna, ki jo ima v tuji hiši, čeprav je sam hišni posestnik. Da se dr. Triller v svojem članku poteguje tudi za svoje klijente, mu kot odvetniku dela le čast, a kot socialni politik bi moral postopati drugače. Sicer pa tudi nihče pričakoval ni, da bo »Narod« branil to naredbo; bolj čudno je, da jo napada tudi »Naprej«. Ta list, ki je glasilo socialno-demo-kratične stranke, je zašel tudi v vrsto zagovornikov velikih kapitalistov. Nam se je to zdelo neumljivo, dokler nismo izvedeli, da je tudi enemu izmed voditeljev soc. demokracije — dr. Korunu bilo kot milijonarju odpovedano stanovanje in pisarna. Sedaj razumemo, kako je mogoče, da socialist socialno zadevo pobija z razlogi, ki so do dna kapitalistični.
Taka je stvar, če jo pogledamo malo tudi od druge strani. Nam ni na tem, da bi zagovarjali vladno naredbo, nam je na tem, da ubogi ljudje iz vagonov pridejo stanovat v hiše. To bo morda za bogatet gospodo nekoliko neprijetno, a socialnor delo bo s tem izvršeno.
ITALIJANSKA KRIZA IN JADRANSKO VPRAŠANJE.
LDU Belgrad, 14. maja. »Progres* piše pod naslovom: »Nova italijanska vlada in jadransko vprašanje«; V belgraj-slrih diplomatičnih krogih se govori, da je s padcem Nittijevega kabineta naš položaj z ozirom na jadransko vprašanje znatno izboljšal s tem, da je Nitti doživel v zbor-ldci nepričakovan poraz. Nadejajo se, da bo vstopilo v kabinet večje število ministrov socialistične in ljudske stranke. Kakor znano, imajo socialisti v italijanskem parlamentu relativno večino. Ako prevzame vlado blok, sestavljen iz socialistično in italijanske ljudske stranke, obstoja možnost, da dobe italijanski delegati zmernejše instrukcije, kakor jih je dobil Scialo-ja. Splošno se sodi, da bo nastal vsled se-stavljenja nove vlade v Rimu kratek odmor v pregovorih, ki so se začeli v Pal-
lanzi.	,	T
LDU Belgrad, 14. map. Iz Milana javljajo, da se je Scialoja vsled padca Nittijevega kabineta povrnil v Rim, kjer bo čakal, da se razjasni ministrska kriza. —■
V ENEM TEDNU BO SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO DOSEŽEN.
LDU Belgrad, 16. maja. Presbiro do-znava iz Pariza: Ko se je Scialoja vrnil ▼ Rim'je izjavil, da bo sporazum z jugoslo-vensko delegacijo dosežen v 6 do 7 dneh, ker sta Pašič in dr. Trumbjč prišla s tem namenom, da se jadransko vprašanje reši.
ŽELEZNIŠKE KONFERENCE.
LDU Belgrad, 16. maa. Te dni se bosta vršili dv* železniški konferenci, na ka-
Straa 2
»Večerni list«, dne 17, maja 1920,
Ctev, IH-
ter ih bo zastopana naša država. Ena bo v Gradcu med Jugoslovenskimi, avstrijskimi in italijanskimi delegati, na kateri bodo razpravljali o ureditvi obmejne železni-jke službe, druga konferenca pa bo v Parizu radi ureditve prometa Simplon-eks-pressa.
KRIZA V ITALIJI.
LDU Pariz, 15. maja. Padec Nittijeve-ga kabineta ni iznenadil francoskih krofov. Del francoskih politikov je smatral la padec kot nujno posledico notranjih težkoč gospodarske narave, drugi del pa jsi je to želel. Jasno je, da bo jako težavno rešiti današnjo ministrsko krizo v Italiji, ker si mora vsak nov kabinet zagotoviti sodelovanje ali vsaj podporo socialistov in katoliške ljudske stranke. Mnogo se govori o eventualnem sodelovanju katoličanov in liberalcev. Iz krogov katoliške stranke se čuje, da se ne udeleži sestavljanja nove vlade in ne vstopi v novi kabinet. Ako bo vztrajalo pri tem, ni možno vedeti, kateri politiki sestavijo novo vlado. Ta ministrska kriza je povzročila, da so se prekinila pogajanja z jugoslovanskimi delegati v Pflllanzi.
VOLITEV PREDSEDNIKA ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE.
LDU Praga, 15. maja. (ČTU) Ministrski svet sklicuje vse člane narodne skupščine k ustavodajni seji za 26. maj. Hkrati odreja za 27, maj skupno sejo obeh zbor-jiic v svrho volitve in zaprisege predsednika republike.
ZAHTEVE ČEŠKO-SLOVAšKE LJUDSKE STRANKE.
LDU Praga, 15. maja. (ČTU) Ljudska stranka je stavila svoje pogoje za vstop V vlado. Med drugim zahteva jasnosti glede zasebnih šol in poučevanja verouka v vseh učiliščih. Dalje zahteva jamstev proti nasilstvu zoper katoliške cerkve in župnike in odkritosti glede državnega gospodarstva,
KAJ HOČE POLJSKA?
LDU London, 15. maja. (Dun. KU -— Brezžično,) Poljski minister za zunanje zadeve Patek je izjavil v Rimu časnikarskim poročevalcem, da se niti Francija niti Anglija ali Italija ne namerava vtikati v poljske zadeve. Pojjska nima nikakih imperialističnih načrtov. Poljska namerava samo anektirati one pokrajine, ki jih je imela l. 1772. Kakor hitro bo to doseženo, bo Poljska pripravljena pogajati se s sovjeti.
POLJAKI PROTI RUSOM.
LDU Varšava, 15. maja. (DunKU — Brezžično.) Frontno poročilo od 14, t, m.: -Odkar je bil sovražnik na kijevskem mostišču poražen, je ustavil svoje napade. V okolici Lojova so bili ujeti zadnji ostanki boljševikov, ki so se še nahajali na desnem Dnjeprovem bregu. Zasedli smo tudi mesto Lojov. Na drugih frontah je položaj jeiz-premenjen.
Polltiine novice.
■+ Hrvatska katoliška inteligenca na strani krščansko - socialnega delavstva. »Nar. Politika« naglaša, da je vsa hrvatska katoliška inteligenca nasprotna kapitalizmu in da je odločno za rešitev delavskega vprašanja po krščansko-socialnih načelih in za organizacijo hrvatskega delavstva v
J. S. Z.
»Naprejeva« časnikarska nepoštenost, Znano je še, kako je »Naprej« z dne 7. maja poleg rajnega dr, Kreka napadel tudi nekatere druge duhovnike, med njimi dr. Lenarda, češ da so delavstvu sovražni. Na to odgovarja dr, Lenard v »Straži« z dne 14. t. m. sledeče: »Pod naslovom »Ovr-zite ali popravite« je priobčil »Naprej« {št. 105 z dne 7. maja 1920) »malo odgovora« na Kalanovo vprašanje »zakaj črtijo delavci duhovne kakor gada« ali »zakaj brusite tak srd na nas duhovne?« Poleg Komljanca postavlja »Naprej« mene za strašni zgled, »zakaj črtijo delavci duhovne kakor gada«. Jaz in v prvi vrsti jaz sem kriv tega divjega sovraštva, ki se obrača radi mene zoper celi stan. In zakaj? Odgovor i-N apr c ja«: ker sem strašen lažnjivec in ker »izrabljam leco in spovednico in vse ono, kar bi imelo biti vsakemu katoličanu sveto«. Moj odgovor naj bo kratek in resen:	Tovariši od »Napreja«! Odkar sem
duhovnik, sem najprej nekoliko časa na-domestoval v Kresnicah pri Litiji in v Ribnem pri Bledu, bil sem kaplan v Radečah pri Zidanem mostu in na Dobrovi pri Ljubljani ter župnik na Slapu pri Vipavi, Po vseh teh krajih imate vaše pristaše, Vprašajte, če sem kedaj na prižnici izpregovoril eno besedo drugače, kakor v oznanjevanje Evangelija, če sem rabil spovednico količkaj drugače, kakor kar zahteva svetost zakramenta. Naj mi kdo dokaže, da sem zapisal kedaj eno vrsto, o kateri bi lahko lojalno slutil, da ni pravična ali poštena. Pravijo, da pravični pade eedemkrat na dan, a jaz se ne prištevam k pravičnim, toda grehov, katerih me dolžite tukaj, me ne boste mogli prepričati. Mačeha mi je bila vedno domovina, ničesar mi ni dala, ničesar je ne prosim in ničesar od nje ne pričakujem. Toda takega
očitanja, da sem jaz kamen pohujšanja in znamenj«, kateremu se bo protigovorilo in radi katerega bo delavstvo sovražilo vse: duhovščino, cerkev, vero — vendar nisem pričakoval. Toda v treh rečeh mi vest ničesar ne očita: Nikdar nisem zatajil verskega mišljenja, nikdar nisem — tudi v najtežjih časih ne — skrival jugoslovanskega prepričanja, nikdar nisem tajil svojega socialnega čustvovanja. Lahko rečem z ruskim pesnikom: »Nikoli pred maliki sveta upognil nisem jaz kolen«, pa jih tudi ne bom pred terorizmom od Vaše strani. Pravite, da je moje pisanje nepošteno? Dokažite! Pač pa ste vi zakrivili veliko časnikarsko nepoštenost z dejanjem, da napadate osebno enega člana uredništva za pisanje lista in celo za stvari, o katerih nimate najmanjše podlage za sumnjo, da jih je napisal on. — Dr. Leopold Lenard.«
+ Dobrovoljci pri regentu. Dne 15, t, m. opoldne je sprejel rege rt prestolonaslednik odposlance dobrovoljccv iz Like. Kakih 200 dobrovoljcev je čakalo pred dvorom na povratek svojega odposlanstva. Laški dobrovoljci so nepremožni ljudje in prosijo, da se jim nakaže zemlja,
-j- Papežev delegat na Reki. Na Reko je prišel Colso Constantini, ki ga je poslal papež na Reko kot apostolskega vikarja. Dne 12. t. m. je novi vikar pozval k sebi vso duhovščino in jo opozoril na njene dolžnosti.
+ Opustošena Rusija. Predsednik vrhovnega sveta za narodno gospodarstvo v Moskvi Rikov je podal začetkom tekočega leta na kongresu boljševiških gospodarskih svetov poročilo o obupnem stanju gospodarstva v današnji Rusiji, V tem poročilu ugotavlja Rikov, da je državljanska vojna v Rusiji povzročila v gospodarstvu veliko večjo škodo nego imperialistična zunanja vojna. Državljanska vojna je uničevala in rušila gmotne dobrine naroda, kjerkoli jih je dosegla, in pustila za sabo golo puščavo. Promet na železnicah je skoro popolnoma propadel, industrija je brez premoga in surovin, v rudnikih je delo ohromelo. Vsa industrija je sedaj v rokah države, a v obratu je komaj polovica podjetij, a še ta toliko da gibljejo. Tekstilne tovarne so leta 1919 dosegle komaj 10 odstotkov redne produkcije, Rusija una za svoje potrebščine na razpolago samo še tretjino tistega, kar je imela preje, a še to izvira večinoma iz predprevratne dobe, Te zaloge se polagoma izčrpavajo in Rusija se bliža popolni krizi. Temu poročilu je dodal Trockij: »Nahajamo se v položaju velike zgradbe z izpodkopanimi temelji. En del se je že zrušil. In moramo se čuditi, da je še 20 do 30 odstotkov ljudi v Rusiji ostalo živih,« Boljševiki zidajo na pesek, zato se jim zgradba sproti podira.
Dnevne novice.
.— Umrl je 15, t. m. v bolnišnici v Ormožu g. Jakob Menhart, župnik pri Veliki Nedelji, Pogreb ie bil danes, R. i. p.!
— Stroji jeseniških tovarn zaplenjeni.
Prejeli smo od državnega obmejnega komisarja na Jesenicah: »Stroje jeseniških tovarn hočejo odpeljati«. Po tem naslovom je prinesel »Večerni list« št, 110, z dne 15, maja t, 1. notico o zaplembi strojev in strojnih delov, katere je hoteda tovarna K. I, D, na Jesen, izvoziti v Skedenj, Ker so v notici nekatere netočnosti, smatra podpisani urad za potrebno, pojasniti dejanski položaj, da se javnost ne razburja po nepotrebnem, Tovarna kranjske industrijske družbe je prosila pred kratkim pri obratnem uradu na Jesenicah, da se ji dostavijo štirje vagoni za transport selitvenega blaga v Škedenj, Poizvedbe, katere je izvedel podpisani komisar, so dognale, da se misli naložiti v te vagone stroje in strojne dele, ki so bili baje ob izbruhu vojne z Italijo prepeljani iz Skednja na Jesenice, Ko se je pričelo nalagati omenjeno blago v vagone so prihajali tovarniški delavci vseh strank osebno h komisarju in pa v pisarno komisarijata, protestirati proti temu »izropanju« jeseniških tovarn, kakor so oni to označevali. Nobeden od njih se ni predstavljal kot zastopnik te ali one stranke, vsi so kazali le skrajno ogorčenje radi nameravanega izvoza. Zagotovil sem vse, da se ne bo prepustila čez mejo nobena stvar, ki bi ogrožala nemoteno obratovanje jeseniških tovarn. Železniškemu obratnemu uradu sem naročil, da mi predloži takoj po prejemu vse dokumente, ki se tičejo omenjenega transporta, v pregled, vagoni pa, da ne smejo zapustiti Jesenic brez prehodnega dovoljenja komisarijata. 14. t. m. zvečer so bili vagoni postavljeni na kolodvor. Še isti večer je interveniral pri meni zastopnik tovarne. Drugi dan dopoldne ob pol 9, so mi bili predloženi v prisotnosti zastopnikov tovarne transportni dokumenti, pri katerih ni bilo izvoznega dovoljenja in seznama. Baje je odšlo to dvoje že naprej v Boh. Bistrico, Vsled tega sem odredil zaplembo transporta, dokler se zadeva vsestransko ne pojasni. Obrnil sem se za navodila na pristojno ministrstvo in uradno zapečatil vse štiri vagone. Da se strašen}« vagonov, ki vsebujejo milijonsko.
vrednost olajša, sem dovolil prevoz v tovarno, kejr jih straži tovarniška požarna bramba organi komisarijata pa kontrolirajo od časa do časa plombe in pečate na vagonih. Nadaljno postopanje bo odredilo Ministarstvo, dotlej je vsebina zaplenjena.
— Državni obmejni komisar na Jesenicah.
— Izjeme pri izvozu zabranjenega blaga. Z naredbo ministrskega sveta z dne 16, aprila 1920 se je prepovedal izvoz nekaterih predmetov zlasti živil oziroma se je navezal na Osrednjo zadrugo, ki bo edina smela dotične predmete izvažati, Z odlokom z dne 10. maja t. 1. so se pa napravile izjeme za ono blago, ki je bilo že na potu ali za katero se je že plačala carina. Po tem odloku se mora blago, ki je bilo že natovorjeno ail na potu pred 1. majem 1920 izvoziti do 28. maja 1920. Blago, za katero je bila uplačana carina pred 1. majem 1920 se istotako dovoli izvoz pod pogojem, da se izvozi do 12. junija t. 1. I eno i drugo blago se ima zacariniti po tarifi z dne 17, aprila 1920. Kot dokaz, da je bilo blago naloženo ali na ptou, služi tovorni list; za dokaz, da je plačana carina, služi certifikat financijske uprave. Carinska postavka za cement se zniža od 10 na 2 dinarja od 100 kg.
—Banka za zgradbo stanovanj v Zagrebu. Zveza denarnih zavodov v Zagrebu je sprožila misel, da se osnuje posebna banka z glavnico 30—40 milijonov kron, ki bi prevzela nalogo za zgradbo novih stanovanjskih hiš v Zagrebu, ker zasebnikom ob sedanjih cenah ni mogoče zidati.
— Klinika za oči v Belgradu. Ministrstvo za narodno zdravje se je začelo pogajati z bel grajsko občino radi Zemljišča, na katerem bi ministrstvo zgradilo kliniko za oči,
— Kužne živinske bolezni v Srbiji. Po raznih krajih Srbije so se pojavile med živino kužne bolezni. Poljedelsko ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da se bolezni zatro.
— Proti draginji. Dne 15. maja se je vršila v Sarajevu od deželne vlade sklicana enketa proti draginji in odiranju. Vlada bo izdala stroge odredbe zoper vse, ki bi se tozadevno pregrešili.
— Uradniki avstro-ogrske banke v državno službo. Narodna banka je pozvala vse uradnike bivše Avstro-Ogrske banke in njenih podružnic v naši državi, da se prijavijo v našo državno službo,
.— Zavraten umor vsled ljubosumnosti. V Selih pri Ratežu, okr. Novo mesto, je 11. t. m. posestnikov sin Franc Hrovat ustrelil z lovsko puško na 10 korakov daleč posestnikovega sina Jožefa Rozmana. Rozman je bil zadet v srce in takoj mrtev. Hrovat je to storil iz ljubosumnosti, ker ga dekle Marija Vidmar iz Sel ni marala ter se je imela letos poročiti z Rozmanom. Ko se je Rozman, pošten in miren fant, ob 10. zvečer vračal domov, ga je pričakal Hrovat, oborožen z bajonetom in lovsko puško ter ga ustrelil. Rozman, ki je bil sin edinec, bi se bil letos imel poročiti in po očetu prevzeti gospodarstvo. Morilca, ki se je sam javil orožnikom, so prepeljali v zapore novomeškega sodišča.
— Konec zamenjave avstrijskih bankovcev. Ministrstvo za finance priobčuje, da je s 15. majem bila končana zamenjava vseh kronskih novčanic bivše avstroogr-ske banke. Vsled tehničnih težkoč in pomanjkanja malih novčanic ostanejo še nadalje v prometu po 10, 2 in 1 krono.
— Zgodnje sadje. Mesec dni preje nego navadno prihaja letos na trg prvo sadje
— črešnje. — V Zagrebu stanejo prve domače črešnje 24 K kilogram.
— Zaplenjeni servijeti. Mihaelu Pušu so odvzeli detektivi kolodvorske policijske ekspoziture 10 servijet z monogramom A. M. Puš pravi, da je te servijete vzel v bitkah pri Gorici, ko so zažgale italijanske granate neko hišo.
— Ali je dinamit nevaren ali ne? S tem vprašanjem se je bavil v soboto kazenski senat ljubljanske deželne sodnije. Obtožnica očita Francu Žavbiju iz Krašnje, da je imel leta 1919 na Korenem v podstrešju domače hiše osem paketov dinamita shranjenega brez dovoljenja obla-/ sti. Dalje izvaja obtožba: »Žavbi je sicer prav nujno sumljiv, da je v noči na 26. november na brvi čez potok Radomljo pri Krašnji nastavil ročno granato in jo tako privezal na veje, s katerimi je brv pregradil, da se je morala granata sprožiti, če se je hotelo priti čez brv in sta bila vsled ekkplozije še tisto noč fanta Ignac Avbelj in Janez Mohar lahko telesno poškodovana, toda vsled pomanjkanja dokazov državno pravdništvo Žavbija za to reč ne more staviti pred kompetentno porotno sodišče.« Po zelo živahni razpravi je sodišče smatralo, da je dinamit res nevaren, kar je Žavbijev zagovornik dr. Pegan za-nikaval, in je obsodilo Žavbija na en mesec strogega zapora.
— Trebelno, Štiridesetletna ciganka, kateri pravijo »Egiptarica«, velike postave, črnih, ob straneh že osivelih las, je ukradla posestniku Francetu Zore v Čil-parku več obleke in dvokrovno uro.
p— Valute dne 15. maja na zagrebški borzi. 100 dolarjev 12.400 K; 100 čehoslo-vaških kron 248 K; 1 napoleondor 480 K;
100 nemških mark 285 K; 100 romunskih lejev 272 K; 100 Italijan lir 700 K,
UubUansk« novico*
lj Zpevacky spolek »Smetana«* Pl*®0
se je v nedeljo dopoldne odpeljal z ga kolodvora iz Ljubljane v Celje, iz lj! se odpelje naravnost v Plzen domov, čeških gostov so se prisrčno poslovili ljub ljanski pevci in pevke, med njimi g. certni vodja Hubad, magistratni ravnate) dr. Zamik, dr, Ravnihar, dr. Švigelj 111 drugi. Ljubljanski pevski krogi živahno razpravljajo o vprašanju, če ne kaže, ® se pevski zbor »Glasbene Matice« še boi) »izpili«, kakor je že, in podvzame pevsko turnejo v Brno, Prago, Pariz in London-lj 31 vagonov sladkorja so pril>eUa' v Slovenijo iz Bečkereka. Na ljubljanske glavnem kolodvoru ga stoji 25 vagonov M ga stražijo detektivi kolodvorske polici]' ske ekspoziture, da se kaj ne zgodi.
lj Štorija s sukancem. Milan vič je pripeljal meseca januarja v LJ ljano sukanec. V fakturi, katero si je izstavil, je napovedano, da obsega vsa »špula« 400 jardov sukanca, toda bilo b je le 80 jardov, vsled česar ga je Gospoda ^ ska zadruga g. Jankoviču vrnila. Kar J Ljubljana odklonila, je sprejel hvalež Zagreb, na verižniškemu uradu so pa 0 sodili Jankoviča na 5000 K globe.
lj Kaj se vse prodajal Detektivi kolo dvorske policijske ekspoziture so odvz® nekemu fantu semeniško haljo, za kater je zahteval 2 K. Halja je v ekspozitur kjer jo lastnik dobi nazaj.
lj Opeharjeni lijakar. Dva ljubljans a velika grešnika iz zadruge tatov sta se P® ljala v soboto s fijakarjem v Vevče f? svojih kupčijskih opravilih. Nekaj sta ®' slila tam prodati in sta najela fijakarja, c tudi sta bila suha kakor poper. Toda vedni detektivi g. revirnega nadzornikih Habeta so izvedeli za kupčijski izlet ov pristnih ljubljanskih srajc in so naf®"?® vevškim orožnikom, da naj gosta iz ^ 1. ljane primerno slovesno sprejmejo, 1® sta »srajci« zagledali orožnike, je eden med obeh vzkliknil: »O zdaj bova pa z prta, bova šla ješprenj jest, so nas že P^ gruntali. Živio Amerika!« Fijakar se 1 hotel vrniti nato prazen v Ljubljano, sta »srajci« povedali, da sta brez drob1 < toda na povelje orožnikov je moral imenitna gosti v spremstvu orožnikov P* ljati v Ljubljano, kjer so tovaršijo ®a) L beznivejše sprejeli in se smejali fijakafl ! ki je robantil, ker je napravil izlet, kat® se mu ni splačal.
lj Okradena služkinja. Dne 9. m.aM, * t 1. se je neki Ivan Zorn iz Trsta( Via , . stolenga, peljal v Novo mesto s služkOT Kompein Magdaleno iz Hodiš na &°r v škem, Kompeinova je nastopila službo ji Novem mestu, Zorn ji je pa obljubil* d* ,j prinese kovček, toda mesto da bi j* prinesel, se je pa odpeljal iz Novega sta s kovčkom v Ljubljano, Kompeinova ^ imela v kovčku, ki je 1 meter dolg, Jc9t;e’ črno pobarvan, 300 kron denarja, čev > perilo, obleko; tako da je oškodovana 10,908 kron. Ostala ji je le tista oble ' katero je imela oblečeno,
KOMUNISTIČNO GOSPODARSTVO $A MAŽARSKEM.
LDU Budimpešta, 15, maja. Preiskava državnega pravdništva B . g finančnega gospodarstva bivše s0Ve.n&~ vlade je po poročilu lista »Az Est« dog . la, da je Bela Kunova vlada eW1 je. skupno 3719 milijonov ponarejenega narja.
VSTAJA NA IRSKEM. ^ LDU London, 15. maja. (Dun, KU ja Brezžično.) Po poročilu iz Dublina s*a ^ včeraj napadena dva voza brzovla*a oropana uradnih listin. Sinoči so naP državno avtomobilno garažo v Buh11 ^ ukradli mnogo voz. Po poročilih iz jjo ljivih virov se nahajajo na potu na velike pošiljatve za čete,	 ^
Narodno gledi&e.
Opera,
16. maja, nedelja: »Jevgenij Onjeg111 izven abon,
17. maja, ponedeljek: Zaprto, £
18. maja, torek; »Poljska kri«! *
19. maja, sreda: »Jevgeni) 6 abon. D,	,	g,
20. maja, četrtek: »Trovatore«; a
Drama.
, izv.,
16, maja, nedelja: »Smrtni ples« abon,	,	v
Ponedeljek, 17, maja »Sneg«; ab Torek, 18. maja »Sneg«; ab. A. Sreda 19. maja zaprto, , Četrtek, 20. aprila. Pohujšanje v a šentflorjanska« Ab, E, Premijera.
Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v *