inv. 10
H LETI III
t OKTOBER 19 6 7
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA
DOMŽALE
NAŠI DELAVCI SO LETOVALI
Tiho in neopazno prihaja v deželo jesen z v se,mi svojimi čari. kakor jih je razdelila narava na vse letne čase. Kmet spravlja svoje pridelke in se počasi, toda zagotovo pripravlja na zimo. Da bo ta uvod vplival na žejjeni sestavek, je jasno, da je čas dopustov potekel in da so člani našega kolektiva zopet pri svojih strojih — na svojih delavnih mestih spočiti, zdravi, zagoreli in po malem z mislijo še v bližnji preteklosti uživanja na morju, planinah ali pa pri domačih opravkih. Vsak po svoje je porabil regres v družbi z lastnimi sredstvi, katera morajo biti vztrajneša kot regres.
Prav zato je namenjen ta sesta-
kar pa še daleč ni izkoriščeno, ker se pretežna veščina delavcev ne more odločiti za obisk naših počitniških domov iz raznih razlogov. V zadnjem času pa je opazno, da naš delavec večkrat izrabi ugodnost prostih sobot in si zato izbirajo možnosti 2-dnevnih izletov drugam, da se razvedrijo in ogledajo širšo okolico domačega kraja.
Da pa bodo člani našega kolektiva slišali oziroma brali, kako so preživeli dopuste na morju, t. j. v Novem gradu, Izoli in Veliki planini tisti člani našega kolektiva, kateri so pravilneje porabili regres in s tem pridobili novih moči in zdravja, naj vam sami govorijo o svojih doživetjih.
Prejemnikom lista „Tosama“
Ko sem zadnjič hotel izprazniti nabiralnik za ”-Tosamo«, sem na njem našel dva pajka križevca. Kot je vse kazalo sta že dolgo nemoteno ustvarjala. Zmotil sem jih. ker je bilo dvajsetega v mesecu. Njihova prisotnost me je razveselila, saj stara vraža pravi, da dopoldne pajki prinašajo srečo (razen tistih, ki so v juhi). Tukaj pa je vraža odpovedala. Prispevkov je bilo v nabiralniku prav toliko kot ponavadi, to je — nobenega.
Takoj sem se spomnil na novi uredniški odbor lista -Tosama«. To je po zaporedju tretji odbor. Mar bo tudi tukaj odpovedal rek, ki pravi, da številka 3 prinaša nesrečo in bo nam prinesla srečo?
Mislim, da bi v kakšni bolj stari knjigi, kot so druge stare bukve gotovo našel kakšen drug rek, ki bi govoril, da število 3 prinaša srečo. Pa je ne bom iskal. Raje bi začel iskati po naši tovarni sodelavce uredniškega odbora, ki ne bi imeli 6 nog in nobene roke (kot je to pri pajkih na nabiralniku), ampak dve roki in vsaj košček glave, v kateri bi bilo toliko poguma, kolikor ga jo potrebna za sestavo članka za -To-samo«.
Člani novega uredniškega odbora so sicer pokazali veselje za udejstvovanje te vrste, čeprav imajo v tovarni in doma polne roke dela. Zakaj bi morali vso skrb za člane zvaliti samo na njihova ramena.
Član kolektiva, ki mogoče ni več toliko vešč pisanja, naj si ne deja skrbi z raznimi pravili pisanja. Napiše naj kakor zna. uredniška odbor pa bo prispevek toliko zgladil, da se bo njegov avtor — sestavljalec Lahko postavil z njim. Pišite nam o vsem kar vas zanima!
Vsem sodelavcem pa obljubljamo honorar, ki bo vsaj tako velik, kot je honorar članov uredniškega odbora.
.. r
vek, da bi se videlo, kako porabi naš delavec dneve oddiha in kaj ga vleče na morje, v planine ali kaj ga ovira, da ne utegne dati sebi upravičenega počitka, kateri mu kot državljanu — proizvajalcu pripada.
40 ležišč v naših počitniških hišicah je na razpolago delavcem in njihovim svojcem v sezoni, skozi katero bi lahko Imeli 3600 nočitev,
Sedel sem v kabino tovornega avtomobila in povabil šoferja tov. Kosa, da prisede, tako da sva se pogovorila prav na njegovem delovnem mestu.
»Tovariš Kos, kolikokrat si že preživel del letnega dopusta na Veliki planini in kako?« Moje vprašanje ga ni presenetilo. Lepo sva se
NAŠI DELAVCI SO LETOVALI
(Nadaljevanje s 1. strani)
pogovorila. »Moj dopust najraje preživim med skalnimi vrhovi in na zelenih planjavah. Ker pa imamo svoje koče na Veliki planini, pa sem z družino že tretjič po en teden preživel del svojega dopusta. V pravem pomenu besede, kaj je bolje. Blizu je ta naš planinski dom. sredi planinske; lepote, v nepokvarjenem ozračju in z izleti, kamor si srce želi. Gospodinjimo si sami, kakor je pač čas in na katerega pride vrsta. Imel pa bi koristne pripombe glede uporabo naših koč z ozirom na čistočo in red. Res, da je tu kraj za počitek, toda red je treba držati, tako da vsak obiskovalec pospravi za seboj odpadke, da ne razmečejo ška-telj od konzerv po bližnji okolici, saj je zato določen prostor, da bo shramba za jedila, ne pa za prazne steklenice in puščanje pokvarljive hrane na prostorih, kjer ga dobi mrčes in glodavci. Vsi obiskovalci naših koč bi morali paziti na red in čistočo, da se ohrani to, kar je celotni kolektiv s trudom ustvaril. To so molenkosti, katere pa mnogo pomenijo za naslednjega koristnika.«
Kako pa je v Novem gradu pa mi je povedala tov. Berlec Vladka iz tajništva. Kakor vem, je bila v prijetni družbi, kjer je, bilo smeha in veselja na pretek. Zato jo nisem spraševal po počutju v dneh dopusta. »Tovarišica Vladka, kaj te vleče v zeleno oazo pri Novem gradu?« »Brez premišljanja se lahko v prvi vrsti odločim za lepote Jadrana, sončne dni in toplo vodo. Pohvaliti moram kuhinjo kot odlično, čeprav
Ijenje ob večerih, seveda, če so lepi glede vremena?« Tedaj pa smo tudi malo zaplesali, se sprehajali ali gledali televizijo.« »Ali bi mi povedala kaj o redu in čistoči v naših hišicah?« Prav pohvalno Se je izrazila o hišicah, samo želi, da bi se za prihodnje leto olepšale v notranjosti s tapetami, kakor jih imajo druga podjetja, da bi bile še bolj prikupne in da bi bile Se bolj prikupne in da bi nabavili nove ležalne stole, ker so sedanji že popolnoma izrabljeni.
Tukaj sem končal svoje poslanstvo in verjemite dragi bralci »TO SAME«, da sem srečen in zadovo-
za postrežbo ne bi to trdila. Mislim, da bi pri serviranju obrokov lahko malo upoštevali prednost družin z malimi otroki. Saj veste, da otrok težko čaka in ima po svoje prav.« »Tovarišica Vladka, kakšno je živ-
Ijen ob misli, da naši delavci pravilno in v vedno večji meri koristijo dopuste v počitniških domovih, katere so si ustvarili sami — na svojem delovnem mestu.
I.	K.
DELO MLADINSKEGA AKTIVA »TOSAMA«
Tovarišico Bolhar Majdo sem poiskal v tiskarni. »Tov. Majda, kje si koristila del svojega dopusta?« »Bila sem v Izoli in sem prav zadovoljna, ker sem se zopet lahko malo odpočila in odložila svoje vsakdanje skrbi. Kako je lepo sesti za mizo, kjer je pripravljeno dovolj dobre hrane. Nato počitek, morje in sprehodi. Tudi v planinah bi bila rada pa so mi svetovali morski zrak in kopanje za otroka. Lepo je vse urejeno v Izoli, tako da se še rada spominjam in me še vleče nazaj k morju.«
Že dolgo časa se nismo oglasili s prispevkom o odelu našega aktiva In je zato marsikdo mislil, da mladina ne dela. Za del naših članov bi to lahko odkrito rekli, vendar je precej tudi takih, ki so vedno pripravljeni delati. Sicer pa je tako tudi pri ostalih organizacijah.
V prejšnjih dveh mesecih sta bili organizirani dve delovni akciji, vendar druga ni uspela. Namen akcij je bil ureditev cvetličnih gred na mestih, kjer je rastla le trava in plevel. V prvi delovni akciji je bil urejen prostor ob živi meji me,d staro stavbo, kjer je ambulanta ter hišico, kjer imajo gasilci ter sindikat svoj inventar. Druga delovna akcija je bila predvidena za ureditev prostora pri oddelku filtrov, vendar je zaradi neprimernega časa odpadla.
Že pred drugo delovno akcijo je bilo slišati več neumestnih opazk, kar prav gotovo ni vzpodbudno za mladino. Ena takih je bila, češ kaj je to sploh potrebno in kdo si je to izmislil.
V soboto, 9. IX. smo organizirali ples z namenom, da si prislužimo nekaj denarja. Ples je bil dobro organiziran, težave smo imeli le z dvorano v Kulturnem domu na Viru, kajti najprej bi morali plačati 50.000 S dinarjev najemnine, potem pa smo se dogovorili za 20.000 S din pod pogojem, da ne bo nobenega razgrajanja ter škode (ki bi jo morali seveda plačati še naknadno).
Glede na to. da je bilo mogoče res premalo reklame za ples in da je bil to prvi ples po dolgem času,
Z našimi surovinami polizdelki in izdelki ravnajmo bolj skrbno
V glavnem potrebuje naša tovarna dve vrsti surovin, to so vlaknine in preja. Če hočemo izdelati kvalitetno vato oziroma gazo, moramo imeti za to kvalitetne vlaknine in prejo. Kriteriji za ocenitev vlaknin so; dolžina vlaken, vrsta surovine, vsebnost nečistoč, vlaga, za prejo pa: trdnost, razteznost, enakomernost, meterska številka preje, število zavojev in procent vlažnosti. Poleg vsega tega, pa vpliva na kvaliteto tudi način skladiščenja preje in vlaknin ter ravnanje s prejo in vlakninami pri nadaljnem tehnološkem postopku.
Vlaknine dobimo v tovarno v balah, ki so zavite v ju-tovino. Velikokrat se jutovina pri transportu raztrga in zaradi tega vidimo večkrat na tovarniškem dvorišču, še v ve;čji meri pa v skladišču razmetane vlaknine, ki bi jih bilo treba pobrati. Zavedati se moramo, da so surovine drage in da je tak odnos do surovin vreden graje in ga v naši tovarni ne bi smelo biti.
Novo skladišče in skladišče za be-lilnico imata poškodovana betonska tla, tako da se fin prah, pa tudi večji delci vsedajo na vlaknine, kar povzroča težave pri procesu beljenja. Surovine, ki jih skladiščimo, bi morale biti lepo in varno naložene in to tako, da bi surovine, ki so prišle v podjetje prej, tudi prej predelali, ne pa, da npr. prejo, ki je prišla ta mesec takoj predelamo, starejše pošiljke Pa so založene in pridejo na
vrsto kasneje. Vedeti moramo, da neprimerna vlaga lahko surovine tako poškoduje, da za predelavo niso več primerne.
Naslednje, kar v veliki meri vpliva na kvaliteto izdelkov, je transport. Naša gaza opravi dolgo pot preden je predelana v končni izdelek in na tej poti naleti na veliko »■prometnih ovir*«, zato pride v oddelek konfekcije večkrat umazana in strgana in precej metrov gaze gre na ta način v izgubo. Vsak, ki ima delo z gazo, bi moral vedeti, da je to naš izdelek, ki bo v končni obliki služil v bolnici, v zdravstvenem domu ali pa doma za prvo pomoč in da mora imeti poleg darugih lastnosti tudi belino. To je samo ena izmed zahtev, ki jo predpisujeta JUS in Pharmacopoea.
Kvalitetne zahteve na trgu postajajo zmeraj večje in če bomo hoteli našo gazo prodati, bo morala biti kvalitetna in poceni. S takim odnosom do gaze. kot ga imamo zdaj, pa jo samo dražimo.
K. H.
Razlika
Kadar ljudje vidijo za volanom moškega, ki slabo vozi, pravijo: »Kako slabo vozi ta človek!«, če pa vidijo v avtomobilu žensko, pravijo: »Glej, spet baba za volanom!«
Krvodajalec
—	Si že kdaj dajal kri?
—	Dvakrat prometni milici.
Novi lepotec iz Maribora na našem dvorišču
(Nadaljevanje z 2. strani)
DELO MLADINSKEGA AKTIVA »TOSAMA« je prišlo precej mladine. Čeprav marsikdaj slišimo, kako je današnja mladina nemogoča, da ne pozna nobenega bontona, tega za tisti večer ne moremo trditi. Vso je potekalo v
najlepšem redu in mislim, da je marsikdo od&el domov dobre volje in z odločitvijo, da še pride na takšno prireditev.
»Dobička«, ali po naše dohodka, res ni bilo, toda odločili smo se, da spet organiziramo ples ter s tem dokažemo, da nismo tako nedelavni in da tudi drugim pripravimo malo zabave, ki je vsekakor bolj primerna za mladino, kot pa posedanje po gostilnah, kavarnah in drugih lokalih.
Mladinski aktiv bo imel 25. IX. t. 1. letno konferenco, na kateri bo volil nove člane za sekretariat ter občinski komite ZMS. Narejen bo tudi program dela za prihodnje leto. Ob koncu pa še to:
Želimo, da bi tudi ostali sodelavci pomagali mladini pri delu ne pa spodbijali njenih idej in jo gledali samo s slabe strani, kot je bil to primer pri teh akcija.	S. S.
Od surovine do izdelkov
Naša tovarna spada v vrsto redkih tovarn, ki belijo bombaž še v tako imenovanem rezsutem stanju, ker tako zahteva tehnološki postopek izdelovanja sanitetne vate. V tekstilnih tovarnah, kjer bombaž predelujejo v prejo in to naprej v blago pa belijo šele prejo ali pa že stkano blago.
Sestavo naše čistilnice že poznamo. Njena naloga v naši tovarni je mešanje bombažnih surovin in izdelava zvitka iz te mešanice že beljenega bombaža skoraj brez izločanja nečistoč. Te zvitke določene teže predelujemo naprej na mikalnikih. V predilnicah je naloga čistilnice izdelava zvitka plasti surovega bombaža, poleg tega pa še odstranjevanje nečistoč — čiščenje.
Postopki beljenja bombaža za izdelavo vate so se v naši tovarni stalno spreminjali, vendar pa so vedno zaostajali za dosežki drugod pa svetu. Sedaj pa smo pred kancem pre-
delav v naši belilnici. Te predelave so v glavnem namenjene izboljšanju postopka za izdelavo beljene vate. Šele s to zadnjo predelavo bomo lahko pri beljenju in sušenju stopili v korak s te vrste tehnologijo drugod po svetu (malo pa celo prehitevamo!)
Pa poglejmo zakaj belimo. Redko kdo v tovarni ne ve koliko skrbi nam zadaja gaza in njena nehidro-filnost. Tudi bombažna vata mora biti hidrofilna poleg tega pa so zelo važne še naslednje lastnosti: vsebnost mila, odstotek pepela itn____
Kako so te lastnosti povezane z belilnico oziroma z beljenjem?
Sanitena vata je bombaž, predelan tako, da postane bel in lahko vpija tekočine. Da bi bombaž postal tak ga moramo očistiti nečistoč, ki so se nanj prilepile — še bolj so važne tiste snovi, ki so zrasle skupaj z bombažnim vlaknom in jih v tem primeru štejemo za nečistoče.
To so,- vosek, moščobe, beljakovine, barvili in anorganske snovi. Anorganske snovi v rastlini so razne soli. Bombažno vlakno je od zunaj prekrito z voskom, znotraj pa ima poleg dveh barvil še delce maščob in beljakovine, ter razne soli. Vse te snovi so ostale v vlaknu še od časa rasti. Maščobo in voske moramo odstraniti, da dosežemo hidrofilnost. Naravno barvilo moramo odstraniti zaradi beline, ki je prav tako zahtevana. Beljakovine v vlaknu so kot vse beljakovine snovi, ki se hitro kvarijo in puščajo neprijeten duh (večinoma iz beljakovin sta: meso, ribe...). Pri sanitetnem materialu, ki je večinoma steriliziran to ni dopustno. Vse te snovi in še druge, ki pa na zahtevane lastnosti vate dosti ne vplivajo, odstranimo z izkuhavanjem z NaOH (natrijevim lugom ali lužnim kamnom) in z beljenjem z NaOCl (natrijevim hipo-kloritom ali klorovim lugom) ali pa z vodikovim peroksidom (formula je H2O2).
Poročilo o delu samoup. organov
PLEŠITE Z NAMI
Proizvodnja v mesecu septembru 1967
Oddelek
Enota
metre
Planirana
količina
Proizvedena
količina
ločitev, sicer pa se smatra, da je zahtevek utemeljen.
—	Člani so sprejeli za delegata za volitve predstavnikov v Skupščino gospodarske zbornice 23 SR Slovenijo tov. Babnik Janeza.
—	Staremu uredniškemu odboru našega glasila TOSAMA se da nagrada 300 N din ter vsakemu članu po eno potovalno apoteko.
—	Člani DS so sprejeli sklep, da se odobri izdelava načrtov razvoja podjetja.
—	Sprejet je bil sklep, da se poravnajo stroški za zdravljenje Kralj Harije, ki se je poškodovala pri delu v podjetju.
—	Člani so sprejeli tudi sklep, da se s tremi milijoni, ki so še ostali od nakupa stanovanj, kupi še eno stanovanje v novi stavbi nasproti Kebra, če pa je prosto še kakšno stanovanje v novi stavbi nasproti banke, potem se kupi tam samsko stanovanje,
S. S.
Dekleta so hitela, nam stregla z vsakovrstnimi pijačami, mi smo nekaj srknili, potem smo s0 pa zavrteli v ritmu cha—cha, shakea, polke, valčka in tanga. Dvorana se je polnila in čim hitreje se je kazalec pomikal, tem živahnejši smo postajali. Kljub temu, da je bilo malo deklet, smo bili na koncu vsi veseli in zadovoljni.
Vseskozi sem pričakovala, da bodo pri delu pomagali tudi naši fantje. saj jih v podjetju ni tako malo. Da ne bo zamere, so sedaj že obljubili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, če bodo mogli.
Približno ste videli kako izgloda ta stvar in prihodnjič vas lepo vabi ter se priporoča za obisk
O.	R.
Upravni odbor je imel v času od 29. avgusta do 20. septembra eno redno sejo. na kateri je razpravljal o sledečem:
—	Operativni plan za mesec september ostane v okviru letnega plana.
—	Pregledano je bilo doseganje operativnega plana za pretekli mesec, to je za mesec avgust.
—	Sprejet je bil sklep, da se nabavi ciklograf stroj za razmnoževanje, ker jg ciklostil stroj, ki je bil v uporabi približno 3 leta, neraben.
—	Odobrena je bila tudi izdelava črpalke za oddelek belilnice ter istočasno tudi nakup motorja za črpalko.
—	Člani so sprejeli predlog, da se honorira tehniku za vsak sprejet osnutek za etikete, ki ga izdela po lastni zamisli, 15.000 S dinarjev, če pa osnutek samo preriše oziroma ga naredi pa tuji zamisli, se honorira po 2.000 S dinarjev.
—	Odobrena je bila prodaja plastičnih sodov, v katerih dobimo est-robond, in sicer po ceni 3000 S dinarjev, v kateri je že vračunan davek.
—	Odobreno je bilo službeno potovanje tov. Bajca in tov. Babnika v Italijo in Avstrijo s tovarniškim avtomobilom. Obenem je bilo odobreno tudi potovanje tov. direktorja v Švico na posvetovanje proizvajalcev cigaretnih filtrov.
—	Sprejete so bile cqne za nove artikle.
Poleg tega so bili člani UO seznanjeni tudi s potovanjem tov. Bajca v Beograd, Novi Sad, Niš. Kuma-novo, Vranje in Skopje ter o trenutnem položaju na tržišču.
Delavski svet je imel v tem razdobju 1 redno sejo, na kateri so bili sprejeti naslednji sklepi:
—	Sprejet je bil Pravilnik o kvaliteti dela in kvaliteti izdelkov, ki začne, veljati s 1. septembrom t. 1.
—	Člani DS so predlog spremembe in dopolnitve 30. člena Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov sprejeli soglasno.
—	Sprejet je bil tudi Pravilnik o vzdrževanju avtomobilov
—	Predlog komisije o delitvi sredstev za stanovanjsko gradnjo je bil sprejet.
—	Odobren je bil nakup novega tovornega avtomobila, aparata za za acetatne filtre ter stroja za izdelavo filtrov za cigarete,, tračne žage ter ohm metra, stara tračna žaga pa se izloči iz uporabe.
—	Člani DS so sprejeli sklep, da se proda star stroj za egaliziranje in sicer z direktno prodajo, proda pa se tudi skladišče na Področju z licitacijo.
—	Na predlog komisije za odpis so člani DS sprejeli sklep, da se od-
piše za 3.760,95 N din drobnega inventarja v uporabi ter za 3.003,14 N din avtogum v breme, izrednih izdatkov.
—	Sprejet je bil odstop direktorja pod pogojem, da ostane na tem delovnem mestu toliko časa, dokler se ne sprejme novega direktorja.
—	Določena je bila tudi 3-članska komisija, ki mora izvršiti razpis novega direktorja, obenem pa tudi proučiti utemeljenost zahtevka za razrešitev dolžnosti direktorja. Komisija je presodila, da je zahtevek za razrešitev utemeljen. V kolikor pa se člani komisije, ki jih bo določila občinska skupščina, ne strinjali z mnenjem naših članov, naj se zadeva ponovno predloži DS v obravnavo in od-
Mladinski aktiv Tosame je že drugič v tem mesecu priredil mladinski ples v dvorani na Viru, z namenom, da bi v blagajno priteklo kaj denarja; kaj bo pa v resnici bomo še videli.
Plakati so> vsenaokrog živahno vabili na prireditev in tudi mi smo. se odpravili tja, saj nismo hoteli zamuditi enkratne priložnosti. Ob vhodu so nas prijazno sprejeli, še lepše Pa spravili ob 250 starih dinarjev (tokrat sem se pa jaz zahvalila materi naravi, da nisem moški, saj, že pri dveh osebah prideš ob pol
»jurja«).
Zvoki glasbe so nekaj po sedmi globoko segali v noč. Čeprav je bila dvorana še precej prazna se nismo ustrašili, temveč smo kar pogumno stopili k točilni mizi in se odžejali.
1.	Trakotkalnica	000	vot
2.	Tkalnica širokih tkanin 000	vot
3.	Mikalnica	kg
4.	Konfekcija	N din
Vložki	pkt
5.	Cigaretni filtri	000 kom
DERATIZACIJA sistematično u-ničevanje miš in podgan.
DERBI — pomembna, odločilna športna tekma.
DERMATOLOG — zdravnik za kožne bolezni.
86.880	75.515	87
448.368	407.992	91
76.848	79.454	103
3,139.944	3,575.197	114
569.784	431.900	76
34.080	13.586	39
DEVIZA — plačilno sredstvo v mednarodni trgovini.
DEVALVACIJA — zmanjšanje vrednosti nacionalne denarne enote v razmerju do zlata in denarnih enot drugih držav.
MOGOČE NE VEMO!
Kako so poročeni nogometaši »Tosame«
premagali bodoče sotrpine
Že dolgo vrsto let v našem podjetju Igramo eno ali več tekem za prehodni pokal med poročenimi in med tistimi, ki se šele pripravljajo za prestop v višji, zahtevnejši razred. Te tekme so zaradi izredne bor-
gal oblak in mreža mlajših neporočenih sodelavcev se je začela polniti z dokaj lepimi goli. Sedaj so mladeničem priskočili na pomoč gledalci a le z nasveti. Svetovali so jim, da je sanje edina rešitev v poroki,
če hočejo v tem tradicionalnem dvoboju sploh še kdaj zmagati. Od prvega gola pa do končnega sodnikovega žvižga je tekma izgubila na zanimivosti, kajti igralo se je večinoma na strani pripravnikov, ki so izgubili s katastrofalnim rezultatom 14 :1.
S tem pa dvoboj še ni bil končan. Nadaljeval se je za zeleno mizo, kjer pa se je končal neodločeno. Tu so bili nogometaši najprej utrujeni, kmalu pa jih je minila utrujenost in potrtost in družno so zapeli že dolgo znano himno starejših: Stari ti pokaže kako se gol zamaže, gol. gol, gol to starih je simbol...
Domov so vsi odšli veseli, zadovoljni in kar je najvažnejše, nepoškodovani.
Tekme, srečanja, izleti in podobne skupinske prireditve krepijo morda že zrahljane vezi med ljudmi, zato so ne samo koristne, temveč nujno potrebne. Zaželjeno bi bilo, da bi jih bilo v sedanjem času, hitro utripajočega življenja in vedno novih skrbi, ki utesnjujejo človeka čimveč.
benosti zelo napete, zaradi pomanjkljivega znanja nogometa pa nudijo tudi dovolj zabave — na žalost maloštevilnim gledalcem.
Tudi letos se nismo izneverili tradiciji. Septembra so se ob lepem, sončnem vremenu zbrali na igrišču v Dobu igralci obeh moštev, da tudi na zelenem polju pokažejo svoje sposobnosti in znanje. Vsi so bili optimistično razpoloženi in so hoteli takoj odločiti dvoboj v svojo korist. Zato ni čudno, da je začetek potekal v hitrih akcijah obeh še neutru-jenih ekip. Kmalu pa se je pokazalo, da so poročeni bolje popravljeni (razumljivo!) in da se bo prej ali slej zatresla mreža za Brankovim golom, saj je fant imel polne, roke dela. Zatišje pa je vseeno trajalo kakih 20 minut, potem pa se je utr-
Miha Kerč
Mogoče ne vemo?
Stari nepridiprav, tiskarski škrat se je v zadnji številki Tosame spet malo pošalil in učil krivo vero tiste, ki so mu bili pripravljeni verjeti. Ne kaže drugega kot da popravimo tisto, kar je zgrešil. Verjetno je bilo že takoj večini jasno, da ne gre pri razlagi četrtega pojma za delikatno, ampak za deliktno sposobnost, kajti delikaten pomeni nežen, občutljiv, zločin. Javni popravek resničnosti neke vesti pa je demanti, poleg tega Pa je zadnjo vrsto pri razlagi pojma poredni škrat prenesel od drugega
pojma. Odpustimo mu!
DEMOLIRAN je tuj izraz za razdejan, uničen.
DEPLASIRAN — ne na pravem mestu, zgrešen, neprimeren, neumesten.
DEPRESIJA —	1. poslabšanje
gospodarskega položaja, padec konjunkture 2. nizek zračni pritisk 3. potrtost, pobitost, izguba volje do dela.
NAGRADIM! REBUS
DETAJL — posameznost, podrobnost, nadrobnost.
DETTO — enako, prav tako.
Pet vprašanj za tov. Jožeta Štruklja
1.	Kako ste zadovoljni s svojim delovnim mestom?
2.	Kakšne težave vam prinaša vsakodnevno delo?
3.	Kakšno izboljšavo si na vašem delavnem mestu želite?
4.	Vaše mnenje o kolektivu naše tovarne?
Za odkritosrčne besede se tov. Štruklju iskreno zahvaljujemo. Vsakdo ve, kako natančen in vesten je pri svojem delu, ki zahteva v glavnem nepremično sedenje v hladnem in vlažnem — nezdravem »prostorčku«. Prostor, ki je bil vedno namenjen za klet, bi gotovo lahko z izolacijo notranjih in zunanjih sten.
ter impregnacijo poda napravili vsaj za par let bolj zdrav. To ni pretirana skrb za zdravje sodelavca, ki si večkrat naloži več dela kakor to zahteva delovno mesto. Nekoristni balkon je končno odstranjen in sedaj je čas, da storimo še ostalo, saj je stalna skrb za zdravje delavcev naša plemenita dolžnost.
5.	Kaj vas v tovarni in doma najbolj razveseljuje?
Z vodenjem ekonomata sem povsem zadovoljen, z delom na hišni telefonski centrali kot telefonist pa ne morem biti. Je precej stvari, ki me motijo. Marsikdo si misli, kako lepa in lahka je služba telefonista, pa ni tako. Telefonist fizično res ne dela, hudo pa trpijo njegovi živci. To ve in more razumeti le tisti, ki je že delal na takem delovnem mestu. Vzrokov za to je preveč, da bi jih našteval.
Kakor naše ceste in še marsikaj zaostaja in ne odgovarja sedanjim potrebam cestnega prometa, tako tudi zaostaja naša telefonija na sploh. Je pač še vedno v razvoju.
Najbolj me moti prostor v katerem delam in preživim vsak dan 8 ur. Sobica je sicer lepa in prijetna na pogled, je pa zelo mrzla, nezdrava, neprimerna, ker je v kleti, do polovice višine v zemlji, stene, strop in tla (pod parketom) iz debelega betona, na severni strani, kamor sonce nikdar ne posije. Zato je zrak zelo vlažen, zatohel in mrzel kakor v ledenici. Enak občutek imajo tudi moji sosedje iz nabavne službe. Teh prostorov se je prijelo ime »ledenica« in to upravičeno. Skozi malo okno na vzhodni strani bi lahko vsaj kdaj posijalo sonce, pa ga zakriva zapuščen in nepotreben balkon, za katerega že leto dni prosimo, da bi ga odstranili.
Želim si čimprej iz »ledenice« v suh, čist, topel in zdrav prostor, ker se mi revmatična obolenja že pojavljajo.
Naš delavni kolektiv je dober, želim pa, da bi bil še boljši. Do sedaj me še ni bilo sram povedati, v katerem podjetju delam, četudi je mojemu delovnemu mestu najbrž priznanih najmanj točk (333).
Spričevalo o dobrem delovnem kolektivu in gospodarjenju je tudi to, da imamo kljub raznim težavam, ki so povezano z gospodarsko reformo vedno 100% plače, kar nimajo mnogi drugi delavni kolektivi.
Štrukelj Jože
Nekoč je dejala...
... oče svojemu zaljubljenemu sinu: »Tvoja nova plamteča ljubezen svojemu imenu kar preveč odgovarja. Odkar si zaljubljen si vedno bolj prismojen.
... ameriška filmska igralka po ločitvi zakona: »Naša sodišča so resnično krivična. Zakaj so prisodili otroke mojemu možu — pri tem pa sploh njegovi niso!«
... mlada gospodinja svojemu možu: »Zdaj te pa res ne razumem, dragi. V ponedeljek si prisegel, da še nisi jedel tako dobrega fižola, kot sem ti ga jaz skuhala, v torek si ga hvalil kako je dober, v sredo ti je tudi teknil in v četrtek si ga vsega pojedel, kar sem ti ga dala na krožnik. Danes, ko sem skuhala novega pa ti nenadoma ni več všeč!«
... zakonski mož svoje ženi, ki pride domov z novim klobukom: »Nov slamnat klobuk? Saj, saj — vedno sem trdil, da tvoji glavi najbolje. pristaja slama.«
...neki filozof: »To je resnično čudno. Čim manjša je ženska roka, toliko več denarja gre vanjo«.
... zakonska žena svojemu skro-kanemu možu: »Ne veš torej kako si se opekel na jeziku? No — včeraj ponoči, ko si prišel domov, si na vsak način hotel iz termoforja piti na moje zdravje. In jaz sem te pustila ...!«
Mladinski aktiv
Tovarne sanitetnega materiala
Domžale se zahvaljuje
tov. PERŠE FRANCU - predsedniku Sindikalne podružnice' podjetja ter
tov. ŠTRUKELJ IVANU
za pomoč pri organizaciji mladinske prireditve.
REŠITEV NAGRADNE VSTAVLJANKE
Kot v prejšni številki je tudi sedaj poslalo rešitve samo devet naših članov. Šest rešitev ja bilo pravilnih. Izžrebali smo dve nagrajenki.
I. nagrada je pripadla Olgi Kerč, II. pa Stanki Ristič.
Njima in vsem našim reševalcem križank se za sodelovanje zahvaljujemo.
NEZGODE V MESECU SEPTEMBRU
Od 27. avgusta do 27. septembra je. bila prijavljena ena nezgoda. Prijavljena nezgoda se je pripetila na poti.
Lamut Pepca — konfekcionarka (8. IX. 1967) se je poškodovala, ker je padla, ko se je peljala s kolesom v tovarno. Padec je povzročilo nasutje na cesti.
V. F.
NASVETI
—	Motno ogledalo se bo znova lepo svetilo, če ga boste dobro podrgnili z alkoholom.
—	Rjaste madež© odstranjujemo z limoninim sokom. Po čiščenju moramo tkanino držati na pari vrele vode.
—	Gumijasta obutev bo spet kot nova, če jo boste od časa do časa namazali z beljakovim snegom in s suho krpo.
—	Ce se vam zdi, da meso že malo smrdi ga denite v razredčen kamilični čaj in ga pustite v njem 10 minut. Nato operite meso v hladni vodi. Ce se, vonj popolnoma še ni izgubil, postopek ponovite.
—	Da se ne boste solzili ob lupljenju čebule,), si denite kos kruha
v usta.
Problem mladih
Užitek mladih je, da ne ubogajo, A kaj početi, če jim nihče ničesar ne ukazuje.
-HUMOR-
Henrik mu je ime
Pri Mohorjevih so se sporekli.
In to že navsezgodaj.
“•Skodelica je. okrušena,« je rekel
oče.
“Cisto malo!«
“Ustnice si bom porezal!«
Zakonski razgovor pri zajtrku. Kaj takega se zgodi v vsaki družini. Le kje ostanejo vsa leta skodelice, krožniki ne.okrušeni ? Srebrne žlice in vilice, no, te pač zdržijo večno, porcelan in steklo pa sta kot rože. Rože cvetijo in odcvetejo, bile so paša za oči, veseli smo jih bili in nudile, so nam pravzaprav več, kot so bile v denarju vredne. Toda, nekega dne nam pade pri pomivanju iz rok krožnik ali kozarec, pri brisanju nam ostane v roki ročaj skodelice, nalivpniu kave zdrsne pokrov od kavne ročke na mizo, ne, na krožnik in mu odbije košček roba. Tokrat je pokrov še ostal cel, drugič je ostal cel krožnik, okrušil pa se je pokrov — pe^em o porcelanu ima več kitic. Zadnjič je zdrsnil hčerki iz rok pladenj, mačka je prevrnila z mizice vazo... Vedno isti refren, vmes pa očetov kontrabas.
»Sovražim okrušen porcelan na mizi! Zali moj estetski čut! Vi pa delate z njim kot Vandali! Meni se ni še nikdar nič razbilo!«
Mati. sama dobrota, prav mimo reče: “Govoriš pa res kar tja v en dan. Kako bi mogel ti kaj razbiti. Iz skodelice samo piješ, iz krožnika samo ješ, me pa moramo posodje odnašati v kuhinjo, prinašati iz kuhinje, nalivati, umivati, splakovati, brisati, drgniti, zlagati, spravljati v omaro, jemati iz omare, pogrevati krožnike, skodelice, pripravljati pogrinjek — dnevno dvakrat, trikrat, štirikrat!«
“Žlobudrate kot gosi!« odvrne Henrik, mož in oče. “Za naprej bolj pazite na posodo, če ne, vas bom moral jaz učiti!«
“Učiti, kako to misliš?«
Nato predlaga Henrik — menda je izgubil pamet: “štirinajst dni bom vsak dani pomival posodo in pogrinjal mizo — lahko stavim glavo, da ne bom ničesar razbil.«
“Velja«, je hitro rekla žena.
Obveljalo je. Henrik je držal besedo. In glejte, zgodil se je čudež, štirinajst dni je Henrik pogrinjal mizo, štirinajst dni je nosil skodelice. na mizo, iz kuhinje v sobo, iz sobe v kuhinjo pomival, splakoval.
brisal, svetil zlagal v omaro — in — niti najmanjše škode ni bilo, noben krožnik počen, nobena skodelica o-krušena, noben kozarec ubit in tako iz dneva v dan. Vsa družina je strmela in odprtih ust občudovala Henrika, moža in očeta. Moški so Pa res “klasa«! Dober vzgled, vreden posnemanja. Henrik je sprejemal hvalnice sebi primerno, stal je kot junak.
“Vidite, da gre tudi tako?« je rekel.
“Občudujemo te, oče!«
Nekega popoldneva je bil v službi; to je namreč tudi opravljal poleg gospodinjskih del. Življenje pa je življenje, polno slučajev — in tako se je zgodilo, da e žena prav tisto popoldne spekla sladico. Ko je vzela krožnik — bum, že je bil na tleh v dvojni obliki.
“Ojejhata«, je vzklikala vsa prestrašena, “komaj sem ga vzela v roko, že sem ga razbila — le kako se bom zagovarjala pred možem, ki nikdar ničesar ne razbije — sram me je, da bi se vgreznila v tla — kaj bo rekel Henrik?«
Zenska pa ne bi bila ženska, če ne bi bila tudi prebrisana. Zakaj bi v družini izzivala spor po nepotrebnem, če lahko kupi nov krožnik? Zavila je črepinje v papir, pohitela v trgovino, ki ni bila daleč — takoj za drugim oglom. Morda bo imela srečo, da bodo imeli v trgovini take krožnike, saj je bila pri prvem nakupu pravzaprav pametna, ko je izbrala posodo klasične oblike in vzorca.
“Rada bi samo en krožnik«, je rekla prodajalcu.
“Z določenim vzorcem?«
“Razbitega sem prinesla s seboj.«
Razvila je črepinje.
“Lep, toda že zastarel vzorec«, je rekel prodajalec, »zelo redko1 ga kdo išče. Spomnila se je na moža in bolj vzdihnila kot rekla: »Nimate?«
»Pravzaprav ne. Imate pa srečo,« je dalje razlagal prodajalec, »naročili smo ga po želji neke naše nove stranke, ki pri nas dnevno kupuie. V štirinajstih dneh je kupila enajst skodelic, osem malih krožnikov, sedem globokih krožnikov, ročko za
DEFINICIJA
Kaj je to izkušnja?
To je tisto, kar ostane, ko človek vse ostalo izgubi...
kavo in jušnik. Verjetno dopolnjuje servis. Zdaj išče še štiri kocaarce. — Zaupno vam lahko rečem, mislim, da ima dve levici, drugače ne hi mogla toliko razbiti.«
Dvakrat je pogoltnila slino pred-no je vprašala: »Morda ga poznate?« »Poznam«, je nič hudega sluteč odgovoril prodajalec, »to je, neki Mohor, stanuje tu čisto blizu, za drugim oglom. Henrik mu je ime.«
In memoriam..
Bivši novi balkon, ki je zamenjal na tem mestu starega. Za oba bi lahko rekli: kaj pa je vaju treba bilo?
Končno si se podrl. Oprosti, podrli so te fantje od GP Bežigrad.
Bil si uporen, kljuboval si vetru, mrazu, dežju pa tudi soncu nisi pustil prodreti v naš nabavni kotiček. Tu je kraljevala senca in tema. Ob količkai oblačnem vremenu nas je »razsvetljevala« elektrika, da smo lahko opravljali za kar smo odgovorni. Najbolj seveda pa si nam bil napoti ob lepih sončnih dneh, ko se nisi menil za nas, željne žarkov. Bil si- porušen in odstranjen z moderno tehniko, kajti zob časa ti ni mogel do živega.
Vsem. ki so kakor koli prispevali k njegovi likvidaciji, naša topla zahvala.
J. R.
Balkona ni vfeč! Spomini ostanejo — zato: sijaj, sijaj sončece!
Kadrovske vesti
V ČASU OD 12. X. DO 11. XI. PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN;
Konfekcija: 12. 10. Beravs Tončka, 16. 10. Kepic Urška, 24. 10. Avbelj Kristina, 25. 10. Volčini Mihaela,
28.	10. Mavsar Marija, 30. 10. Domit-rovič Vanda. 1. 11. Kerč Joža, 4. 11. Videmšek Milena, 5. 11. Kavka Marija, 7. 11. Lajevic Kristina, 9. 11. Kvas Martina.
Filtri: 14. 10. Klopčič Rezka, 17.
10.	Prvinšek Stane, 2(1 10. Cerar Franc in Pe.rše Franc, 1. 11. Cencelj Ani, 7. 11. Krušnik Mira.
Tkalnica ovojev: 15. 10. Sare Sonja, 20. 10. Kušar Nežka, 23. 10. Kočar Ela, 26, 10. Kern Francka, 30. 10. Sobočan Ana.
Tkalnica gaze: 14. 10. Zemljarič Rezka, 15. 10. Pižem Rezka, 16. 10. Urankar Pavel, 24. 10. Novak Slavka,
29.	10. Peterka Anton.
. Studa: 19. 10. Mazovec Kristina.
Avtomatska: 2. 11. Klopčič Pavla.
Pripravljalnica: 20. 10. Koderman Ivanka, 29. 10. Rojc Olga.
Beiilnica: 27. 10. Brdajs Franc, 31. 10. Fotivec Ivanka, 6. 11. Le.nček Stane.
Mikainica: 16. 10. Kolbl Martin, 21. 10. Vidergar Minka, 31. 10. Pre-lovšek Mimi. 4. 11. Pirc Branko, 8.
11.	Gorjup Martin.
Tajništvo: 26. 10. Berlec Vladka.
Tehnični odd.: 27. 10. Presekar Marija.
Računovodstvo:	13, 10. Klopčič
Stanka. 20. 10. Orehek Rozi.
Komerciala: 13. 10. Klopčič Stanko.
Pomožni obrati: 12. 10. Svetlin Vinko.
Naše najboljše želje!
V PODJETJE SO VSTOPILI;
Lončar Viktor, Prašnikar Anton, Avbelj Janez — v pomožne obrate, Slapar Marjan — v ekspedit.
POROČILA SE JE:
V MESECU SEPTEMBRU STA ODŠLA IZ PODJETJA:
Urankar Srečko v JLA, Drolc Cvetka — po pogodbi.
RODIL SE JE:
Kerč Jožetu in Milki — sin.
Staršem najboljše želje, malemu Pa hitro rast!
Kraševec Rozi, por. Murič.
Želimo veliko razumevanja na skupni poti!
ČESTITKA
Uredniški odbor čestita svoji stalni sodelovki VIDI GRLICI.
V mesecu septembru je diplomirala kot kemijski tehnik in s tem povečala strokovni kader v naši tovarni. Upajmo, da se ji bodo kmalu pridružili tudi drugi izredni študentje, štipendisti naše tovarne.
ZAHVALI
Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka pripravljalnice ter obenem podružnici sindikata, ki so ob moji težki izgubi sočustvovali z menoj in poklonili venec Ijubljepi pokojni mami.
Žalujoča Ogrič Hilda
Ob težki izgubi se zahvaljujem sindikalni podružnici naše tovarne za izkazano pozornost in pomoč.
Štefka Lenček
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor:
Pavla Buždon, Vida Grlica, Limovšek Milena, dipl. ing. Helena Breznik, Viljem Dolenc (odgovorni urednik). Dano Ju-te.ršek, Ivan Kosirnik, Lovro Mokorel, Miro Pavlič, Mirko Požek in Franc Perše. Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna
Naklada 700 izvodov
VATKA VOTEK IM FILTER FILIP
ca

/m
a«« te'
[ pa mfcjUvj
lili!
TA& 3i! sim n
akcpe.
l#i. $)<,0Č e & fA ŠU, & BI MO
nmw ¥0 ponž&AHH pftMct u
alčuo m m if-
KfH, isrZA,
TA