CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO M REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Uvalle 341, Escr. 316. 31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 23. JUNIJA 1934 štev. 38 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto í arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH VIDOV DAN Menda ga ni na svetu drugega naroda. M bi si bil izbral za svoj največji in najbolj pomembni praznik dan gorja in poraza, kakor je to storil srbski narod v svarilo in v vzpodbude. svojim potomcem. Srbska država, kateri je bil Štefan Neznanja položil prve temelje, se je skozi dvesto let, preko Štefana Prvo-venčanega, Uroša Dečanskega in Dušana Silnega, vzpenjala do vedno večjo moči in slave, dokler je ni začel glodati črv notranje razdvojenosti vprav tedaj, ko se ji je od zunaj bližala črna nevarnost in nesreča, katere je prinašala turška vojska pod vodstvom sultana Murata I. V hipu, ko je bila nevarnost že pred durmi, je nared spoznal, da je razko-sanost pogubna in da samo sloga Srbi-na spasava". Začel se je zbirati okrog carja Lazarja, da zajezi turški naval. Velika vojska se je zbrala na prostranem Kosovem polju ter se tu udarila z vpadnikom. Cele tri dni je trajala strašna bitka za življenje smrt, dokler ni cvet srbskega naroda podlegel premoči. Padel je sultan, zadet od Milana Obilica, a tudi car Lazar je moral pustiti svojo glavo na Kosovem polju. Biic je to 28. junija 1389. na Vidov dan. Srbija je bila strta in njena svoboda uničena. Črni dnevi so se pričeli po teliki slavi prejšnjih let. Srbski narod je moral priznati turško nadoblast, pozneje pa je nekdanja kraljevina postala turška pokrajina. * v Takšnega dneva, tako odločilnega boja, ki je prinesel tolike nesrečo, ni bilo mogoče pozabiti. Ustno izročilo je šlo i/- roda v rod. Narodne pesmi so opevale junake Kosova, njihove čine, njihov boj proti neverniku in vpadni-ku ter njihovo smrt za svobodo očet-njave. Vidov dan ni ostal v narodu dan tuge in žalovanja, marveč jo v njem budil vero v boljšo bodočnost, odločno voljo po svobodi in hrepenenje po končnem obračunu s tlačiteljem. ® Po dolgih brezuspešnih borbah je Srbiji začela sijati okrog leta 1804 zarja nove svobode in osem let pozneje je bil stoletni tlačitelj popolnoma poražen. Kmalu pa se je začel nov boj za končno združitev vseh Jugoslovanov v narodno državo. Vidov dan 1914 je dal znamenje za ta boj in po bridki Kalvariji so se v veliki meri uresničili stoletni upi. * Niso se pa še uresničili popolnoma: zarja svobode ne sije še vsem Jugoslovanom. Na Vidov dan bodo naše misli pri bratih v robstvu. In šele tedaj, ko bodo vsi Jugoslovani na lastni zemlji svoji gospodarji, poslane Vidov dan praznik veselja in radosti, postane Vidov dan praznik popolne in neskaljene svobode. Konferenca Male antante v Bukarešti JUGOSLAVIJA, ČEŠKOSLOVAŠKA IN ROMUNSKA VZTRAJAJO PRI NEDOTAKLJIVOSTI POGODB — URADNO POROČILO O SKLEPIH KONFERENCE — PRIHOD FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA BARTHOUA Zunanji ministri Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunske so se sestali v ponedeljek, 18. t. m., v Bukarešti, da skupno prereše-tajo razna mednarodna vprašanja ter se, kakor običajno, domenijo glede složnega postopanja. Konferenca se je zaključila v sredo in je bil o njej objavljen komunike, v katerem je rečeno: "Trije ministri so podrobno proučili splošni položaj ter so ugotovili, da očituje ta položaj vznemirljiva znamenja, katera morajo izzvati pažnjo vseh onih vlad, ki hočejo, dase ohrani mir. Ugotovili pa so tudi nekatere pomirljive znake, ki so v stanu spraviti Evropo iz sedanje politične krize, ako se države združijo za skupno vztrajno delo. Težave, radi katerih so se doslej izjalovila prizadevanja za sklenitev splošnega dogovora o skrčenju in omejitvi oboroževanja; zahteve ne katerih evropskih držav po reviziji pogodb, ki grozijo razdeliti Evropo v nasprotujoči si skupini držav; finančna kriza ter nestalnost političnih prilik, toliko v Evropi, kolikor tudi v drugih delih sveta — vse to upravičuje bojazen, da je mir v nevarnosti. "Odkritosrčna in uspešna prizadevanja Francije, Anglije in Združenih držav, ki hbčejo preprečiti neuspeh razorožitvene konference, kakor tudi odločna zahteva, da treba zagotovitev varnosti smatrati kot podlago za utrditev miru, dopuščajo upanje, da končno vendarle zmaga boj za mir. "Mala antanta je zvesta svoji tradicionalni politiki in načelom, na katerih sloni njen pakt, pa je torej usmerila svoje zadržanje v skladu z interesi njenih članic in splošno-sti. Trajni svet je radi tega ukrenil vse potrebno, da bo Mala antanta v vsakem slučaju kos položaju". Konferenca se je izrekla za francoski predlog o krajevnih varnostnih paktih, katerih namen je: stvoriti skupine držav, ki,si medsebojno jamčijo za nedotakljivost mej in skupno na stopijo proti morebitnemu napadalcu. Mala antanta je slej ko prej proti vpostaviti habsburške du-nastije na Avstrijskem, kakor tudi proti reviziji pogodb, ker bi to pomenilo vojno. Je pa za vsako pametno gospodarsko sodelovanje med državami Evrope. Končno so zunanji ministri Male antante soglasno izrazili svoje zadovoljstvo radi sklenitve balkanskega pakta in pa vpostavitve diplomatičnih stikov med Sovjetsko zvezo ter Češkoslovaško in Romunsko. Tudi na tej konferenci je torej spet prišlo do izraza popolno soglašanje med državami Male antante, ki že toliko let tvori v Evropi važen političen faktor. Na dan zaključka konference je prispel v Bukarešto franco -¡ ski zunanji Minister Barthou,1 ki se je pripeljal naravnost iz( Pariza. Le na Dunaju je imel na kolodvoru kratek razgovor z t Dollfussom. Zastopnik franco-¡ ske vlade je bil v Bukareštu sprejet z velikimi častmi. Prišel je, da le še bolj utrdi prijateljske vezi med Francijo in Malo: antanto. Iz Romunije bo poto-( val v Beograd, da vrne obisk jugoslovanskemu ministril g.' Jevtiču. Poljski minister postal žrtev atentata Ko je poljski notranji minister Pieracki zapuščal pretekli petek popoldne neki klub, mu je neznan človek zastavil pot ter sprožil proti njemu tri strele. Dve krogli sta ga zadeli. Ministra so brž prepeljali v bolnišnico, a je kmalu podlegel zadob-Ijenima ranama. Atentator ni bil sam,- marveč je imel vsaj dva pomagača. Vsi trije so izginili brez sledu. Oblasti domnevajo, da so atentat organizirali ukrajinski teroristi kot odgovor na številne aretacije, ki jih je poljska policija izvršila nekaj dni prej v Krakovem in Lvovu. Policija si že nekaj dni zaman prizadeva, da bi našla kak šno sled za morilci. Sto tisoč zlo-tov nagrade so razpisali za one ga, ki izroči atentatorja živega ali mrtvega. Nesoglasja v nemški vladi Podkancelar von Papen je nastopil proti skrajnežem v hitlerjevski stranki , Veliko razburjenje je izzval v nemških nacijevskih krogih govor, ki ga je imel na univerzi v Marburgu podkancelar von Papen, ki je kritiziral postopanje Hitlerjeve stranke, predvsem pa njenih najbolj gorečih pristašev. Trdil je, da je revolucija rodila tudi marsikaj gni lega, kar treba odstraniti. Zahteva po eni sami stranki da je bila le do tedaj upravičena, ko je šlo za zagotovitev spremembe režima; ni pa mogoče zahtevati, da bo ves nemški narod pripadal eni sami stranki. Posebno ostro je bičal krutost neka terih nacijevskih mogotcev ter •je v zvezi s tem naglašal, da mora država sloneti na pravi-; čnosti. ' f Goebels, minister za pro-j pagando, ki ima obenem v svojih rokah tudi cenzuro, je listom prepovedal objaviti von Pape-| nov govor, kar je vsekakor za i nimivo, če pomislimo, da je von i Papen član iste vlade in celo njen podkancelar. RAZNE VESTI Nemčija je naznanila, da ho, počen-ši s 1. julija, ukinila sleherno nakazovanja denarju v inozemstvo. Državi*, k; «o ni"nc upnice, pripravljajo protiukrepe. V iinskem glavnem mestu Uel.sing-forsu je neki Brown vdrl v tamoiinje sovjetsko poslaništvo ter začet streljali na uradnike. Kanil je šest osel), a tudi njega je zadela krogla tet v» ga aretirali. Izjavil je, da se je hote! maščevati, ker je 'oil tekom revolucije, njegov stric \ ltusiji umorjen iu .so njegovo premoženje zaplenile oblasti. Končno so pa le sklenili mir v Arabiji. Izgleda, da sta se jémenski iman Seveda je radi tega nastal .............. hud spor. Von Papen je bil ves I Ihn Tauu, utuzasKi vladar, ki bi rad užaljen in je Hitlerju ponudil postal gospodar Arabije ostavko, ki je pa ta ni hotel sprejeti. "Fuehrer" je v tem slučaju po* salomonsko razsodil, da imata oba prav: von Papen in Goebbels. Podkancelar ima prav, ker je vse res, kar je povedal; minister za propagando pa je tudi prav ukrenil, da je razširjenje govora preprečil, ker bi širše narodove plasti utegnile napačno tolmačiti podkan celarjeve besede. In tako izgleda, da se bo ta spor za sedaj poravnal. Vendar pa kaže von Papenov izpad, da se v nemški vladi nekaj kuha ter da med vročekrvnimi Hitlerjevimi nacijevci in hladnokrvnimi von Papenovimi konservativci ni prave sloge. To mnenje bi potrjevalo tudi dejstvo, da je nemški poslanik v Moskvi Nadolny, ki spada tudi v podkancelarjevo skupino, podal ostavk na svoje mesto, ker se mu je zamerilo, da je Hitler odklonil rusko ponudbo za sklenitev pogodbe, s s katero bi obe državi jačili za neodvisnost baltiških držav. Mnogo pozornosti je vzbudilo tudi dejstvo, da je von Papen brž šel poročat o sporu predsed niku Hindenburgu, na katerega imajo konservativci še vedno velik vpliv. NOVE ZMAGE PARAGVAJCEV ■lil» ■IMUrmiii q fll -lili I IH'MM.iikk.".-—.'—-V* lil v ............II» II ..........» Člani nove vlade, katero vodi general Georgijev, zapuščajo, kmalu po nasI)r°tno vojs Izvršenem državnem prevratu, poslopje policijskega povt|]ništva v Sofiji j kočljiv položaj. Glasom poročil iz Asunciona, so paragvajske čete predrle bolivijsko fronto pri Ballivianu in bi ta paragvajska zmaga utegnila spraviti nasprotno vojsko v Chacu v iselo Podtrobnejša poročila o posameznih spopadih si pa že' od začetka chacovske vojne tako nasprotujejo, da človek res ne ve, kako in kaj. Generalna štaba obeh vojsk si sko-ro vsak dan očitata laži. in lljn Saud, hedžaski kralj, končno domenila in se pobotala. Takti vsaj poročajo i/. Londona. Kubanska vlada je 'nap' védala od-očcn hoj teroristom. Povod za to so dali vsak dan se ponavljajoči atentati, katerih žrtev bi bil kmalu postal tudi predsednik Mendieta. Ko je v pe-lek poselil oporišče vojno mornarice v Tiscorniji, je eksplodiral peklenski stroj, ki je ubil štiri njegove spremljevalce, mnogo jih pa ranil. Mendie-lo je drobeč zadel v roko. Francoska posl. zbornica je odobrila nove kredite za državno obrambo, ki jih je zahtevala vlada. Tekom razprave je Doumergue prečita) neko Hitlerjevo pistilo, y katerem je rečeno, da si mora Nemčija z lastno oboroženo močjo spet, priboriti svoj; pravice. Peru in Kolumbija sta spet navezala redne diplomatične odnošaje, ki sta jih bila prekinila radi spora glede Leticije. To mesto je bilo sedaj spet izročeno Kolumbiji in se je s tem nevarni spor končnoveljavno mirno po ravnal. Perzijski šah je prišel \ Ankaro po--,etit predsednika turške republike Mustafo Kemala. Sprejeli so ga z ve likiini častmi. • Makedonstvujušči se še vedno upirajo novi bolgarski vladi, ki je sklenila razorožiti njihove oborožene skupine. Preteklo soboto je prišlo pri l^etri ču do krvavega spopada med makedonskimi revolucionara in vladnimi četami; v boju so padli trije možje, več pa jih je bilo ranjenih. Voldemarasa, bivšega diktatorja, o katerem smo poročali, da se mu je bil izjalovil' poskus državnega prevrata, so na Litvanskem obsodili na 12 let prisilnega tlela. Stran 2 NOVI LIST Predpogoj skupno Rekel sem zadnjič, da so potrebne nove smernice za naše društveno delo, ako hočemo, da postanejo naša društva res izseljenska društva, to je da zberejo v svojih vrstah čim večje število slovenskih priseljencev, ne pa samo malenkosten odlomek naše skupnosti. Kakšne bi morale biti te nove smernice? Nekaj izkustev že imamo v južni Ameriki kar se javnega, društvenega, torej skupnega dela tiče. Ta izkustva moramo u-poštevati, ker le tako se bomo mogli izogniti napakam, radi katerih se je izjalovil poskus, da bi se naše izseljeništvo organiziralo v močnih društvih, ki naj bi nas združila v močno izseljeniško družino. Poglavitni greh, iz katerega je izšlo mnogo zla, je bila politika, ki se je nismo znali otresti tekom vožnje preko Oceana. Že takoj v začetku je začela stra-^ šiti in ustvarjati razdor v iz-seljeniških vrstah. Eni so hoteli, da bi vlekli vsi na desno, drugi pa so razlagali, da treba kreniti na levo. In to je bilo pogubno. Kakšne koristi moremo mi, kot izseljenci imeti, ako se vdi-njamo eni ali drugi politični struji ? Prav nobene, pač pa mnogo preglavic in škode. Argentinci so res gostoljuben narod. Človek, ki godrnja črez tujce, ker vidi, da je mnogo tukaj rojenih Argentincev brez dela, je med njimi le izjema. Priseljenca puste lepo v miru, da dela in si služi kruh. Ljubosu mni pa So na svojo politiko in ne dopuščajo, da se tujci vmešavajo v njihove zadeve. Ali je takšna ljubosumnost utemeljena in koristna, ali ne, s tem si mi nikar ne belimo glav! Mi smo tu priseljenci, torej gostje, in v našem interesu je, da ne drezamo v to politično občutljivost onih, ki so gospodarji v tej deželi. Mnogi izmed naših izseljen cev tega niso hoteli uvideti. Za marsikaterega je imelo to zle posledice: nekaj jih je bilo izgnanih, drugi so prišli ob delo in je-lo, ali pa so si vsaj nakopali preglavice. Cemu? Tudi če bi se vsi. kar nas je Slovencev, složno vpregli, notra-njega političnega razvoja Ar-gentinije prav gotovo ne premaknemo niti za las na levo ali na desno. Torej tudi nima smisla, da si radi onega "drezanja" pripravljamo neprijetnosti. Krenili smo v svet iskat boljšega kruha in mirnejšega življenja nego smo ga imeli doma. Čemu naj si sami ustvarjamo za delovanje štvu, res nesmiselno in mora neizogibno škoditi. Iz tega izhaja, da bi organizacija, ki bi hotela združiti velik delonih 20.000 Slovencev, ki smo se semkaj priselili, morala imeti za geslo: Politike se boj ''ko hud'ga vraga"! To bi bila podlaga, ki bi ustvarila možnost skupnega sodelovanja vseh. Samo takšno sodelovanje more obroditi res otipljive uspehe, in koristi za vso našo skupnost. Ponavljam: to bi bil le temelj. Kako bi pa bilo treba na tem temelju zidati0 1 od 20.000. DROBNE VESTI Tudi češkoslovaška vlada zahteva od parlamenta pooblastilo, da sme v slučaju potrebe uporabiti štiri milijarde čsl. kron v obrambne svrhe. Kitajski morski roparji so napadli v izlivu Rumene reke angleško ladjo "Shuntien", ugrabili šest Angležev 111 ?0 Kitajcev ter jih odvedli na svojih jadrenicah. Oddelki vojske in razna vojna letala so jih preganjali toliko časa, dokler niso roparji oslavili ugrah Ijence v čolnih. Rusi so spet ztjra'dili ogromno letalo, kateremu so dali ime "Maksim Gorki". Ima osem motorjev, ki razvijajo 7.000 konjskih sil, in moré leteti z brzino od 380 km na uro. V njem je prostora za 40 potnikov. Nemški parnik "Dresden", na katerem se je nahajalo okrog 1000 nacijev. skil; izletnikov, je blizu norveške o-bale, pri Hvindigsoeju, za vozil na čeli. ¡'.cšili so .skfuo vse potnik", k1 tri ženske so se utopile. nemir ? ' Poleg tega bi pa na* političnih temeljih zgrajena brganizacija nikoli ne mogla doseči svojega glavnega namena, ki mora biti: Združiti vse naše izseljence za skupno delo v skupni blagor. Nesmiselno bi bilo zahtevati, da moramo biti vsi Slovenci (torej tudi vsi slovenski izse ljenci) beli ali rdeči kli črni itd. Bel Slovenec je prav tako Slovenec kakor kateri koli drug njegov rojak drugačne barve. In če se hočemo združiti kot slovenski izseljenci, moramo to storiti ne glede na barve in odtenke posameznikov. Če more cepljenje v struje biti narodu doma koristno, je pa takšno se-pljenje na tujem, v izseljeni PREDSEDNIK MASARYK O MLADINI IN O KRIZI "Sunday Graphic", ki izhaja vsako nedeljo v Londonu, je priobčil zanimiv razgovor svojega dopisnika s predsednikom češkoslovaške republike Masarykom. Naj navedemo iz tega razgovora nekaj važnih misli: Ker danes v mnogih državah mladina ustvarja bodočnost svojega naroda ali vsaj to poskuša, predstavlja mladinski pokret resno vprašanje. To pomeni, da sta vzgoja mladine in njeno vodstvo izredne važnosti. Razvoj bodočega državljana se pričenja praktično že v dru žini, nato se nadaljuje v šoli pod vplivom učitelja in ostalih otrok. Ko dokonča šolo, se mladenič posveti izbranemu poklicu, tudi tu je neprestano priložnost, da na njegov, razvoj vplivamo. Toda v glavnem mora mladenič zaupati sam vase in vzgojen mora biti tako, da bo lahko stal na lastnih nogah. Mladino je treba tako vzgajati, da bo samostojna. Današnja mladina se mora tega zavedati bolj kakor njeni starši. Na vprašanje, kaj misli o trditvi, da je vojna že v človeškem nagonu, je dr. Masaryk odgovoril: Mladina se mora gibati, toda s tem še ni rečeno, da mora ubijati drugega človeka. Njeno naravno težnjo do aktivnosti moramo usmeriti drugam. Ne bi dejal, da je neprestano učenje in posedanje v šoli dobro. Ni moje mnenje, da mora človek pol svojega življenja presedeti v šoli. Rajši ga vidim pri praktičnem delovanju. Končno je Masaryk govoril o bodočnosti sveta in dejal: Vs^k narod mora začeti sam pri sebi in ne čakati, da drugi začno. Ko bi vsak čakal, da drugi začne, se ne bi nič zgodilo. Vsak človek in vsak narod mora sam uvesti v svojo hišo red. Blagodejna kapljica lužnem delu pokrajino Santa Ko ¡0 trajala žo več mesecev tako suša, da so poljedelci morali prenehati s setvijo. Koncem pret. tedna pa .so jo končno vendarle idil zaželjonl dež. Najbolj nam je potrebno medsebojno zaupanje in šele potem se bomo lahko razgovarjali in se sporazumeli. Zaupanje vedno dovede do sporazuma in postane podlaga sodelovanja. Nečesa se moramo naučiti od gospodarske krize. Postati moramo enostavnejši, bolj preprosti; preveč smo se navadili na luksus. Smilijo se mi ljudje, ki nimajo, da bi se nasitili, ne pomilujem pa milijonarjev, ki se morajo zadovoljiti samo z enim avtomobilom. Radi tega mislim, da bo depresija lahko imela dober moralen rezultat. Narodi so kakqjy ljudje ne glede na politiko, toda prva zadeva, na katero moramo misliti, je ljudski blagor. Bodimo ljudski, občutljivi in ljubeznivi. Več ne moremo storiti. Po beneškem sestanku Še sedaj se z gotovostjo ne ve, kaj sta prav za prav sklenila Mus-solini in Hitler na sestanku v Benetkah in ali sta se sploh sporazumela glede kakšnega vprašanja. Italijanski tisk je zelo previden in o-dreka sestanku večjo važnost. Dopisniki nekaterih tujih listov so hoteli vedeti, da sta se diktatorja domenila pred vsem glede zopetnega vstopa Nemčije v Zvezo narodov, kar naj bi se zgodilo pod pogojem, da se Nemčiji prizna enakopravnost glede oboroževanja, ter o neodvisnosti Avstrije, katero da je treba spoštovati. To pa menda ni tako zelo gotovo. Teroristični atentati, ki jih izvršujejo nacijevci, se v Avstriji še vedno ponavljajo, kar pomeni, da Hitler še ni interveniral, da bi Doll-fussa rešil preglavic. Napovedujejo, da bo Mussolini v septembru potoval v Nemčijo, da vrne "Fuehrerju" obisk. Nenavadna smrt Kiisa P. do Roptzky, iz mesta ¡'arana, je postala žrtev nenavadno nesrečo. Ko jo delala posteljo, se je nenadoma zgrudila, mrtva na tla. Pri preiskavi ^o ugotovili, da so jo bibi pretrga-! a tokovodna vrv namizne sve-tiljko ter prišla v stik s kovinnstinr. dolom postelje. Žrtve viharja Nad naselbino Piedra Blanca blizu llitt Cuarta, pokr Córdoba, jo divjal pre'ekli petek silovit vihar, ki jo zrušil hišo družino Godov. Očeta si'ia in vnuka so mrtvo našli pod ruševinami, drugi dve osebi pa ,sta bili težko ranjeni. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiinhu naročite se na "Novi list" NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste našli pri Compañía General de Pasajes "TRANSOCEAN BUENOS AIRES SAN MARTIN 631 VOZNE LISTKE za Jugoslavijo (ida) $ 270.— iz Jugoslavije (llamada) $ 340.— za Italijo Ida od $ 300 do $ 338.— DENARNA NAKAZILA izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure ivo m. drinkovic in drug m Clínica Médica "SLAVIS Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. spolne bolezni (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugoslovanska Jezike in »prejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne zmerne cene OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 Beležke Preteklo sod oto sta minuli dve leti, odkar se v Chacu preliva kri. Paragvajci so ob tej priliki objavili podatke, s katerimi dokazujejo, da je do sedaj ' padlo v bojih kakšnih 45.000 Bolivijcev, 15.000 pa jih je bilo vjetih. Ti podatki so najbrž pretirani, a vkljub temu je bilanca dosedanjega blaznega boja nad vse žalostna, posebno še, če pomislimo, da so izkrvaveli "> Chacu tudi tisoči in tisoči Pa-ragvajcev ter da se boji še ^vedno nadaljujejo skoro z nezmanjšano silo. In zakaj? Morda zato, ker oba naroda nujno potrebujeta nezdravo, močvirnato, s neprodirnimi gozdovi zaraščeno in skoro ne-obljudeno ozemlje? Ne. Pač pa radi chacovskih petrolejskih vrelcev in -radi za-kulisnega boja dveh mogočnih petrolejskih družb: Standard Oila in Royal Dutcha. Tisti chacovski petrolej bo dišal po človeški krvi. . . . H= O jetnišnici bi človek mislil, da je nekaj skoro popolnoma ločenega od ostalega sveta ter da so torej tudi napredku in tehničnim pridobitvam zaprta vrata vanjo. Vsaj v Argentiniji. Pa ni tako; baš v Argentiniji ne. Iz La Plate poročajo, da so v tamošnji jetnišnici uporabljali neki stroj za elektriziranje, da so z njegovo pomočjo... ''zasliševali" jetnike. * Težko je človeku novinarju biti. Če povsod, v Nemčiji pa prav gotovo. Tamošnji gospod minister za propagando ukazuje, da bodi časnikar originalen. A v Nemčiji ne ukazuje samo gospod minister. O tem se je gotovo tudi sam prepričal, ko je na svoja priporočila prejel naslednje pismo iz nekaga mesteca v Vzhodni Prusiji: "Pri nas ima vodja nacional nih socialistov po tri krat na teden govor. Vsaki krat moram priobčiti govor in govornikovo sliko. To sem storil doslej že 60 krat. Če pojde tako dalje, gre moj list rakom žvižgat, mene pa spravijo prav gotovo v norišnico". C * Povodom Hitlerjevega poseía se je bil Mussolini nastanil v Benetkah v hotelu "Lido", ki je največji v Italiji. Listi poročajo, da je bil v hotelu edini gost. Slabo znamenje za Benetke, ki žive v veliki meri od tujskega prometa. * Dokler je bil Camera sveto vni prvak v boksanju, so ga Italijani imeli za pravega nacionalnega junaka. Kot tak je seveda moral biti fašist in so ga radi tega kazali v filmih, kako pozdravlja po rimljansko. Odkar je pa moral odstopiti prvenstvo Baerju, je prišel ob vso slavo. Fašistični časnikarji mu svetujejo, naj se povrne na oče- , tov dom kopat zemljo.... Jo j, kako minljiva je slava tega sveta! # Nobena stvar na tem svetu ni popolna Torej tudi od tukajšnji' pošle up moremo zahtevati, da In luezliiiino poslovala, ('v kateri izmed naročnikov ne prejme številke, naj se ne jezi po nepotrebnem, ker l>i mu to itak nič ne koristilo. Naj nam po telefonu sporoči, du mu pošljemo drug ¡/.tis. VN/AVAVAVi ARGENTINSKE VESTI Vprašanje! brezposelnosti V kongresu je odgovarjal minister za javna dela dr. Alva-rado na socialistično interpelacijo glede brezposelnosti. Dejal je, da je gospodarski položaj Argentini je odvisen tudi od položaja, v katerem se nahajajo druge države ter da je treba brezposelnost v naši državi pripisati splošni krizi. O številu brezposelnih nimajo argentinske oblasti natačnih podatkov, ven dar pa zagotavlja minister, da se je brezposelnost v zadnjih šest mesecih znatno skrčila, kar pripisuje gospodarskim ukrepom vlade, ki so zmanjšali uvoz ter s tem dali pobudo domači industriji. V podjetjih, ki so včlanjena v Industrijski zvezi, je sedaj zaposlenih 460.000 oseb. Rešitev brezposelnosti vidi minister v pospeševanju domače industrije, javna dela jo morejo le deloma ublažiti. Interpélant dr. Repetto je na-:glašal, da bi za brezposelne morala skrbeti država, kakor skrbe evropske države, predvsem An glija, ki je v 4 letih potrošila v to svrho okroglih 400 milijonov funtov. Treba bi bilo odpraviti zasebne posredovalnice dela, ki v mnogih slučajih dobesedno trgujejo s človeškim blagom, kajti VIDOV DAN Dne 1. julija, ob 11. uri, se bo darovala v katedrali na Plaza Mayo posebna sv. maša povodom proslave Vido-vegr dne. Odbor Sokola Bs. As. I. 1 ¡tli'I j'' v Buenos Airesn rojak Vence! Brezav.šček, star 5M- let, dojna v/. Kala pri Kanalu, kjer ima sorodnike, bráta in sestre. 'Naj v mini počiva v tuji prudi! Vesel dogodek Dne i;, t. m. je bela štorklja obiskala družino požrtvovalnega člana -Sokola "La Paternal" Ijrata Slavka Turka. Žena ga je osrečila z zdravim prvorojencem. Srečni materi in ponosnemu očetu naše čestitke, malemu Turčku pa vse najboljše v življenju! Odbor Sokola "La Paternal" Zapominate si številko hiše, ko obiščete znanca ali prijatelja, da nam boste mogli sporočiti njegov natančni naslov. Hvaležni Vam bomo, ker nam tako pomorete širiti "Novi list". *n prosimo Vas tudi, tla pri svojih nakupih, pri bančnih postil! itd. date prednost našim oglaševalcem in se pri njih sklicujete na oglas; v "Novem Višin"! Tudi s t etri boste pomaga'i listu. SOKOL "LA PATERNAL" V soboto, dne .'10. t. m., se ho vršil v ilršt.venili prostorih, calle Luis Víale 1746, izvanredni občni zbor na zahtevo odbora. Začetek točno 0I1 20. uri. Vsi člani, ki so v redu izpolnili vse svoje obveznosti naparam društvu, so vabljeni, da se ga brez izjeme ¡11 točno udeleže! Odbor. Na povabilo našega dolgoletnega in požrtvovalnega člana Pečenkota. ki ima trgovino na križišču \vd<\ Tres Cruee.š in ul. Víctor Hugo, obišče v nedeljo, 24. t. m., popoldne, godlje ni odsek Sokola "f.a Paterral" njegovo gostoljubno hišo. 7 veseljem se odzovemo temu bratskemu vabilu, da se v ožji družbi nekoliko po domače razvedrimó. Društveni prostori bodo ta dan zaprti; člani se lahko pridružijo godbe-nemu odseku. Nasvidenje in zdravo! D. K. D. LJUDSKI ODER priredi v nedeljo, 24. junija, ob popoldne, v dvorani "XX Settembre", --I ul. ALSINA 2832, veliko prireditev DRUŠTVENI VESTNIKIT--^> , | 2. A. Hajdrih: Slovo od lastovke PROSLAVA VIDOVEGA DNE V ENSENADI Odbor društva "Kosovo" poziva le tako bi bilo mogoče ustvariti si pravo sliko o stanju brezpo-' vse Juproslovan€ iz La Plate in oko-selnosti. S pospeševanjem kolo-'lice> da ** "deleže proslave narod-nizacije maj bi se zaposlili oni nega praznika — Vodovega dne, ki poljski delavci, ki so zgubili svoj jo prlredi v avojih društvenih Pro-kruh radi uvajanja strojev v po- stor.ih' v uIicí Co,ón 260 «b 9 uri Ijedelstvo. Položaj pa bi mnogo zvec€r-olajšala tudi uvedba 40 urnega, delovnega tednika. Govornik je 3; TJAajsodn ftm 'ej}siu;ui [iscud Večer na morje Vstopnima: $ 1,— Otroki: $ Q.50. nasvete ter skuša olajšati gorje, ki tare nezaposlene množice. Preprečen shod Stavkujoii mizarji, ki zahtevajo zvištnje nizkih plač in pa znižanje «delovnega urnika, so bili sklicali ra preteklo sobot« popoldne shod na trg "Once". Ker pa oblasti niso bile dale potrebnega dovoljenja (imamo še vetrno obsedno stanje), je policija po-«krliola, da se shod ni mogel vršiti. Vojni minister je okreval •Oral. Rodrigues, ki je bil dalje caía na 'bolezenskem dopustu, jo okreval in je v ponedeljek »pet prevzel posle vojnega minislrslvr. Smrtna kosa V Kožni dolini pri Gorici je preminul 21. maja t. 1. vpokojeni gozdni čuvaj fttnfiin Cej, star 65 let. Za aiim žalujejo njegova žena gospa Amalija 'n pet otrok, med njimi gospa Milita, našega rojaka Ferligoja, naseljenega v Merlu, pokr. Bs, Aires. Pokojniku naj' ho lahko domača žemljica, v kateri počiva,- žalujočim Pa našo iskreno sožalje! Nedeljska prireditev Sokol "La Paternal" je priredil preteklo nedeljo veselico, katere čisti dobiček je bil namenjen za vzdrževanje slovenske osnovne šole \ okraju YÍ Un Devoto. •Spored je bil kratek, pa :>¡ inl moral radi tega biti bolje izvajan, rastno se ¡ burujeve vlade in so mu trgovci v (moški zbor) 3. A. Hajdrih: (moški zbor). 4. N. N.: Kuplet. 5. Finžgar: Veriga, drama v treh dejanjih. Po sporedu ples in prosta zabava. Vstopina: $ 1.—; redni člani $ 0.50; članice prosto. K obilni udeležbi vabi. ODBOR Davek na trg. transakcije Nkupiua prslaneev je preselile dni predložila • kongresu zakon«k! osnutek z« odpravo davk¡> na trgovske transakciji, ki je hi I uveden za r i.-,a 1'ri- ¥ A Z N O OPOZORILO Iz tukajšnjega jugoslovanskega Izseljeniškega izaslanst-va nam sporočajo (Štev. 204 od 22 januarja): V zadnjem času se je več krat dogajalo, da so naši izseljenci, ki so se bili odločili za povratek v domovino, kupovali vozne listke pri raznih zadevnih agencijah. Radi neoprezno-sti so mnogi izseljenci pri kupovanju voznih listkov padali v roke poedinih sleparjev, ki so sprejeli denar, a potem zbežali. Drugi spet so nasedali obljubam takšnih sleparjev, da jih bodo pod najbolj ugodnimi pogoji odpravili v domovino; obetali so jim, da jih vkrcajo na trgovske parnike, ki v resnici sploh ne prihajajo v tukajšnjo luko. Tako se je zgodilo, da so mno gi neprevidneži ostali brez voznih listkov in tudi brez denarja, katerega so bili plačali za te listke. Na razne načine osleparjem izseljenci so se začeli obračati i za posredovanje na Izseljeniško 1 izaslanstvo, ki jim pa v mnogih I slučajih s svojo intervencijo ni moglo več pomagati, ker so bili sleparski agentje že pobegni li. Da se takšni žalostni slučaji ne bodo več dogajali v bodočnosti, opozarja Izseljeniško izaslanstvo vse one izseljence, ki se hočejo vrniti domov, naj se za nabavo voznih listkov obrnejo na Izaslanstvo, ki bo j poskrbelo, da dobe vozne listke pa povoljnih cenah ter se izognejo, nevarnosti, da postanejo žrtve sleparjev. POIZVEDOVANJA Tukajšnje kr. Jugoslovansko poslaništvo prosi naslednja izseljenca si1 javita Konzularnemu odseki . naj uT. ('h;,reas 170."): Mcko Stojilkoviča: Nikolo I). Koli a. CERKVENI VESTNIK CERKVENI KOLEDAR ¿1. junija pota pobinkoštna nedelja, praznik svetega Janeza Krstni-ka slovenske božje službe dopoldne in popoldne po navadi. junija ponedeljek spomin sv;",- I.učijo, device in mučenic», in dvajndvajseterih njenih tovarišic. junija torek spomin svetih biaviv in uničen cev Janeza in Pavla, us iižhonce\ na dvoru cesarja Kon-siaiúina, ki sta bila za časa Julijami odpadnika do smrti mučena zaradi stanovitne vere v Kristusa. »;. Junija sreda spomin svetega kralja Vladislava. i-, jimijii četrtek spokOirni dan pred -praznikom svetih apostolov l'e trn m Pavla. Zapovedana je zdržnost uHSñih jedi. >!). \11ija petek zapovedan praznik aposlolov Petra in Pavla, slovenske božje službe ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne, kakor o! 1 nedeljah. '!(!. junija sobota posebej pos večena spominu apostola Pavla. I. julija šesta pobinkoštna nedelji! slovenske božje službe po nava-di. EVANGELIJ I'.vangelij pete pobinkoštne nedelje govori o grehih v mislih in besedah in o miroljubnosti, in spravi ji vosti. ki morata vladati med kristjani, in bi lahko povzeli iz njega naslednjo evan-geljsko misel, ki jo večkrat med ted iiom prevdarjaj: Odpusti, da bo tudi Tebi odpuščeno! NEDELJSKA MOLITEV Slišali ste, da se je reklo starim: Ne ubijaj, kdor pa ubija, pride pred sodbo. V'. Naj se dviga, Gospod, moja molitev O. Kakor kadilo pred Tvoji«: obli čjem TColinio. O Bog, ki si pripravil ne vidne dobrote tistim, ki Te ljubijo: vlij svoje ljubezen v naša srca, da bomo Tebe v vsem in nad vse Ijubdi in Tvoje obljube, ki presegajo vsako že I jo, dosegli. !'o Gospodu pasem Jezu su I rislusu, Tvojem Sinu, ki s Teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha l!og na vse veke vekov. Amen je odrezal orkester, ki res lepo napreduje, drugim točkam pa s;- je poznalo pomanjkanje vaj. Ker je šlo za šolo, bi bila morala 11-delcžba biti boljša; bila je le srednje ckfbra. ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. Vsako nedeljo se PLEŠE Let» i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL - Osorio 5085 zadnjem času napovedali vojno! Tudi po tem zakonskem osnutku bi pa bilo plačati, tekom 90 dni po razglasitvi zakona, ves do 30 junij;» zapadli zadevni davek. ^<><><><><><><><><><><><^ Todo el mundo debe conocer al SASTRE DEL SOTANO donde u* peso vale dos Trajes, sobretodos y perramus desde $ 27., Hechuras desde $ 27 TUCUMAN 449 Descuento del 5 o|o presentando este aviso. ' X>00^ SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak je dobrodošel - DIPLOMIRANA Krojačnica Leopold Ušaj - Calle GARMENDIA štev 4973 Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro iz- f j bero angleškega in če- | I •škega sukna ter solidne cene. • Prvovrstno delo Instituto Médico Moderno Ta zavod je edini v Hueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marve£ jih tudi pregleda r. X-žarki ter jim analizira kri in sač Konzultacije in analize brezplačno v KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO — NOS — UŠESA V tej ceni so vkl.iučena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 Stran 4 NOVI L i S T SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE IZ ŽIVLJENJA SEVERNO AMERIŠKIH SLOVENCEV BOJEVNIŠKI POKRET V SLOVENIJI Med dobrovoljci Jugoslavije se je že lani začelo opažati novo gibanje, ki se je v zadnjih mesecih posebno močno razmahnilo v Sloveniji, od koder je izšla tudi pobuda za ustanovitev velike zveze vseh bojevnikov v državi. Organizacije so se kmalu domenilo za skupno delo "za duhovno in stvarno pripravo narodne in državne obrambe ter za pospeševanje vsestranskega napredka celokupnega našega naroda". Na ozemlju dravske banovine se je ustanovilo "Združenje borcev Jugoslavije", ki hoče združiti v enotne vrste vojne dobrovoljce, reservne častnike, četnike, bojevnike in vojne invalide, pa tudi sorodne bojevniške, viteške ter omladinske skupine in somišljenike. Združenje je priredilo sirom Slovenije že'celo vrsto uspelih .shodov in z veliko vnemo se ustanavljajo krajevne organizacije. Kaj hoče "Boj" (tako se imenuje, bolj na kratko. Združenje "borcev), kako hoče skrbeti za pospeševanje vsestranskega napredka jugoslovanskega naroda, kakšne so njegove smernice? Na ta vprašanja je obširno odgovoril predsednik Združenja Avgust Kuster na ustanovni seji " Bojevega" banovinskéga odbora. Dejal je, da so velike idejne smernice tega novega gibanja v glavnem sledeče: " Naša narodna država je nedotakljiva. Ker pa na svetu m resnične miroljubnosti, mora narod biti močan in vedno pripravljen, da bo mogel ščititi neodvisnost svoje države. Takšna pripravljenost pa ne pomeni imperializma ; bojevniški pokret nima takšnega značaja, marveč je miroljuben. V širjenju vseslo-vanske vzajemnosti vidi najboljše jamstvo za svetovni mir, to pa radi tega, ker so Slovani miroljubni in niso nikoli gojni zahrbtnih imperializmov. Za bojevnike država ni samo geografski pojem, marveč pomeni zanje tudi skupno pripadnost. Stremljenj, da bi se iz Srbov, Hrvatov in Slovencev ustvaril en sam enoten tip, organizacija ne odobrava; smatra jih za nepotrebne in brezuspešne. Srbi, Hrvati in Slovenci se v svoji državi lahko svobodno razvijajo, ne da bi se radi tega količkaj oslabila država. Potrebno pa je, da se vsi trije na rodi med seboj spoznvajo, spo štujejo in ljubijo. 'Na gospodarskem polju hoče pokret omejiti svobodo kapitala in se je torej izrekel za "gospo darstvo po načrtu", ki naj pravilno usmeri kapital v vse gospodarske panoge, brzda pretirani egoizem in individualizem ter koristi splošnosti. Uveljaviti hoče socialno pravico, odpraviti brezposelnost ter zagotoviti vsakemu posamezniku eksistenco. Avto je povozil v Cleveland'! Ylari-Kovačič, ki je na posledicah zadob-Ijenih poškodb umrla. Proti vozniKu. odvetniku W. Klyneju, je bila vloženi'. ovadba. VESTI S PRIMORSKEGA Izboljšanje položaja kmetske-ga stanu ter aktivno sodelovanje kmetov za skupni blagor hoče pospeševati s podpiranjem zadružništva. V narodovem verskem čuvs-tvovanju vidi velike moralne sile, ki narod podpirajo v težkih dneh. Zato spoštuje novi pokret narodovo vero ter jo hoče čuvati in podpirati. Žalostno poglavje o liberalcih in klerikalcih pa se mora temeljito likvidirati. ker narodu samo škoduje. Posebno pažnjo hoče posvečati mladini, od katere je odvisna narodova bodočnost. Korupciji pa je napovedan odločen boj. Podrobnejšega, detajliranega programa pokret nima, "kajti življenje je neprestano gibanje in vse, kar mu hoče služiti, mora biti dovolj elastično". O bojevniškem pokretu pravijo nekateri, da je slovenski o-ziroma jugoslovanski fašizem. Glede tega je predsednik Zdru ženja izjavil: "Zavarujem se pred vsakim j prispodabljanjem našega gibanja s fašizmom ali kakim drugim takim pokretom Res je da <ročajo fašistični lis-; v glaMieni naslednjo: ¡''■¡šel da je \ Gorico, da opozori svoje bogoslovce na nekatera načela ter jim izreče nekatere opomine; to da je potrebno, ker da je življenje v s< 'oenišču postalo burno, kakor doslej še ni bilo. Včasih so Slovenci in Italijani \ zavodu živeli v slog: in prijateljstvu ter s Italijanski Jezik. Tudi ni prav, da italijanski Inigo-slovci zasmehujejo svoje slovenske tovariše, češ da ne izgovarjajo pravilno latinščine: to že zaradi tega ni prav, ker vlada glede- izgovarjanja latinskih besed v splfišneni velika svoboda-. Ur. Fogar jv opozoril begoslovi*e iz sv i je škofije, da ima vsak pravico govoriti v svojem jeziku, ke,- je to narav 110 pravo, s katerim so \ skladu vse zadevne naredbe poglavarja Katoliške Cerkve. "Motam, pu «gotov iti'V je aadaljoval škof, "da se ta naravna pravica odreka Šimencem, dočim se istočasno od njih zahteva j tokorfi čina". ("'e se je človek rodil kot lirtiijan, to še ui nobena njegova zasjuga, 11a katero bi moral hiti ponosen: tu 1 111 nihče izmed prisotnih bogos-tovepv bi i \ vojni ter tvegat življenji- za domovino, pa radi tega nima smisla, tla s" prehudo navdušujejo,: Fašizem ie v svojem pretiravanju prišel že tako daleč, d.i se v listih pbvelMijejo pokojniki, ki so v svoji smrtni uri klicali Mussolinijevo ime na mesto Kristusovega. Pod tiimo patriotizma se-kradejo milijoni in .se počenjajo stvari. o katerih je prepovedeno govoriti. Tjidi (»11, škof Fogar. bi mogel priti do lepih denarjev, ako bi hotel postopati na takšen način, a bi to ne bilo dostojno niti škofa niti čl-veka. Ve» tisk mora pisati samo to, kar mu u-ka/ejo, in niti vatikansko glasilo ne sme povedati vsega, kar bi hotelo. Celo njemu, škofu, je prepovedano iz javljati, da ima v svoji škofiji SKMKIO slovanskih vernikov. .Škof se je nadalje zgražal nad italijanskimi hogoslovci, da su ustvarili enotno fronto proti svojim slovenskim tovarišem. Njega obdolžuiejo, da ima rad Slovane, pri tetn pa ne p-.misMjo, da je njegova dolžnost ščititi vse. svoje vernike, torej tudi Slovane. Vpraša, je svoje italijanske poslušalce: "Kaj hi rekli tržaški Italijani, >0 bi se lzpremenile politične priliki in bi se pri Sv. .111 stil pridigalo samo v slo-'venskem jeziku?" Kar se tiče preganjanja Slovanov, ima on o tem dokaze: nekega večera sta prišla v njegovo škofijo iskat zatočišča dva slovanska duhovnika; najprej eden, ki so ga bili fašisti vsega pretepli, za njim pa drug njegov tovariš .s krvavečo glavo in z rabiti m i zobmi. Nova žrtev preganjanja Dne 11. maja, ol> t'«, uri zvečer, je skočil na tržaški kvesturi s tretjega nadstropja . Marijan . Čutar, doma iz Rojana, star '20 let. ko so ga peljali k zasliševanju. 1 'red * leti je bil v Trstu dovršil pomorsko akademijo ter se vkrcal za prekooceansko vožnjo ter nastojiil tako svojo karijero za pomorskega ka-petana. Ker .se je udejstvoval v /vezi mladinskih društev v Trstu, so ga oblastveni ovadili, da se preveč navdušuje za Jugoslavijo; v Genovi so ^a nekaj časa imeli zaprtega, nakar so mu za dve leti prepovedali plovbo po morju. Ko je moral v vojaško službo k vojni mornarici, fía niso hoteli sprejeti v oficirsko šolo; služiti je moral kot navaden kaprol. Ko se je spet vrni) domov, je spoznal, da v Trstu ni' ho mogel dobiti službe. Odpravil se je radi tega v staro Italijo, a tudi tam ni imel posebne sreče. V septembru UMI se je izselil v Jugoslavijo, a tudi tam je moral glodati trdi emigrantski kruh; obvladal je sedem jezikov in samo to mu je omogočilo, da s« je (naprej v Ljubljani in pozneje na Sušaku) borno preživlja! s poučevanjem dijakov. Prizadeva si je, da bi vstopil v vojno mornarico in :-i je zato tudi po velikih k r i t i li in težavah, preskrbel jugoslovansko državljanstvo. — Na. Bakru fe r.ostri lici ral vse izpite, ki jih je bil že ¡,rej položil v Trstu, pa vse to mu nič ni pomagalo. Službe le nt moge. do biti; ne v vojni in tudi ne v trgovinski mornarici. Vse to je porazno vplivalo nanj, dasi tega na zunaj ni maral kazati. Ko je v začetku maja izve. ¡el, da mu oče v Trstu leži na smrtni postelji, si je poskrbel v Ljubljani jugoslovanski potni list in italijanski vizum ter se odpeljal proti Trstu. Komaj je prišel na Kalijansko o-zemlje, so ga fašistične oblasti takoj aretirale ter ga gnale na policijo v Trst, kjer so ga začeli zasliševati. Ko so ga peljali spet k enemu izmed teb zasliševanj, je sklenil, da se reši muk ter skočil skozi okno v tretjem nadstropju. Po tem si lahko predstavljamo, kakšna so bila zasliševanja, ka-tera je moral že prej pretrpeti. Priporočal je italijanskim bogoslov-< ein, nai ne zamerjajo svojim slovan-ski'i,: tovarišem, ako včasil, ne govore dobrega o vladi. Nobena vlada ni popolna in Slovani imajo gotovo svoje razloge, če se pritožujejo, Lahko je biti Italijan v Italiji, a zamisliti se je treba v položaj Slovanov ter jih razumeti. /ubranil je končno svojim bogoslovjem, da gredo mons. Sirottiju pravit stvari, ki niso strogo spiritualne, ter jifn je tudi priporočil, naj nikar no pravijo okrog onega, kar jim je povedal, ker so to delikatne stvari, ki bi .se mogle napačno tolmačiti. In se je seveda našel med bogoslovji takšen, ki je poskrbel, da je o škofovem govoru izvedela policija. Ker je poturica hujši od Turčina, se ovaduh imenuje Knafedz-Muratori. Bo-goslovca, ki je lastnega škofa ovadil, ruh imenuje Knafel7>MuratorL Posledica ie bila, da napadajo fašistični listi tržaškega škofa radi "preganjanja italijanskih bogoslovcev" ter da sta bila dr. Anton Rutar, podrektor semenišča, in kanonik Mužika obsojena na konfinacijo. •llIllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllli, krojačnica P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Bllllnghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) Slovenski pripravljalni odbor za mednarodni evharistični kongres v Bu enos Airesu: XX XII. mednarodni evharistični kongres v Buenos Aires (Nadaljevanje). Mislimo, da bi bilo naše pripovedo-vedovanje brez konca, če b; hoteli našteti vsa dela, ki so se začel't zaradi evharističnega kongresa, in vse z njimi združene delavske zaslužke, ki so posebnega pomena v naših časih strahovite brezposelnosti. Vzemite, poleg zadnjič naštetih, na primer tiskarsko obrt s tolikimi milijoni brošur, knig, časopisov in časopisnih člankov, če bi\ zlepili vse, kar se je o kongresu v, Buenos Airesu že napisalo, in se še bo, ne vem ko-likrat bi lahko opasal s tem papirjem celokupno našo zemljo, ali pokril vso našo slovensko domovino. Ali vzemite,na primer izdelovanje kongresnih znakov, milijonov zastavic, svetnijic, kongresnih razglednic, vsega kar treba pripraviti za okras u-lic ob priliki kongresa, za razsvetljavo kongresnih prostorov, za ojačeva-nje glasu govornikov in pevcev itd., itd. Samo ob sebi je umevno, da so že bila ali da bodo oddana vsa ta naročila tvrdkam in delavcem, ki žive v mestu Buenos Airesu, to je, da jih bunio vsaj deloma in vsaj posredno tudi mi deležni. BRIDKI KRUHEK Pri vasi Permani, v Istri, so kara-binerji in miličniki aretirali 15 mož iz Ricmanj, ki so bili peš šli do Reke in kupili tam vsak po 10 kg moke, da jo pritihotapijo do doma; ker je na Reki prosta svobodna cona, je živež tam bolj poceni. V Permanih so jih zaprli, da je v ječi od onemoglosti in gladu umrd 00 leten mož. Zato so fašisti gnali jetnike v drugo vas, mrtveca pa so na tovornem avtu odpeljali v Trst. Iz Ricmanj na Reko za 10 kg moke! ARETACIJE IN ODSODBE Y Tržiču so aretirali štiri slovenske deiavce iz okoliških vasi, ker ua so rovarili proti režimu. Šest mesecev bo moral presedeti v zaporu neki Oblak iz Gorice, ker je hotel brez potnega lista v Jugoslavijo. Na 1150 lir globe je bil obsojen v Gorici Ivan Lisjak, ker je, po mnenju sodnika, nosil brez razloga srp za pasom. , Radi starega avstrijskega revolverja, ki ga ni bito mogoče več rabiti, st'i morala plačati Franc in Josip Roje 1200 lir globe. Cecilija J pavee, stara 55 let, je bila obsojena nia 1500 lir globe, ker so na njennn domu našli 5 kapsul od dina-mitnih nabojev. Ker so prepevali slovenske pesmi, so bili obsojeni na razne denarne kazni Franc Gomizalj ter Stanko in Lojze Zlobec iz Kranje vasi, in pa Lipe Zega iz Tomaja. Iz podobnega vzivka je bil v Gorici obsojen na 14 dni zapora in 250 lir globe Ivan Gor-jup, 32 letni delavec. SMRTNA KOSA V Mariboru je preminul 70 letni vpok. učitelj Josip Kostanjevec, doma iz Vipave, znan radi svojega pisatelj-skega sodelovanja v raznih ljubljanskih revijah in listih, pred vsem pa pri Mohorjevi družbi. - Trstu .ie u-niria 2N let stara Mira Puntarjeva, doma s Proseka. V Sarajevu je preminul 25 letni Stanko Furlan, doma iz Nabrežine. Imel je jetiko. Čeprav so že te gmotne koristi, ki jih bo kongres nudil Buenos Adresu, vsega upoštevanja vredne, in jih je mogoče preračunati in otipati, smatramo vendar, da bodo veliko važnejše moralne, duhovne koristi mednarodnega evharističnega kongresa, pri katerih za enkrat ne mislimo še govoriti o prav nadravnem, kar je vsekakor glavni cilj kongresa, kar pa morejo razumeti in ceniti samo verni ljudje. Pomislite samo, da bouo prišli na ta svetovni mednarodni kongres stoti-soči ljudi iz vsega sveta, rned njimi tisoči takih, ki res kaj pomenijo v javnem življenju najrazličnejših dežela. Ljudje najrazličnejših narodnosti bodo sedli za isto mizo in se prijateljsko posvetovali, kljub"temu, da se morda njihovi domači nekrščanski voditelji med seboj sovražijo in svoje narode enega proti drugemu ščuvajo. En milijon ljudi zbranih iz vsega sveta bo pokleknilo jired isti Zakrament in se naužilo istega duhovnega kruha in bo manifestiralo za iste veliko misel, da smo kristjani vsega sveta ena sama božja družina, ki mora živeti v prijateljstvu med seboj, v miru in ljubezni. Moderni neskrščanski mogočniki sveta se brez dvoma veliko trudijo, da bi ohranili mir med narodi. Zastonj! Najprej je treba pripraviti človeška srca za medsebojni sporazum. In kaj je za medsebojni sporazum primernejšega, kakor taka ogromna in prijateljska skupina mednarodnega zborovanja. Čeprav evharistični kongresi nimajo namena, da bi reševali tako važna in tako pereča socijalna vprašanja, pa vendar evharistični kongres že sam po sebi odločno povdarja, da smo po naravi in pred Bogom vsi ljudje enako vredni, revni in bogati, u-čeni in preprosti, še več: v zakramentu svetega Rešnjega Telesa bodo slavili stotisoči udeležencev prvega postavodajalca medsebojne ljubezni, in medsebojnega človeškega sporazuma kar jih je kdaj živelo na svetu. Jasno da je končno mednaroden evharistični kongres tudi velika reklama za mesto in deželo v kateri se vrši. Pred dvemi leti so bile oči vsega sveta, posebno vsega krščanskega sveta, uprte v Dublin, glavno mesto Irske republike. Ko je bilo toliko gov-rjenja o Dublinu in spet o Dublinu, smo se ljudje saino ob sebi umevyo nehote spraševali in se hoteli poučiti: kje pa je ta Dublin, kakšno mesto je to, kakšna je njegova, zgodovina, njegove posebnosti, znamenitisti. Posebno, kateri so se kongresa osebno udeležili, so hoteli v veliki meri izrabiti priliko, da tudi vso Irsko deželo bližje spoznajo, globoko vero in izredno po-božnost tega ljudstva, njegovo sla.'no zgodovino in stanovitnost v preganjanjih zaradi svoje vere, njene svetnike —* Irski pravijo otok svetnikov in nje druge slavne može. Tako reklamo danes vsi narodi visoko cenijo in žrtvujejo zanjo visoke svote, čeprav 1 i jo na katerikoli način, težko dosegli v višji meri, kakor potom takega velikega mednarodnega kongresa. Razumljivo je, da zato veliko dežela želi, da bi bil v njihovi domovini praznovan tak svetoven kongres in da dajejo kongresistom navadno tudi izrednih ugodnosti. Argentina je na primer poleg drugega že oprostila visokih pristavniških taks vse ladje, ki bodo pripeljale izključno kongresiste, predsednik republike je prevzal častno predsednistvo evharističnega kongresa, vsi argentinski ministri in vsi poslaniki tujih držav ki žive v Buenos Airesu na_ so vstopili v častni pripravljalni odbor. Poseben pomen ima seveda evharistični kongres za verno ljudi, ki ga pripravljajo, se zanj žrtvujejo in hočejo predvsem svoje duše pripraviti za dostojno javno proslavo svojega Učenika in Mojstra, zavedajoč se, da 30E30E 30C30E aoi Restaurant "Europeo" Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Vsak večer svira POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR O kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ame- S riki. Ob spremi je van ju tamburic se prepevajo naše lepe pesmi, jj O Za obisk se priporočata vsem slovenskim rojakom reconquista 542 ^ao^s lonoi locaoi DITIfi IN BATISTIČ Lastnika U. T. Retiro 31 - 3895 =aoBoc=0on Novi angleški poslanik v Parizu Sir George Clark je poselil francoskega državnega predsednika Lebruna bi bila zunanja slava brez notivnje, priprave brez vrednosti in brez pomena, in celo velika hinavščina in nepoštenost. Kakor je znano, se je osnoval tudi poseben slovenski pripravljalni cdbor za XXXII. mednarjodni evharistični kongres v Buenos Airesu, ki ga je o-srednji pripravljalni odbor sprejel in potrdil, in ki je že začel s svojimi posvetovanji. Slovenski pripravljalni odbor tvorijo: Predsednik Martin Zidar, pod-preusednik Franc Ozmec, tajnik Fr. Lakner, blagajnik, Josip Suban, odborniki: izseljeniški dudovnik Josip Kastelic, Ciril Jekše, Andrej Skrbeč in Andrej Čebokli. Poleg Slovencev in argentinskih domačinov so se doslej še tele v Argentino vseljene tuje narodnosti uradno priglasile, da se žele udeležiti mednarodnega evharističnega kongresa, in je glavni pripravljalni odboi že potrdil njihove narodne pripravljalne od-bore: Hrvatje, Poljaki, Nemci, Španci, I-talijani, Franko-Belgo Švicarji, Anglo -Amerikani, Armenci, Brazilci, Boli-vijci, Kaldejci, Čileni, Grki, Holandci, Ogri, Irci, Lituani, Maroniti, Meksi-kani,, Paraguayci, Peruvci, Portugalci in Uruguayci. Hrvaški narodni pripravljalni odbor tvorijo: P. Leonard Ruskovič, vi-sokošolec medicinec Oskar Mišeta, odvetnik dr. Ivan Angel Martinolich, zdravnik dr. Nikola Perčič, bivši ka-pitr.n Anton Karstulovič, bivši kapitan Jurij Paskovič, Josip Varga, Jure Martič, Anton Kolumbo, Nikola Bonačič, Simon Perič, Anton Pl^čič, Krsto šarič in Ante Franičevič. • - Ena izmed slovenskih priprav bo med drugim reden blagoslov z Najsvetejšim po vsaki slovenski božji službi, in posebna molitev, da bi pri- nesel ta veliki kongres naši slovenski koloniji v Južni Ameriki poseDno o-bilnih duhovnih koristi, poživil njeno vero, upanje in ljubezen, s katerim smo začeli, že preteklo nedeljo. Tudi"Naše duhovno življenje", u-radni vestnik slovenske katoliške misije za Južno Ameriko, bo tja do kongresa v veliki meri posvečen evhari-stični misli. Naš odbor se je že obrnil do najodličnejših katoliških ljudi slovenske domovine, vseučiliških profesorjev in drugih znamenitih slovenskih javnih delavcev s prošnjo, naj nam kolikor mogoče poljudno in temeljito odgovore na najvažnejša vpra šanja, ki smo jim jih zastavili in ki posebno težko mučijo našo dobo in zlasti nas izseljence, in sicer naj odgovore tako, kakor mislijo da bi od-odgovoril nanje miš Učenik Jezus Kristus. ki ga želimo spoznati in se ga okleniti čim bolj popolno, vedoč, da nikjer drugje kakor v Njem, v Njegovi pravici in ljubezni, ni dobre re šitve za velike zmede in stiske našega časa. V danih razmerah si moremo težko misliti katoliškega slovenskega izsel-1 jen ca v Južni Ameriki, ki bi ne bral tega edinega njemu namenjenega katoliškega vestnika, prav gotovo pa ne more biti govora o dobrem kristjanu, ki bi se zanj ne zmenil. Pripominjamo, da dobi nekaj številk vsakdo brezplačno na ogled, če se oglasi zanje na naslov: Slovenska katoliška misija, Avalos 250, Buenos Aires. Naznanjam, da sem prevzel Brivnico "ESTRELLA" ter se rojakom priporočam za obilen obisk. VISKO MARIČIČ Osorio 589 Paternal Vi se morate zdraviti! Nikar ne dovolite, da bolezen razjeda Vaš organizem; če čakate, utegne biti prepozno____ "clinica canale", lavalle 410, zdravi z najbolj modernimi pripravami. Bolnike i sprejemajo specializirani zdravniki in zdravnice, i "SPOLNE BOLEZNI: Hitro in zajamčeno zdravljenje brez bolečin, naj bo bolezen nova ali zastarela, po sistemu prof_ Zanderja. REVMATIZEM: Bolečine v mišicah, kila. Črevesne in želodčne bolezni. Kronično zapretje. Sladkorna bolezen. Debelušnost. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevralgija. Mrtvoud. Otroška para-liža. KOŽNE BOLEZNI: Izpuščaji, pege in druge kožne bolezni NADUHA: Zdravimo jo popolnoma z našim sistemom. Jetika. ŽENSKE BOLEZNI: Maternica, jajčnik, beli tok,.šibkost, neredno čiščenja. Hitro zdravljenje. Na zahtevo sprejme bolnico specializirana zdravnica. Bolniki iz notranjosti dežele se morejo obrniti na nas s pismom, v katerem nam opišejo svojo bolezen. S povratno pošto jim pošljemo svoje nasvete PREGLED $ 3.—; Ugodni popusti za daljše zdravljenje. Sprejemajo zdravniki specialisti. Od 9. de 12. ter od 13. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. GOVORIMO SLOVENSKO CLINICA CANALE lavalle 410 buenos aires Stran 6. novi list H. STEGUWEIT: SOLZAVI ROPARJI Kozji pastirji, ki so v obalni kr črni v Galatiju pili marsalo, niso mogli več gledati, kako je pri sosednji mizi sedel majhen, precej skro mno oblečen tujec in tako žalostno strmel predse, kakor da bi Sicilija ne imela več kaj razveseljivega darovati. Ali tujcu njegova muškatna pijača ni po godi? Ali je žalosten obraz v raju Jonskega morja sploh mogoč? Ali ne godejo cigani na mandolinah v krčmi najslajših pesmi? Na mizah so smokve, lešniki tujec pa sedi teman in turoben in rdečih oči, kakor da bi bil jokal. Pietro, največji veseljak med pastirji, je vrgel tujcu v glavo man-delj in se mu nasmejal: „Gospod, ali je kdo umrl? — V Galatiju maramo samo vesele ljudi! — Prisedite k nam!" Tujec je obotavljaje se ubogal; nekoliko se mu je navidez le razvedril obraz. Kozji pastirji so ga tako prijazno sprejeli v svojo sredo, da jim je moral rad ali nerad povedati svojo žalostno zgodbo. Tedaj so se kozarci z marsalo vedno znova izpraznili, trikrat in desetkrat zapored, in ko je ciganska četvorica udarila neizogibno Santo Lucio, je pel ves zbor, hrupno in široko, čeprav nihče niti prav pijan ni bil, kajti sicilijanski pastirji preneso vina na vedre. Pivci so pa zdaj vsaj vedeli, zakaj je bil tujec žalosten in zakaj je preje kremžil obraz, kakor da bi imel kis v kozarcu ne pa muškatelca. Stvar je bila taka: Bavarec Edgar Assmann je bil z visoko naloženim vozom prediva na potu iz Castigliona čez Monte Tre Fontane v Messino, kjer se je na-djal na trgovskih ladjah z lahkoto znebiti svoje robe- oropan. "Glejte", je stokal Assmann, »menil sem bil, da se znova spravim na noge, kajti z doma sem odšel z zadnjimi ostanki izgubljenega premoženja. A pri Fondachelli me je včeraj napadla roparska svojat in mi uplenila predivo in zadnji denar, in zdaj sem tu gol in nag, berač, brez vsake pomoči in vsake nade." Kajpada- takale povest je galaške veseljake za trenotek prevzela; utihnili so tudi ciganski godci in izne-nada je v tobakovem dimu zavladala popolna tišina. Tedaj se je pa zopet oglasil tisti drzni in veseli Pietro in takole zinil: „Gospod, vse da so ukrali? Konja? Voz s predivom? Denar? — No, potem ste bili pač prišli v roke mafiji in ste lahko veseli, da so vas pustili žive. Naše koze in ovce niso pred temi hajduki nič bolj varne; šele pred par dnevi je policija v Palermu ustrelila deset roparjev mafije." Ta odkritja oplenjenca sicer niso mogla kdove kaj potolažiti, vendar je pa zdaj, saj vedel, koga je bil na Monte Tre Fontane srečal. Zato je Assmann jezno udaril po mizi: Dobro, pa spravim messinsko policijo na noge; naj pa še enkrat ustreli desetorico teh roparskih tičev!" Tedaj so se mu začeli vinjeni kozji pastirji gromovito smejati. Čemu? Pietro je povedal: ..Gospod, maščevanje je sladko kakor marsalsko vino, ampak kaj boste v žepu imeli od deset ustreljenih roparjev? Nak, v Siciliji poznamo čisfo druga sredstva. Spremim vas po isti poti nazaj in jutri, boste imeli svoj denar in piedivo zopet v rokah, kakor gotovo sem kožar Pietro!" Kako je hotel revni kozji pastir to izpeljati?--Gotovo, tale Pietro se širokousti, ker je pijan, zato je Assmann uro nato za pivsko mizo zaspal brez vsakega upanja: bil je pasje zdelan, hrom od rjovenja in gluh od močnega vina. — Toda ob jutranji zori ga je po rami udarila roka: „Gospod, pojdite, greva na goro, ali pa ste strahopetec?" Assmannu je šumelo v glavi ko roj čebel: ljubi Bog, pri vsej nesreči mu je bilo še tega ymačka" treba! — Ampak izgubiti ni imel več kaj. k večjemu svoje življenje, a tega je bil itak že sit. Torej je vstal in odkrevsal za pastirjem v hribe, tako se mu bo vsaj ohladila buča. Zdajci se je domislil: „Toda. Pietro, saj nimate nobene ga orožja s seboj— ?" Kožar se je naškrebil — da, ta inozeiriec je bil neizkušeno pišče, inače bi se bil svojega potovanja s predivom lotil malo bolj prebrisano. Sicilijanec ga je torej poučil: „Gospod, ničesar ne potrebujem, samo svojo pamet in svoj jezik, razumete? — Vi pa morate igrati molčečnika. Kar storim, je prav, to si zapomnite in po tem se ravnajte!" Assmann ni ničesar razumel; čemu tudi? Bil je klatež, ki ga ni ščitil noben zakon. — Solnce je lezlo polnimi krošnjami, mali osliči so ječali pod njihovo težo. Tu gori so je križalo veliko steza. Oljke so rasle poleg limon, opuncije, poleg oranž. Sadje je bilo tako pomešano in mnogovrstno kakor kamenje na stezi: tu si videl lavo in škriljevec. tam granit ali kredo. — Oh, če bi le imel zopet svoj voz s predivom; zaenkrat ga barve in dišave te dežele niso mogle razvedriti. In vrhu tega: ^kakšne dogodivščine ga neki še čakajo? Obšla ga je kurja polt. „Pietro> ali bo boj? — Še noža ni-ugiaaaaiaiBfarara®. HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo In domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča 1 E. KRAVANJA ,5jajaiaeiaiaia/^.Eiaiaaiai3®i5EiaiaieiBrajaaaš Clínica Médica "Brown" ZDRAVI: SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnemoglost ŽELODEC: Črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, nšes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI X-žarki, ultravioletni žarki in diatermia Láboratorij za krvne analize Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. pregled samo 2 pesa Almirante Brown 1039 mam s seboj!" Sicilijanec je položil prst na usta, torej je bil strah že blizu? — Zares, po desetih korakih je začel Pietro ihteti, in po nadaljnih desetih korakih je tulil kakor otrok pod šibo. Tako glasno in 'presunljivo, da sta se iz gošče priplazila dva zarjavela možaka in ustavila čudna popotnika. — Nemec se je zdrznil od strahu, ko je videl prikazni. Ali ga nista bila prav ta dva možakarja napadla in oplenila? — Pa saj ni smel niti ziniti, Pietro mu je bil to ostro zabičil. Ni pa bil mogoč noben dvom več: imela sta pred seboj kolovodje maffije s Pelorit-skega gorovja. Assmann ju je spoznal po brazgotinah na obrazu, v tem je pa Pietro nesramno tulil dalje in z možakarjema začel pogovor. „Čemu pa jočeš?" je vprašal e-den roparjev. — Pietro je ihtel in ihtel, potem je pa odgovoril z iz-potikajočim se jezikom: ,.Saj mi ne morete pomagati, mojega brata so na potu napadli in oropali, zdaj sva revna in gola in morava iz ddmačije!" Razbojnika sta zmajevala z bradatima glavama; drug je drugemu nekaj pošepetal na uho. — Gotovo, spoznala sta v Assmannu svojo žrtev od predvčeraj., Zato sta hajduka vprašala: „Tak torej sta brez strehe in premoženja?" Pietro je zdaj zakričal od bolesti; samo Nemec je stal nem in zmeden, kajti kaj naj bi pomenila ta čudna komedija? / „Ampak tvoj brat ne reče nobene", sta pripomnila roparja. Pri tem vprašanju so Pietru klecnila kolena; solze so se mu udrle v novih potokih, od krika je ohripel: „Da, seve ne pravi nič, saj je od strahu in žalosti postal gluh in nem; kajti kam naj beživa? Kdo nama bo dal kruha? Zadnje so nama vzeli, voz prediva in par revnih cekinov!" Ali je Assmanna varal pogled? Ali je izgubljenec in pregnanec sanjal? Saj sta bandita tudi tulila! Ma\: Baer, ki je pier.iagal Carnero ter postal s tem svetovni prvak v boksanju & * ^ * & * Ta podivjana rokovnjača sta drhtela od usmiljenja in zaklicala: „Počakajta, vrneva se; ostanita tukaj do večera!" --Poteklo je nekaj ur, solnce se je nagnilo v zaton, in Nemec je imel zopet svoj voz in predivo in tudi svoj denar. Hajduka sta dala popotnikoma še kruha in vina na pot, in njuna radost ni poznala meja, ko je mogel Assmann iz prevelike hvaležnosti vsaj zopet jecljati. O polnoči je sedel Nemec zopet pri kozjih pastirjih v galatski obalni krčmi. Zopet so polnili kozarce z marsalo; izdatno so slavili zmago, in Pietro je srečnega tujca poučil tako-le: „Zapomnite si: ti razbojniki so krvoloki in lopovi, ampak ena postava jim je sveta: Revežu ne vzeti niti za las! — Potem utegnejo postati solzavi ko babe in trapasti ko-kronan osel; — ali pa nemara la-žem?" * # * # * Tujec je debelo zijal: kakšne skrivnosti pozna ta otok! Kakšne čudaške ljudi obseva sicilsko solnce In nebeški Oče jih hrani včeraj in danes! Cigani so zopet zaigrali na man doline in pastirji so napili svojemu tovarišu tujcu. Ta se je zdaj ravnal po njihovi šegi in spoznal, da za čemerne ljudi res ni mesta v Galatir ju. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začenja pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 [INIKaspeci \\}OOSLo ZDRAVIMO SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje ¡/vini '..-, /-•-. ^ profesorju Glassner, zdravniku univerze na 11 :. i KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO. NOS. UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z «izkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /▲RMIÉNTO 1017 ORDIHIRA odIO d p 12 i do 20 SATI ŽENSKI KOTIČEK PRAH IN ZDRAVJE Mnogo so že pisali o škodljivem vplivu prahu na dihala; vendar upoštevajo ljudje ta o-pozorila žal še vse premalo. Marsikatera gospodinja tako divje pometa sobo, da naravnost okuži zrak tega prostora in so čez kake pol ure vsi predmeti v taki sobi, dasi so bili pravkar obrisani, zopet polni prahu. Kuharice prav rade iztrepavajo cunjo za prah kar v sobi. kar je seveda silno nezdravo. Nikdar bi ne smeli uporabljati prašni-kov, zakaj s tem se prah samo prenaša z enega predmeta na drugega in kuži zrak. Obleko je treba krtačiti vedno zunaj stanovanja. Najbolj higienična in praktična za iščenje stanovanja obleke pa je seveda priprava za vsrkavanje prahu. Našim pljučem zaupamo vse preveč in menimo, da so bolj trdna in odporna, kakor so v resnici. Šele ko iztakne človek kakšno pljučno bolezen ,se začne ogibati prahu. Opazuj mo samo velikanske množine prahu na solnčnih žarkih, ki si je jo v sobo, in spoznali bomo. koliko prahu je v zraku. Če nam ni treba iti ob prašnem vremenu na cesto, ne hodimo; en sam takšen izprehod nam lahko prinese dolgotrajen bronhialni katar. Prah, v katerem so najrazličnejši bacili, je in ostane eden naših najbolj nevarnih sovražnikov. STALIN IN NJEGOVA SLUŽKINJA Amciiški inženir Cooper, ki je vodil dela za Dnjoprostroj, prip >vedí¡jp v londonskem 'Evening Standardu', kako jo nekoč obedoval pri Stalinu. Di-ktatorjeva služkinja je prinesla vse ji-di naenkrat na" konec mize >er postavila skledo poleg skledo, krožnik poleg Krožnika. Stalin je moral sam razrezati meso in podajali lastnoročno gostom jedila. Na koncu je moral tudi sam nal iti. kavo. Cooper se jo temu /i 1" čudil, toda Stalin mu je stvar razložil takole: "Ta ženska služi v um;; hiši že tri leta. Y inozemstvu nit» imenujejo vsemogočnega diktatorja. toda pri tej ne inoren! deseči niti toliko, tla bi mi v redu stregla. Pohaja namreč univerzo in je preverjena, da |t» zanjo poniževalno, iv mora stre-či moškemu, pa uajsibo ta v še tako izrednem položaju kakor sem jaz." „ _ _ _ Buenosaireška kronika S konja je padel Ko je policijski stražnik lrenoo (ia-leano jahal v soboto popoldne v službo, se ga je konj tako t noč no o-trese), da je policaj padel na kame-niti tlak ter si prebil lobanjo. Naslednjega dne je revež izdihnil. Migljaji za hišne gospodinje Parvo ohranimo nogavicam, tudi ko sni'- jih že več krat opralo,. ako jih izplaknt: no v gorki vodi. kateri smo dodale nekoliko belega jesilia pristni med spoznamo, ako vlijemo \ kozarec 2 žlički medu ler 0 žličk finega alkohola, pa močno stresemo, ("rez nekaj časa spoznano, kakšen| me.! smo kupile, ("'.e se na koza^če-vem dnu pokaže, bela, gost.-, vsellina, pomeni." tla je bil medu primešan sladkor. Istranka Ana Monaro, katere prša oddajajo, ko spi, močno svetlobo. Bila je v Rimu, kjer se je sam "duce" zanimal za ta pojav, nred nekaj dnevi Pa so jo spet poslali v Trst, ker baje ne izžareva več. IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi ln Bs. Alresu ter specializirana za vse ženske bolezni. Do-'"Je že 26 let, bivSa babica v bolnlSntcl J. Fernández Filomena Benes Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 338» ZA NAŠE KUHARICE ŠTRUKLJI Pripravi si na tleski pol kg bele, presojane moke. V malem lončku imej pripravljeno nekoliko k,'asa, raztopljenega v mlačni vodi, I jajce, malo soli in nekoliko masla (če toga ni, i>a nekoliko olja ali masti, -r'a se testo lepšo raztegne). Iz vsega tega pripravi testo in dobro ugnetaj. Ko je lopo gladko, pusti ga počivati pol ure pod kožico ali pa ga pokrij • prtičem. Testo no smo biti pretrdo, ne pretneh-ko. Meti tem ko testo počiva, si pripraviš nadev. V ponvi za rumeni na ma sti Vt kg krušnih drobtin; ko so drobtinice rumene jim dodaj še precej zmletih orehov ter zribane li .idnove skorje in pest sladkorja. Testo r/izvaljaj in natrosi nanj nadev, kateremu dodaš še košček sirovega masla, da ne. bodo štruklji pre-subi. Kuhaj jih v vreli vodi 3¡4 ure, zavito v prtič. Skuhane zrezi in posuj s sladkorjem, ali pa, če sladkih ne maraš, s sirom. * * * lir * * Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) * * & * # Nevaren razbojnik ustreljen 2e par krat smo poročali, kako policija že dolgo ¡'šiče tolovaja Tulia Monferrerja. Prejšnji teden je varnostna oblast končno prišla na pravo sled; pomagali só ji Monferrerjevi sovražniki, ki so ga izdali. V soboto zjutraj se je odpravila četa policajev iz Buenos Airesa v bližnji I.anús, nI. Madariaga MVo, kjer se je tolovaj skrival. Ta četa, dob>o o-borožena s puškami in ojačana tudi s pokrajinsko policijo, jo že na vse zgodaj obkolila hišo. Ko je bilo že vse tako urejeno, da je bil vsak beg onemogočen, je policijski častnik šel budit hišne stanovalce. Trkal jo in tikal, odgovora pa od znotraj le ni hotelo biti. Končno se je pa le prikazala napol oblečena ženska; bila je Men terror jeva žena. Dejala j->, da gre takoj po moža, a je policaje prosila, naj ga nikar ne ustrele. Res se je kmalu prikazal v vratih toliko časa iskati tolovaj. Ko so sta se mu približale dva stražnika, da ga zgrabita, se jo možu menda zazdelo, da bi ni arda le utegnil pobegniti, pa je iznenada začel streljati. Policaji so bili na to pripravljeni; počilo je par strelov in Monferrer se jo zgrudil mrtev na tla. Tulio Monferrer je bil poglavar razbojniške tolpo, ki ima r.a vesli celo vrsto težkih zločinov. Bil je pravi strah buenosaireške pokrajine. Bil je ožen jen in zapušša vdovo ter ti i otroke. Stražnika so napadli V nedeljo, okrog 8. ure zvečer, je stražnik Knrique Mauricio, stanujoč ■s svojo družino v ul. Boedo 1647, v Banfieldu, jahal po ulici Lan-oque. Na višini ul. Alvear, je skupina neznancev, med katerimi je bila tudi neka elegantno oblečena ženska, začela iznenada streljati proti možu postavo. Osupnjen, je Mauricio zadržal konja ter se ozrl. Videl je, kako je tudi ženska imela v roki revolve»- ter streljela proti njemu. Napadalci niu niso dali časa, tla bi se branil. Preden Znama filmska igralka Joan Blondell pričakuje v kratkem dogodek, s katerim bo csrečila svojega moža Geor gta Barncsa. Tc je že nskaj neobičajnega. O filskib zvezdah je svet že poza bil, da morejo postati iudi matere. lllItllllllllllllllllllllllllIMKIllllllllll.l ..................................................................... illllllllllliMMiliMfni je mogel uporabiti lastno orožje, se je stražnik zgrudil ranjen s konja, kij se je tudi kmalu zvalil na tla, zadet od več krogel. Napadalci so zbežali. Olilasti so u-vedle preiskavo, ki naj ugotovi tudi vzroke tega nenavadnega napada. DOCK SUD Naša slovanska lekarna Tu boste lepo postreženi v lastnem jeziku -r- Krvne analize seča izvršimo brezplačno C. Facundo Quiroga 1441 Nasproti policijskemu komisari-jatu V vodo sta skočili V nedeljo zvečer je policaj Guillermo Dauner, službujoč v Novem pristanišču. zapazil neko žensko, ki jo ¡ >oč-no razburjena stopala ob obrežju. Krenil je radi tega proti njej, a ko so ji je bil približal, je ženska skočila v reko. Stražnik pa jo takoj planil za njo ter jo še živo rešil iz žo mrzle vode. Ženska je 20 letna Nely Palacios, stanujoča na ul. L. N. Alčm 1121 Mi hotela povedati, zakaj jo hotela v smrt. Stražnik Dauner, ki jo je rešil, dasi se je upirala in jo bil poleg tega v popolni opremi, jo bil v sredo odlikovan. Naslednjega dne je pa '¿U letna Blanca Castex skočila v Riae.iuelo blizu Puente Alsina. Ker pa tam voda ni globoka, jo je stražnik, ki je prihi-tol na" lice mesta, z lahkoto potegnil spet na suho. Vzrok nesrečnega samomorilnega poskusa je bolezen. Ker se ni hotela vrniti Y ulici iTiiguav 121!) je živeli žo v;časa \ nekem penaiouu 24 letna Julia Muño, ki je bila zapustila za-ki.nskt: streho. Njen mož lu-to jo je več krat prišel nagovarjat, naj bi se spe* vrnila k njemu, a ga Julia ni hotela poslušati. Z istim namenom je prišci k njej tudi v torek popoldne. Ker so je pa žena začela jeziti, se je vnel ¡neti njima prepir, v katerem jo Justo sprožil proti Juliji tri strele iz samokresa. Prihitela je policija, ki je našla ženo težko ranjeno, poleg njq, pa io št» stal njen mož z revolverjem v roki. Aretirali so ga, ženo pa so v težkem stanju prepeljali \ bolnišnico Rawson. **************************** j I Zobozdravnika ¡i. v * Dra. Dora Samojlovich de * Falicov Dr. Félix Falicov Dentista * J I Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 * * U. T. 59 La Paternal 1723 * * * * * **************************** MEHANIČNA DELAVNICA REBEK AVGUST Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd. Izredne ugodne prilike LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto DARUJEM JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" bovečano sliko v barvah za vsekih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 datje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih Sava Johanovič — San Martín 608, Buenos Aires Centro Médico de Especialistas Ravnatelj: Dr. A. STIGOL Zdravijo specializirani zdravniki, brez bolniških strežnikov in praktikantov SPOLNE BOLEZNI KAPAVICA: se zdravi v našem zavodu po najboljših in zajamčenih načinih, s katerimi se Popusti za doseže popolno in hitro ozdravljenje. SIFILIS: ta najbolj nevarna bolezen zahteva popolno zdravljenje po res specializiranem in v vsakem oziru odgovornem zdravniku, ki ga boste našli zdravljenje v našem zavodu. Zdravimo komplikacije kapavice ter kožne in krvne bolezni BOLEZNI NOSA, GRLA IN UŠES Ekonomična zdravljenja in operacije. Zdravi specializirani zdravnik dr. B. Ruvinsky. NOTRANJE BOLEZNI: Jetika, pljučne, srčne,-črevesne in želodčne bolezni. ŽENSKE BOLEZNI: Bolezni jajčnika, bolečine in nerednosti pri čiščenju. Laboratorij za analize. Elektriško zdravljenje. X-žarki. Ultravioličasti žarki. Krvne analize. Zelo ekonomični pregledi. Urnik: od 9. do 12. in od 14. do 21. Stran 8. NOVI LIST FRANC KRAŠOVEC: Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim oziram na Argentinijo . (Nadoljevanje) Cementni izdelki. V Sloveniji so razne prav dobro razvite tovarne za cementne cevi itd. Vsem tem bodi izraženo, da ni tu nobenih izgledov za njihove izdelke, ker se vse to že izdeluje tukaj. Kar tu potrebujemo, to so sirovine, torej cement kot tak. Tudi glinastim izdelkom ne morem prerokovati tu nobene bodočnosti. So pa nekatere izjeme, kot "Kamenit", tovarna za umetno strešno opeko, ki bi utegnila imeti tu lepo bodočnost. Kamnoseška industrija. Izvažati iz Jugoslavije v Južno Ameriko izdelke kamnoseške industrije kot nagrobne spomenike in podobno bi bilo brezuspešno.. Marmornate plošče za pohištvo so imele do pred nedavnim še precej izgleda; trg pa se je poslabšal za marmor v splošnem, ker se je v zadnjem času patentiral tu neki postopek za izdelovanje umetnega marmorja, ki se po svoji zunanjosti nikakor ne razlikuje od naravnega, je pa mnogo cenejši. Keramična industrija. V Argentiniji in drugih sosednih državah je keramična industrija še v povojih in se izdelki uvažajo iz Belgije, Francije, Češkoslovaške in Nemči-jeJSlovenski keramični industriji,ako bo znala glede cen tekmovati s konkurenco imenovanih držav, so vrata v Južno Amerike na stežaj odprta. Tovarne kot Inž. Pavlin & dr. v Petrovčah, Schreiner v Nemškem dobu pri del ju ter Vesely v Gotov-ljah naj se osokolijo ter se pridružijo predlagani družbi. Preštudiral sem nekatere izdelke in cene tovarne Pavlin. Njeni prekrasni motivi so silno privlačni za tukajšnjo publiko ter si bodo osvojili trg ma-1 homa. Vprav vsi njeni izdelki so j godni za tukajšnje razmere; v prvi vrsti bo pač morala razpečavati ! množinske predmete kot: krožnike, sklede, skodelice za juho, kavo, čaj j in podobno. I Glinasti in lončarski izdelki: Ni »osebnega s interesa tukaj za te predmete; odsvetujem sleherni na-j por. Strešna opeka: Do pred ne rano-, gimi leti je bil to sila hvaležen predmet za Argentinijo. Danes so se razmere spremenile. Nastala je tukajšnja industrija, ki krije velik del potrebe. V Lokvah pri Delnicah, na progi Zagreb Sifšak, ima tovarna Petric izdelavo posebno trpežne patentirane strešne opeke. Pred par leti so bili že poslani vzorci v Argentinijo in tukajšnji velegradbeniki so bili brez izjeme navdušeni za to stvar. Nasvetovana družba, ako se ustanovi, naj nikar ne pozabi napeti vse sile, da se ji priključi imenovani tovarnar, ker ima v svojih rokah predmet, ki mu je že v naprej zasigurana lepa bodočnost. Gladilni papir (Schmirgelpapier) Zdi se mi, da imate v Mariboru zadevno tovorno, od njenih cen je odvisno, ali bo mogla konkurirati na tukajšnjem trgu z uvoženimi proizvodi iz drugih držav. Tekstilna industrija: Ne dvomim, da imate v Sloveniji (v Litiji, Št. Pavlu, Jaršah) prvovrstne predilnice. Ali dokler boste Jugoslovani uvažovali tekstilije iz Češke in Italije, je to znak, da domača industrija ne more zadovoljiti domačega trga ter bi bilo nesmiselno hoditi osvajat inozemske trge. Če bi pa bila kakšna tekstilna panoga, ki ne najde doma zadostnega odjema, pa lahko poskusi tukaj. Glede tovaren za konfekcije, kravate in podobno pa svetujem, da o-pustite vsak napor; trosili bi po nepotrebnem čas in denar. Vse tp imamo že tukaj. Črevljarska industrija: je v Argentiniji tako mogočno razvita, da ima v Buenos Airesu okrog 50 večjih in'manjših tovaren te panoge. Agentinija glede črevljev ne samo da krije svoje potrebe, nego celo izvaža v Južno Afriko. Bat'a ki se je s svojim blagom osvojil pol sveta (celo v Indiji se je bil vgnezdil) se v Argentiniji ni mogel vpeljati, ker je domača produkcija pre ogromna. Pač pa so izgledi za čre vljarsko industrijo v pacifiških državah kot: Peruju, Boliviji in Ek vadorju. HIŠA BODOČNOSTI ★ & ★ ik * "liišo bodočnosti", ki so jo zgradili ameriški inženerji v Mansiildu, O., proglasa ameriški tisk za najmodernejšo in najbolj snioneno urejeno zgradim zadnjega desetletja. Opremljena, je. z vsemi pridobitvami soaob* i;i tehnike in še kako! Ü) motorje-. izvršuje najrazličnejša dela. V kleti skrbi elektrika za najboljše verne v hiši, za čist suh, vlažen, topel a(i hladen zrak. Ra,zsvetljava izključuje sence iti jo je mogoče ravnali n" samo po svetlobi, temveč -tudi po barvi. V vsej hiši je nameščenih 320 žarnic povsod tam, kjer bi jih mogel človek potrebovati, celo v shrambah za jedi in omarah za obleko. Žarnice avtomatično gorijo, če odpreš omaro. Svetloba pa je od vseli strani tal o e-nakomerna, da ne vidiš svoji podobe v zrcalu opremljene z nobeno senco. V električni .'pralnici ne manjka niti telefon niti radio, perilo pa se na posebni premakljivi mizi opere in op'!a-hne samo, t. j. s pritiskom na gumb. Isto tako se samo zlika. Prav tako maio telesnega dela je v kuhinji, kjer se da električno ognjišče naravnati točno na vsako zaželjeno temperaturo; seveda delujejo tudi tu vsi kuhinjski stroji, pomivalne naprave Itd. avtomatično. V jedilni sobi ti ni tre-ha nobene postrežbe ali vstajanja. E lektrična servirna miza, ki drži tfse i jedi tople, ali hladne, ti jih pripelje Španski general Sanjurjo, vodja sama k mizi. protirepublikan^ke' vstaje^ ki je bil Zgraditelji toga, v resnici nad vsi . pred nedavnim" pomiloščen, 8 svojo doma avijo> da ho tako| zeno 1 obsežna uporaba elektrike v hiši čez nekoliko let prav tako sama <>b sebi umevna kakor danes centralna kurjava, JAPONSKE NAPOVEDI O BODOČI VOJNI Ugleden japonski politik in bivši minister, Jukio Ozaki, je izd