Slovensko drnštvo. Novega leta srao se učakali. Lotiti se imamo novega dela v prid narodu svojemu slovenskemu. Treba nam je storiti korak naprej in se postavno pa krepkeje in zdatneje, ko do sedaj, oglaiati in potegovati za svoje narodne pravice, dokler ne obveljajo. Imamo dovolj vrlih poslancev, večina v državnem zboru je naša, ministerstvo nam ni nasprotno, kakor poprejšnje. Vkljub temu ne gre naprej, pogosto nazaj. Dr. Rieger, vodja Čebov, je novega leta den čestitajočim mu prijateljem djal: ,,Krive so temu najprvlje nepovoljne političue razmere, v kterib živimo, krivi so birokrati, ki delajo ministerstvu mnogo opovir." Dostavimo pa: krivi smo nekaj sami, ker se nasproti rogovilstvu nemških liberalcev in jibovih Judov premalo gibljemo! Zatorej je potiebno, da se zmezimo, genemo in kažemo, da niso samo nemški kričači na svetu, v Avstriji, ampak da še Slovenci tudi živimo, in ker nosimo jednakib bremen, tirjamo tudi Nemcem jednakih pravic. V to svrho pa, da ostanemo zmiraj na postavnej podlagi, treba je političnega društva. To pripoznava vsak izobražeu, vsak zaveden Slovenec na Štajerskem. Zato snujemo takšno društvo. V nedeljo 8. jauuarja 1882 snidejo se domoljubi štajerski v Manbora, da se v privatnem shodu razgovarjajo, kako bi se dalo takšno društ?o za deželo Štajersko osnovati, kdo naj se- stavi pravila (štatute), kdo jih predloži c. k. namestnistvu, in če bi ne bila potrjena, popravi ali rekurz vloži do ministerstva, in naposled, ko so pravila potrj^na, skliče občni zbor? V to svrbo zadostuje privatno razgovarjanje nekaterih domoIjubov. Ni treba sklicavati velikega, javnega shoda in ljudem delati nepotrebnib stroškov; kajti brez potrjenib pravil se ne more sklepati in uaposled je tedaj itak treba sklicati prvi občni in prav osnovalni zbor na podlagi društvenske postave. Za občni in javni zbor je treba se mnogo priprav in da se te dosežejo, zadostuje privaten sbod nekaterih rodoljubov. No, in za ta način odločili so se mariborski domoljubi, kateri se za velevažno reč osobito zanimajo. Ime novemu društvu ostane gotovo tisto, katero nasvctuje naš državui poslanec gosp. dr. Vošnjak: slovensko društvo. Namen mu bo obširen, da varuje politične interese (koristi) Slovencev stajerskih. Treba mu bo častnega predseduika in dveh odborov, prvič centralnega odbora s predsednikom, tajnikoin, denarničarjem in k večjemu še dveh odbornikov, drugič pa razširjenega ali večjega odbora, katerega stalni udje bi naj bili vsi deželni iu državni poslanci iu še posebič izvoljeni zastopniki slovenskih okrajev, trgov, mest in Gradca. Odborniki večjega odbora bi niogli o določenih vprašanjih pismeno glasovati, da ne bo preveč potroškov. Centralui odbor ne 8me šteti preveč odbornikov, ker to ovira bitro in uspešno delovanje. Ceutralni odbor ima biti tam, kder je sedež društva, ali v Mariboru, Ptuji, Celji. Društvenik more biti vsak pošten Slovenec. Društvo bi naj imelo pravico, občni zbor sklicati v vsakej političnej sreuji na Stajerskem. Letna diuštvenina bi znašala 1 gl. 20 kr. Razdruži se društvo, kedar je namen dosegnolo: popolno jednakopravnost štajerskib Slovencev z Neruci v uradih in šolah. To utegnejo biti glavne poteze za črtež pravilom nameravanega političnega ,,slovenskega društva*' na Štajerskem. Se ve, da se ima sprejeti in obveljati, ako se nasvetujo kaj boljšega ia praktičnejšega. Vsakako pa se imajo Slovenci dela lotiti, da si priskrbijo politično organizacijo, t. j. da se dobro medijo za neizogibno pnlitično borbo. Ako se nam posreči, osnovati dobro politično društvo, utegne 1. 1882 nam stajerskim Slovencem postati znainenito, važao, nepozabljivo. Bog daj!