«v*




GSf" /rt"'	"—t f -J ■.
SP? '>■■ w ■> J '
Jr^ v	S ' v " .
S'► - v ;y < v;.-.u . *
VJfl t V
i-.
Vi i -.
s


Najboljši žur: bučerijada in noč čarovnic
Kolovratenje po Kolovratu Zmaga Suzane Lukič Sv. Miklavž spet prihaja!
Tako lepe čarovnice in buče smo imeli! (foto Zinka Kosmač)
Bo vesel veseli december?
Dovolj imamo te moče! Dovolj vlage, sivine! Trzinci smo tokrat imeli srečo, da Pšata ni poplavljala, pa vendar nam ni bilo vseeno ob poročanju o milijonski škodi in obupu ljudi, ki so jim narasle vode odnašale premoženje, upe in lago-dnejše življenje. Ob besnenju narave smo ljudje še vedno pogosto povsem nemočni. Ponekod so s pametnimi zaščitnimi ukrepi lahko preprečili večjo škodo, a naravne sile so vseeno spet pokazale neukrotljivo moč. Poznavalci pravijo, da bo v prihodnje še več hudih neurij, orkanov, močnih poplav in dolgotrajnih suš. Napovedujejo nam še druge črne scenarije. Omilili bi jih lahko ali se jim celo izognili le, če bi človeštvo svoje sile, znanje in sposobnosti enotno usmerilo v preprečevanje naravnih nesreč, sprememb klimatskih pogojev na Zemlji in zagotavljanju možnosti za preživetje vedno številčnejšemu prebivalstvu sveta. Potrebovali bi močno centralno vlado, a sedanja svetovna organizacija je zgolj igračka v rokah močnega kapitala in interesov organizacij, ki vidijo le svoje koristi in zaslužke.
Slovenija je premajhna, da bi lahko vi-dneje vplivali na svetovne razmere, lah-
ODSEV
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Veronika Cukrov, Zmago Knuplež, Zinka Kosmač, Matevž Kosterov, Brigita Ložar, Patricija Mušič, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Emil Pevec, Iztok Plevelj, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk:
grafex agencija | tiskarna
Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Anton Osenar, tel. št.: 040/800-055
Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408-4902
ko pa bi na svojem območju bolje gospodarili. Poskrbeli bi lahko za učinkovitejše namakalne sisteme, boljše protipoplavne ukrepe, boljšo izrabo obnovljivih virov energije in rabo naravi prijaznejših goriv, več bi lahko naredili za zaščito naše narave, naših naravnih bogastev in tudi za dvig življenjske ravni naših državljanov.
Žal smo 20 let priče lažem in krajam našega skupnega premoženja, predvsem pa sporom in zakulisnim igricam naših politikov. Pravi voditelji so tisti, ki so pravičnejši, razsodnejši, ki vidijo naprej, gradijo mostove in vodijo druge preko ovir v lepši jutri. Pri nas pa so nasedli navijaštvu, delitvam in zakulisnemu politikanstvu. Cela vrsta naših vodilnih je v sodnih preiskavah, igrajo pritlehno igro lastnih interesov in nimajo vizije razvoja, kako bi nasedli čoln izropanega gospodarstva potisnili v razvojne tokove. Samo varčevanje in stiskanje pasu ni rešitev, zato ni čudno, da vse več ljudi vzklika: »Dosti nam je!« Politiki pa še vedno verjamejo, da tudi z razbitim vrčem lahko hodijo po vodo.
V Trzinu občutimo le odsev stisk iz drugih predelov. Tudi pri nas se razmere zaostrujejo, a k sreči še ne v taki meri, kot v nekaterih drugih občinah. To, da imate tokrat v rokah še tanjši Odsev, je le obstranska škoda. V uredništvu Odseva pa res ne želimo biti krivci za pomanjkanje denarja! Že naslednja številka bo lahko imela, če bo po sreči, štiri strani več. Saj bodo prišli Miklavž, dedek Mraz in Božiček! Spet bo veselo! Že zdaj je po tr-
govinah mogoče opaziti novoletne okraske. Nekateri zaslužkarji bi očitno radi novoletno praznovanje razširili na ves december, veseli december pa podaljšali še v november in mogoče bi bil za zapravljanje primeren tudi februar. Trgovci in gostinci so tega seveda veseli, kako pa se polnijo naše denarnice, je pa drugo vprašanje. Predvsem pa se ob tem izgublja pravi pomen praznovanj, ki so izgovor za trgovske veselice.
Kristjani imajo pred prazniki lepšo rešitev - advent. Ta se razen s svečkami in adventnimi venčki ne pokriva z interesi trgovcev, ampak ljudje včasih potrebujemo tudi čas za razmislek. Čas, ko smo sami s seboj in lahko razmislimo o našem življenju, o vrednotah, ki nas vodijo, in o tem, kako uresničujemo svoje poslanstvo. Upam, da vas bodo tudi taka razmišljanja, seveda, če se jim boste prepustili, navdala z novo energijo, voljo do spreminjanja stvari na bolje in z novimi, svetlimi cilji. Ko z mislimi brodimo po popisanih listih, ki ostajajo za nami, moramo pred seboj videti svetlo luč. Kadarkoli gremo naprej, moramo naprej z optimizmom! Zavedati se moramo, da ne bo vedno lepo, da nas čakajo nove pre-preke in težave, vendar smo vedno bolj utrjeni z izkušnjami, z novimi spoznanji. Brez vere v lepši jutri bi lahko zgolj sedeli kot kupi nesreče... Kljub morebitnim ranam in izgubam iz preteklih spopadov z ovirami življenja moramo v sebi najti modrost in moč za premagovanje novih izzivov. Prepreke na poti naj nam bodo sredstvo za duhovno in osebno rast. Če se bomo spoprijeli z njimi, naše življenje ne bo lahko, a lahko iz tega tudi kaj iztržimo. Zadovoljstvo bo kasneje večje, zagotovo pa ne bomo jadikovali nad dolgočasjem. Ne jokajmo za starimi časi, od tistega, kar je pred nami, poskusimo vzeti najboljše, in takrat bo veseli december, ki je pred nami, res vesel.
Urednik
Slika na naslovnici
Zima prihaja, sneg smo že okusili! Foto: Miha Pavšek
LIKOVNE DELAVNICE V CIH
Turistično društvo Kanja vabi likovne ustvarjalce, ljubitelje risanja in slikanja vseh starosti na likovne delavnice pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Simona Jugovica Finka. Prijavite se lahko na recepciji Centra Ivana Hribarja, dodatne informacije pa lahko dobite po tel.: 031 397 001 ali na e-naslovu simon.jugovic.fink@ gmail.com.
Vabljeni!
Po štirih letih, odkar so začeli pokati različni baloni, prenapihnjeni z izsiljeno in zato v mnogih primerih zgolj navidezno gospodarsko rastjo, se kriza vse bolj spreminja v stanje, ki je trajno. V zadnjem času je začelo ugašati tudi upanje, ki ga je spodbujala na videz nezadržna gospodarska rast skupine BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) in tudi organizacije, ki dejansko (vse bolj) obvladujejo svet, seveda v interesu kapitala (IMF, OECD itd.), začenjajo spreminjati svoja stališča. Nič več ne govorijo samo o varčevanju, nujnem zategovanju pasov in podobnih strategijah, temveč vse bolj poudarjajo potrebo po investicijah, zlasti takšnih, ki bi jih spodbudil ali kar izvajal javni sektor in na ta način omogočil delo čim večjemu številu ljudi in ponovno rast kupne moči prebivalstva v posamezni državi in tudi na svetovni ravni. V ozadju teh razmislekov je kajpak še vedno neoliberalna miselnost, ki pa v teh primerih prepoznava pomembno vlogo javnega sektorja in držav,
ki naj bi tokrat tako rekoč žrtvovale lastno substanco, da bi omogočile ponovni zagon gospodarstev in po možnosti tudi oživljenje ideologije neomejene rasti in razvoja.
Alternative
Istočasno se v svetu in tudi pri nas, predvsem po zaslugi nevladnih organizacij in tudi bolj pronicljivih političnih vodstev, vse bolj uveljavljajo alternativni razvojni koncepti, ki zahtevajo, da so posamezna zaokrožena okolja (države, regije ...) spet bolj obrnejo k sebi, bolj temeljito razmislijo o lastnih možnostih in prednostih, ugotovijo, na katerih področjih bi si morda lahko s konceptom samooskrbe zvišala prag neodvisnosti in s tem, po drugi strani, znižala prag ranljivosti. In v teh razmislekih, ki gredo zdaj v eno zdaj v drugo smer, so tudi veliki igralci nenadoma zaznali pomembnost tako majhnih dejavnikov, kot so v večini primerov občine in kar je še podobnih entitet po različnih državah in celinah. Konec oktobra sem se tako podpisani v imenu Skupnosti občin Slovenije udeležil konference NALAS (gre za zvezo zvez občin iz držav jugovzhodne Evrope) o nujnosti decentralizacije fiskalne politike v državah jugovzhodne Evrope in o možnostih sofinanciranja občinskih investicij. Temi sta gotovo pomembni, saj ena zadeva vprašanje finančne in seveda tudi politične avtonomije lokalne samouprave, kar je eno nosilnih gesel demokracije v Evropi, druga pa se napaja iz statistično dokazane ugotovitve, da okrog dve tretjini vseh investicij v večini evropskih državah izvajajo oziroma financirajo občine. To pomeni, da pravzaprav občine v največji meri zaposlujejo evropsko gradbeništvo in seveda tudi pomemben del evropske industrije.
Vloga občin
Kako pomembna je vloga občin v tem pogledu in morda celo odločilna za ponovni zagon gospodarstva, potrjuje tudi dejstvo, da so bili na omenjeni konferenci navzoči tudi pomembni predstavniki Svetovne banke za razvoj, Evropske banke za razvoj, predstavniki znane bonitetne hiše
Moody's, ki je ponujala občinam svoje usluge, predstavniki »Švicarskega sklada« in številnih agencij in uradov EU, Sveta Evrope itd. Nam, udeležencem iz nacionalnih zvez občin oziroma županom in drugim predstavnikom občin iz držav jugovzhodne Evrope, se je zdelo, kot da je nenadoma nekdo začel odkrivati toplo vodo, saj se je vendar že doslej vedelo, da so občine pomembni investitorji zlasti na področju komunalne in tudi socialne infrastrukture. Posamezni udeleženci so pomislili še na kaj bolj daljnosežnega, celo na to, da gre morda za val nekakšne »kolonizacije« tega dela Evrope v imenu njenega razvitejšega dela. In res je, da je pravzaprav šlo po eni strani tudi za preverjanje, ali na lokalnih ravneh tega dela Evrope obstajajo kakšne razvojne strategije in kakšne so te strategije in po drugi za neke vrste ponujanje posojil in podobnih finančnih aranžmajev, ki so vedno tudi neke vrste podrejanje tistih, ki posojila jemljejo, kajti pogoje običajno postavlja posojilodajalec, ki prej ko slej spregovori tudi o smereh razvoja in ves čas razmišlja o lastnih koristih.
A kakorkoli že, kljub vsemu je bilo mogoče zaznati, da je po valu globalizacije, ko smo tudi v najmanjši slovenski vasi razmišljali samo še o planetarnih razsežnostih razvoja, svet prišel do spoznanja, da je vsaj v enaki meri pomembna tudi lokalna raven, in da se vsaka razvojna pobuda začne v nekem konkretnem okolju, in da je zelo pomembno, kako tudi v neki majhni občini razmišljamo o razvoju. In če razmišljamo trajnostno, si prizadevamo po eni strani za boljši standard, za višjo kakovost življenja in hkrati za ohranitev okolja in narave za naše lastne potomce, prispevamo s tem veliko več h konceptu razvoja na globalni ravni, kot si morda na prvi pogled sploh predstavljamo. Kriza je priložnost, da razmišljamo tudi o konceptih, ki so se morda komu v trenutkih obilja in razbrzdanega potrošništva in sanj o neomejenih možnostih razvoja zdeli bizarni, zdaj pa postajajo odrešilni.
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Sveti Miklavž spet prihaja! Otroška predstava in obdarovanje
Letos bo miklavževanje v Trzinu pripravilo Kulturno-umetniško društvo Franca Kotar-ja Trzin. Prireditev bo v sredo, 5. decembra 2012, v dvorani kulturnega doma Trzin na Mengeški c. 9. Zaradi velikega števila otrok bo potekala v dveh skupinah:
-	ob 17. uri: za otroke, katerih priimki se začnejo na črke A do K,
-	ob 19. uri: za otroke, katerih priimki se začnejo na črke L do Ž.
Staršem (in ostalim), ki želijo svoje otroke pripeljati na predstavo in obdarovanje, bodo prijavnice na voljo v vložišču Občine Trzin, v vrtcu Trzin, v osnovni šoli Trzin in v župnijskem uradu, kjer jih izpolnjene lahko tudi oddajo. Prijave je potrebno oddati do 24. novembra 2012.
Za dodatne informacije pišite na: info@kud-trzin.si. Prepoznih prijav zaradi predhodnega naročila daril žal ne bodo mogli upoštevati!
Organizacija: KUD Franca Kotarja Trzin. Financiranje: Občina Trzin in KUD Franca Kotarja Trzin. (BL)
v
Županov kotiček
k I •! |»V» V	I v •• I •	v v	•
Najboljši zur: bucerijada in noc carovnic
V noči, ko si meseca vinotok in listopad podajata roki, smo iz stare keltske tradicije uvozili praznik, ki mu etnologi tudi v Sloveniji napovedujejo dolgo življenje. Pravo ime, in tudi pri nas uveljavljeno, je Halloween, po naše pa noč čarovnic. Verjetno vsi veste, da brez lepo izrezljanih rumenih buč noč čarovnic ne more miniti; v njih prižgane svečke po verovanju prednikov odženejo zlobne duhove. Ker je lanska, podobna zabava za najmlajše otrokom ostala v prijetnem spominu, so se je tudi letos že v naprej vsi veselili.
Na srečo so organizatorice pod taktirko predsednice TD Jožice Valenčak poslušale in upoštevale napoved vremenoslovcev in pripravile srečanje že malo prej, v četrtek, ko nas je sonce še prijetno grelo, narava pa je bila odeta v paleto jesenskih barv. Izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna, saj je bilo to zadnje čudovito popoldne, preden je narava pred prihajajočimi prazniki s hudim poslabšanjem vremena pokazala zobe. Zaradi datuma je padla tudi kakšna pripomba, češ da je noč čarovnic samo na zadnjo noč oktobra. Otrokom, katerim je bila zabava namenjena, pa je bilo vseeno, četudi so kasneje izvedeli, da se niso zabavali na noči čarovnic, temveč na bučerijada.
Organizatorka Klavdija Tretjak je v sodelovanju z Nušo Repše razposlala vabila za noč čarovnic, še bolj uspešni pa so bili kar otroci sami s svojimi ustnimi povabili prijateljčkov iz vrtca in sošolcev iz šole. Tudi letos so praznovanje pripravili na ploščadi med bloki soseske T3 ali t. i. centra Trzina. Prizorišče so uredile domiselno, s polno svežih idej. Ploščad je bila urejena v stilu jeseni in prihajajočega praznika, postavljene so bile mize in klopi za delavnice in pogostitev. Prijeten in razveseljujoč je bil pogled na zelenice s posrečeno okrašenimi drevesi, na travo pa so na ogled postavili buče raznih velikosti in oblik, ki so žarele v odtenkih od oranžne pa vse do zelene barve. Ob tej priliki se vsi lepo zahvaljujemo gospe Sandi Randin, ki je prispevala najbolj značilno okrasitev druženja.
Po lanskoletni izkušnji, da je prireditvi manjkala pikica na "i", je bila letošnja zabava obogatena z DJ-jem Denisom, ki je poskrbel
za odlične ritme. Seveda pa je vedno tako, da je za nekatere glasba premalo glasna, za druge pa preveč, in tem se opravičujemo. V plesu so uživali najmlajši, mladi in malo manj mladi, zraven pa je bilo obilo smeha in zabave.
Za sproščanje ustvarjalne domišljije, ob pomoči mam seveda, so na pripravljenih mizah in klopeh otroke čakale potrebščine za izrezovanje buč ter za izdelavo nočnih svetilk, netopirčkov in drugih okraskov, ki sodijo k bučeriji in čarovnicam.
Da praznovanje ne bi minilo brez pravih čarovnic, spidermanov, batmenov, muckov, metuljčkov, dinozavrov, pajkov, pajkovih mrež, netopirjev ..., so pod vodstvom pajkovke vizažistke Klavdija, Jasna in Živa iz kozmetičnega salona Mija ter Ajdina mamica vzele v roke čopiče in barve ter ustvarjale umetnije po željah modelčkov, ki so v poslikavo nastavili svoje obrazke. Vse dogajanje je skozi oko fotoaparata pridno beležila Zinka, za spomin pa naredila prijeten kolaž.
Po plesu in delu v ustvarjalnih delavnicah so postali otroci lačni in žejni. Sladke dobrote so jim spekle in jih z njimi pogostile mamice Špela, Tjaša, Barbara, Klavdija in Nuša. In ker imajo današnji otroci poleg sladkarij najraje pice, so jim le-te podarili v gostišču Olivija, zraven pa ponudili še veliko litrov čaja. Po običaju se ob takšnem praznovanju popije tudi nekaj "črnega" in zato so v kavarni Motorino skuhali in jim podarili dober kakav.
Da je letošnja prireditev tako dobro uspela, je nedvomno zasluga mladih mamic, ki z dobro voljo prostovoljno pomagajo, da se imajo otroci lepo in si takšne dogodke tudi zapomnijo. Z veliko domišljije, prostovoljnega dela pa tudi z lastnimi sredstvi so mamice povezale vse tri dele Trzina in otrokom, ki živijo v hišah ali blokih v teh sivih časih, ko se vsak ukvarja le sam s seboj, pripravile spet nepozabno praznovanje jeseni: bučerijo z okusom noči čarovnic. Tudi razigrani in nasmejani otroci so bili na koncu soglasni, da je bil žur super, in kar težko so z odhajajočim dnem odšli počivat.
Dunja Špendal
BuCke tudi letos v Trzinu
Spet je leto naokoli in tudi letos smo se v društvu Novita odločili, da bomo drugo leto zapored v okviru projekta »Ustvari in podari bučko« barvali in okraševali buče tudi v Trzinu. Projekt je zasnovan tako, da na vsaki delavnici sodelujeta in skupaj ustvarjata dve generaciji, otroci in stanovalci doma za starejše občane pod mentorstvom prostovoljcev društva Novita.
Namen projekta je razbiti in obogatiti vsakodnevno rutino in obema generacijama dokazati, da sta kljub razlikam sposobni sodelovati med seboj. Rezultati projekta so dokaz, da lahko stari in mladi kljub starostni razliki uspešno in kreativno sodelujejo. Ti dve generacije se med seboj uspešno dopolnjujeta, skupaj razvijata domišljijo, ustvarjalnost in spretnost ter izkušnje, znanje in modrost.
Veseli smo, da so se nam letos pridružili prvošolčki, ki so s svojo razigranostjo popestrili ustvarjalno dogajanje v domu starejših
občanov Trzin. Ker otroška navihanost ne počiva dolgo, je bilo smeha in dobre volje obilo, tudi pesem je odmevala. Stanovalci doma so bili zelo veseli obiska in nekoliko žalostni, ko smo se poslavljali. Dve šolski uri res hitro mineta, vendar jih bodo izdelki, ki so jih skupaj z otroki ustvarili, še kar nekaj časa spominjali na doživetje 25. oktobra. Na koncu so otroci obdarili starostnike z bučami, ki so jih pobarvali. To dejanje je marsikateremu starostniku zvabilo nasmeh na obraz in tudi kakšna solzica sreče se je pojavila. Vse to nam je dalo zagon, da bomo tudi v prihodnje nadaljevali s podobnimi aktivnostmi v Trzinu. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k temu dogodku.
Več o projektu si lahko preberete na naši spletni strani www.dru-stvo-novita.org. Tam najdete tudi fotografije ustvarjanja.
Slika: Vsi končni izdelki krasijo sodelujoče domove za starejše občane ter stanovalce spominjajo na skupno ustvarjanje in druženje z mladimi.
Tadeja Krajnc, predsednica društva Novita
Kolovratenje v navezi PD Onger - DPM Trzin
V soboto, 20. oktobra, smo se podali na dolgo pričakovano družinsko potepanje: v čvrsti navezi zdaj že uigranega dvojca PD Onger in DPM Trzin smo skoraj do zadnjega kotička napolnili avtobus in se pustili odpeljati daleč na skrajni zahodni konec naše dežele, na slemensko pohajkovanje med ostanke prve svetovne vojne po okoli 7 kilometrov dolgem in čez 1000 m visoko segajo-čem predalpskem hrbtu Kolovrata. Od tam pa nas je pot vodila še v Kobarid, kjer smo si ogledali kostnico sv. Antona ter arheološko najdišče Tonovcov grad.
»Brez panike,« je rekel krmar in dobri vojak Miha in pri tem seveda mislil na vreme. Pa verjetno tudi na ovinke, ki jih ni bilo ne konca ne kraja. Če smo še v dolini Idrijce nejeverno zrli v z meglico obdan Kolovrat, nas je ta malo kasneje popolnoma razorožil. Z avtobusa smo namreč stopili v prečudovit, kristalno jasen jesenski dan, ki je obetal. In ni se nam izneveril vse do poznega popoldneva, ko je nebesno modrino zamenjala večerna zarja in se je naše kolovratenje poplačalo z dobro primorsko joto, gobovo juhico in kobariškimi štruklji.
Kje vse smo kolovratili?
Za marsikoga je Kolovrat, ki se dviga nad desnim bregom Soče med Kobaridom in Tolminom ter se na drugi strani spušča proti Benečiji, eden izmed najbolj razglednih grebenov pri nas: pogled nam seže od naših vršacev Kaninskega in Krnskega pogorja, Banjške planote vse do Svete gore, na drugo stran pa čez Fur-lanijo vse do Jadranskega morja. Odlično izhodišče, da se za
trenutek prestavimo skoraj stoletje nazaj in si ogledamo eno od bojišč soške fronte tako, kot so si jo iz varnega zavetja ogledovali in poveljevali italijanski generali. Italijanska vojska je prav na Kolovratu zgradila obsežen sistem tretje obrambne črte, ki so jo poimenovali »linea d' armata«, in se je še na začetku bojev zdela nepremagljiva ovira. Pa vendar so položaji padli prvi dan zadnje, 12. soške ofenzive 24. oktobra 1917, ki so jo izvedli vojaki Av-stro-Ogrske in Nemčije (najbolj zaslužen za zavzetje položajev Na gradu je bil nemški Alpski korpus). Danes na te krvave čase, ki jih je tako preroško že leta 1879 napovedal Simon Gregorčič v pesmi Soči («Tod sekla bridka bodo jekla in ti mi boš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo!«), spominja v muzej na prostem urejeni in z originalnimi gradbenimi materiali obnovljeni del obrambne črte s strelskimi jarki, ki ga vzdržuje fundacija Pot miru v Posočju (Pot miru od Alp do Jadrana povezuje dediščino soške fronte in naravnih znamenitosti Posočja). Nekateri mu pravijo kar simbol človeške neumnosti, saj si danes, tako daleč (ali pa tudi ne) od vojne vihre težko predstavljamo, da je ta razglednik nekoč »paral srca s potoki krvi«. Ko se večkrat potikaš po Posočju in naletiš na vojna pričevanja, lahko le pritrdiš zapisanemu v publikaciji Muzeji na prostem prve svetovne vojne, da »v vsakem kotičku Zgornjega Posočja počiva neizbrisen spomin na vojsko. Vsaka kaverna, strelski jarek, cerkev, pot, mulatjera, hrib, gora, pokopališče ima svojo pripoved za tistega, ki zna poslušati in videti ter razumeti in spoštovati.« Res, če smo želeli slišati, smo se lahko veliko poučili o pokrajini, njenih ljudeh in številnih znamenitostih že med vožnjo. Na naši prvi vzpetini, Na gradu, pa se nam je pridružila tudi nekdanja sodelavka fundacije, domačinka Vilma Purkart, in nam razkrila še marsikatero podrobnost iz obdobja prve svetovne vojne.
Seveda so jarki in strelske line navdušili predvsem otroke, ki so se z vso vedoželjnostjo mladih raziskovalcev (»bojno« opremljeni z baterijskimi svetilkami) brezskrbno pognali na okope. Kako drugače kot njihovi le nekoliko starejši slovenski vrstniki v takrat tujih vojskah na obeh bregovih! Starši pa smo izkoristili svojih pet minut brez bojevnikov in se raje udobno namestili na sončne položaje. Se še spomnite tiste pesmice o mačici, ki na kolovrat sede, zamiži in prede?
Na kolovratenju po Kolovratu smo premagali kar nekaj vzpetin, tako smo se od izhodišča prek vrhov Na gradu, Trinški vrh, Nagnoj povzpeli do najvišjega Kuka (1243 m), kjer stoji TV oddajnik.
Na Trinškem vrhu nas je navdušil razgledni paviljon, ki je nastal v okviru projekta »Reshape 2012« v organizaciji kulturnega združenja iz Videmske pokrajine. Izredno zanimiva ideja lesenega paviljona, postavljenega na mejno črto, in z dvoje »glavnih vrat«, ki se odpirata v Italijo in Slovenijo, in v katerem naj bi razmišljali tudi o sožitju in odnosih med narodi, je dober primer čezmejnega sodelovanja in zmožnosti preseganja delitev iz zgodovine - ni le daljnogled, skozi katerega oprezamo za lepotami narave, marveč tudi poziv vsem nam, da bodočnosti ni brez kulture soočanja in sodelovanja. Poleg tega paviljon, ki je deloma zgrajen iz odpadnega lesa, nagovarja tudi okoljsko problematiko in poziva k varčnosti in preprostosti.
Popoldan smo prikolovratili tudi do Kobarida in se povzpeli do mogočne kostnice, ki so jo postavili v spomin padlim italijanskim vojakom v 1. svetovni vojni, (tu je pokopanih več kot 7000 vojakov). Posamezne terase so postavili v zanimivi obliki osmeroko-tnika, v katerem so v dveh koncentričnih krogih nameščene niše z imeni in priimki ter vojaškimi čini padlih vojakov, pri vsakem pa je dodan še napis »Presente« (»Prisoten«). Sredi tretjega kroga pa stoji cerkev sv. Antona. Malce že utrujeni od prve svetovne vojne smo postrojili naše vrste in se nastavili fotografskemu aparatu za skupinsko sliko.
Potem pa za najbolj vztrajne še naskok na Tonovcov grad; vredno je bilo, ne le zaradi spoznavanja s poznoantično utrjeno višinsko naselbino v dolini Soče, kjer so bili, kot smo se podučili, izkopa-
Potopisno predavanje
v
M. Stih, M. Slanovec: Kuba skozi oči M&M
V	torek, 27. novembra 2012, ob 20. uri vas bosta Mirjam in Matjaž v kulturnem domu Trzin z mislimi zvabila na Kubo, fasci-nantni ostanek socialističnega režima v srednji Ameriki; diktatura Fidela Castra, preprosto življenje v ritmih salse, z zvoki kubanskih kitar in z vonjem po cigarah. To je doživetje! Za obnovo popotni-ških vtisov boste odšteli le dva evra.
V	sklopu vsakomesečnih potopisnih predavanj, ki potekajo vsak zadnji torek v mesecu, je to letos že osmo. V goste organizatorji iz KUD-a Franca Kotarja vedno povabijo predavatelje, ki svoje potopisne vtise podajajo doživeto zaradi njihove - ne povsem tipično turistične - potovalne izkušnje. Na potopisnih predavanjih je sodelovanje z vprašanji in smehom zaželjeno!
BL
ni ostanki zgodnjekrščanskih cerkva, bivalnih objektov in vodne cisterne, marveč tudi zaradi prelepega razgleda - teh pa na tretjo oktobrsko soboto zares ni manjkalo.
Hvala trzinskim prostovoljcem iz obeh društev, da ste nas za cel avtobus družin (našteli smo kar 22 otrok) brezplačno peljali in vodili po prelepih krajih. Druženje je bilo nadvse prijetno, marsikaj pa smo se tudi naučili. Upajmo, da bodo skupne dejavnosti živele še naprej in ne bodo klonile pod izstrelki finančnega topništva.
Z izleta se je pokorno javljala Nataša Pavšek
Vse, ki imate radi Trzin in si želite, da bi bil naš kraj še lepši, bolj urejen in zanimiv tudi za obiskovalce,
Turistično društvo Kanja vabi na XI. podelitev priznanj za lepši in bolj urejen Trzin,
ki bo v petek, 30. novembra, ob 19. uri v dvorani KUD-a Franca Kotarja Trzin, Mengeška cesta 9.
S svojo udeležbo boste izkazali priznanje tistim, ki se nesebično in marljivo trudijo za prijetnejši, bolj pisan in sproščujoč trzinski vsakdan.
Na prireditvi se boste ob gledanju projekcije posnetkov z najlepših trzinskih vrtov lahko na lastne oči prepričali, da imajo nekateri res pravi čut in potrpljenje za lepoto.
Samo prireditev bo povezoval priložnostni kulturni program s sodelovanjem šolarjev iz OŠ Trzin, učencev glasbene šole Lartko in trzinskih folklornikov.
Vabljeni	Turistično društvo Kanja Trzin
Vabimo vas na tradicionalni božično-novoletni koncert
Zapojmo in zaigrajmo skupaj,
ki bo v torek, 11. decembra 2012, ob 18. uri
v veliki telovadnici Osnovne šole Trzin.
Lado Kraševec	mag. Helena Mazi Golob
predsednik DPM Trzin	ravnateljica OŠ Trzin
Zmaga Suzane Lukič in ekipe pionirk
V nedeljo, 21. oktobra 2012, je v Ljubljani na mestnem strelišču na Rudniku potekal prvi izmed šestih turnirjev v državni ligi. Trzinski strelci sodelujejo v 1. ligi s puško in pištolo ter v pionirski ligi, ki nosi naziv Pokal prijateljstva, z ekipo pionirjev in ekipo pionirk.
Najbolje se je izkazala ekipa pionirk - Suzana Lukič, Saša Javorac in debitantka v ekipi Maša Zorman, ki je z odličnim dosežkom
525 krogov prepričljivo zmagala. Na najvišjo stopničko zmagovalnega odra se je med posameznicami povzpela Suzana Lukič, ki je s 183 krogi ugnala vse tekmovalke pa tudi tekmovalce. Odlično sta streljali tudi sotekmovalki v ekipi, saj je Saša Javorac osvojila 5. mesto s 173 krogi, Maša Zorman pa je bila 7. s 169 krogi. Vse tri strelke so vknjižile lepo število točk, potrebnih za končno razvrstitev.
Tudi pionirska ekipa, v postavi Žan Močnik, Tim Mušič in de-bitant v ekipi Lovro Krašovec, je bila uspešna, saj je osvojila 5. mesto. Njen najboljši posameznik Žan Močnik je bil z rezultatom 168 krogov 16.
Članska ekipa, v postavi Jernej Adlešič, Božo Habjan in Marko Živkovič, je v konkurenci 12 ekip, ki tekmujejo v 1.b ligi v streljanju s standardno zračno puško, osvojila 10. mesto. Najvišje uvrščen je bil Jernej Adlešič, ki je s 384 krogi osvojil 15. mesto.
V streljanju s standardno zračno pištolo je bila uspešnejša ekipa v postavi Srečko Vinko, Ivo Rode in Blaž Kladnik, ki je osvojila 5. mesto, njen najboljši posameznik Srečko Vinko je z rezultatom 377 krogov osvojil 5. mesto.
FB
Učenci tretjih razredov obiskali državni zbor
18.10. so se učenci 3. a in 3. b z razredničarkama in še dvema učiteljicama odpeljali v Ljubljano. V okviru naravoslovnega dne smo se odzvali vabilu Majinega očka, g. Vinka, in si ogledali parlament. Vnaprej najavljeni in dobro pregledani smo lahko vstopili ter z vodičem odšli na ogled. Kaj vse smo videli in zanimivega izvedeli, so učenci napisali v svojih prispevkih.
Razredničarki Petra Mušič in Ana Lončar Burjek
Danes smo s šolo obiskali parlament. Ogledali smo si dvorano, v kateri je veliko poslancev, in darila, ki jih dobijo. Občudovali smo lepe slike in freske. Srečala sem strica, ki je tam v službi. Vodič nam je razložil delovanje parlamenta. Upam, da bom kmalu spet šla tja.
Zala Peršolja, 3. b
Veste, kje stoji slovenski parlament? No, jaz končno vem. Obiskali smo ga z razredničarko. Tam se odločajo o pomembnih stvareh. Vsi so bili prijazni.
Matic Peršolja, 3. b
V	sredo ob 8.50 smo obiskali parlament. Ogledali smo si dvorano poslancev, ki je zelo velika. Bilo je lepo, zanimivo in poučno. Ogledali smo si tudi njihova prejeta darila. Mojo mami so tam sprejeli za sodnico. Meni se je vse zdelo lepo in sem se tudi zelo veliko naučila.
Lana Prostran, 3. a
V	četrtek, 18.10., smo bili v Ljubljani. Obiskali smo hišo, kjer se sprejemajo pomembne odločitve za našo državo. Te odločitve imenujemo zakoni, hišo pa parlament. Gospod, ki nam je hišo predstavil, jo je zelo dobro poznal.
Sara Trojanšek, 3. a
Šli smo v parlament. Tam smo si ogledali dvorano, kjer odločajo o naši državi. Ogledali smo si razstavo daril, ki so jih dobili poslanci. Bilo je zelo zanimivo. Izvedeli smo veliko novega.
Brina Perko, 3. b
Parlament je velika stavba. V njej so ljudje, ki odločajo o državi.
V	dvorani je veliko sedežev. Vsi imajo na mizi mikrofon. Stoli in mize so postavljeni v krogu.
Jure Kepic, 3. a
Danes smo odšli v parlament. Ogledali smo si starodavne slike. Potem smo si ogledali dvorano, v kateri je veliko stolov in kamer. Pred vsakim stolom stoji miza, na njej pa mikrofon. Izlet mi je bil všeč.
Žan Luka Lubi, 3. a
V	parlamentu dela moj očka. Bilo mi je zelo všeč. Tam ima pisarno. Ogledali smo si veliko daril. Obnavljajo dvigala.
Maja Vinko, 3. b
V	četrtek smo odšli v parlament. To je velika stavba, ki stoji v centru Ljubljane. V parlamentu zasedajo poslanci. Poslance na volitvah izberejo slovenski državljani. Videli smo veliko dvorano, kjer v polkrogu sedi 90 poslancev, pred njimi pa so sedeži za predstavnike slovenske vlade in vodstvo parlamenta. Na sredini je govorniški pult, ki se lahko dviga in spušča glede na velikost poslanca. Videli smo tudi velikanski kip pred stavbo, v avli star koncertni klavir in fresko (veliko sliko) ter darila, ki so jih prejeli v parlamentu od gostov.
Anton Luka Šijanec, 3. b
Le lepotni popravki besedila prostorskega načrta
V sredo, 7. novembra, je bila v dvorani KUD-a javna obravnava razgrnjenega predloga sprememb izvedbenega dela prostorskega
načrta Občine Trzin. Predlog sprememb je bil od 25. oktobra do 10. novembra javno razgrnjen v prostorih Občine in v Centru Ivana Hribarja, pred zaključkom razgrnitve pa je Občina v skladu z zakonom pripravila še javno obravnavo sprememb. Tokrat je obravnava pritegnila zelo malo občanov, župan Občine Trzin g. Anton Peršak pa je uvodoma pojasnil, da gre pri spremembah zgolj za redakcijske popravke, tekstualne spremembe in usklajevanje z obstoječo zakonodajo. Pojasnil je, da ob tokratnem spreminjanju besedila prostorskega načrta ne bodo sprejeli nobenih vsebinskih sprememb, spremembe pa naj bi omogočile le večjo jasnost določil, odpravile naj bi negotovosti pri sprejemanju določenih rešitev, še zlasti pa naj bi razjasnile negotovosti, ki so se pri razlagi nekaterih postavk načrta pojavljale na upravni enoti. Podrobneje je o predlaganih rešitvah spregovorila svetovalka župana za okolje in prostor Sida Valentinčič. Med razpravo so občani še zlasti spraševali, kdaj bodo pri spremembah prostorskega načrta lahko predlagali in sprejemali tudi vsebinske spremembe, še zlasti pa jih je zanimalo, kdaj se bodo začeli postopki za ureditev trzinskega pokopališča.
Simbioz@ - generacija generaciji
Že Henry Ford je dejal, da star postaneš takrat, ko se nehaš učiti, kar pa za udeležence letošnjega že drugega vseslovenskega projekta Simbioz@ - e pismena Slovenija vsekakor ne velja.
V	tednu od 15. do 19. oktobra sta se ponovno združili dve generaciji in se druga od druge poskušali čim več naučiti. Mladi trzinski prostovoljci smo tako starejše sokrajane spoznavali z računalniškimi veščinami in osnovami mobilne telefonije ter jim s tem poskušali približati svet sodobne tehnologije, ki je tudi zanje lahko zelo uporaben.
V	Trzinu smo se projektu Simbioz@ pridružili drugič in zanimanje je bilo še večje kot lansko leto. Računalniških delavnic se je na dveh lokacijah (OŠ in DSO Trzin) udeležilo kar 50 starejših občanov. S pomočjo delavnic smo starejše tako bolj podrobno poskušali spoznati z osnovnimi funkcijami računalnika, naučili smo jih iskanja informacij na internetu in uporabe drugih brezplačnih komunikacijskih orodij, predvsem elektronske pošte in Facebooka.
Seveda pa Simbioze ne bi bilo brez prostovoljcev, ki smo svoj prosti čas namenili medgeneracijskemu sodelovanju, solidarnosti
in spodbujanju vseživljenjskega učenja. V Trzinu se je pod vodstvom učiteljice Vanje Vogrin projekta udeležilo 12 osnovnošolcev, poleg njih pa so se projekta udeležili tudi sledeči prostovoljci: Polona Podbevšek, Tamara Ivanjko, Saška Smole, Kaja Volker, Zala Hribar, Črt Jašovič, Staša Matjaž, Bojan Hribar, Tina Lovšin, Anže Štrukelj, Nina Kocjan in Špela Mušič.
Osrednji namen akcije je bil omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo z računalnikom, vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest, jih motivirati za nadaljnje učenje, uporabo računalnika in interneta; verjamemo, da nam je to tudi uspelo. S pozitivnimi izkušnjami gledamo naprej in se veselimo novih prostovoljskih izkušenj. Se vidimo na Simbiozi 2013.
Nina in Špela
Novice PGD Trzin
Drugo soboto v oktobru smo šli gasilci in naši družinski člani na celodnevni izlet. Odpeljali smo se v Prlekijo, Ljutomer in Raz-kriški kot. Ogledali smo si čebelarski in kovaški muzej. Pot nas je vodila v Babičev mlin na Muri, po ogledu mlina pa smo se popeljali z raftom na otok ljubezni. Morda je prav tam preskočila kakšna nova iskrica ljubezni med pari, ki so se udeležili izleta. Z otoka smo se vkrcali na splav in se popeljali čez reko Muro. V Razkriškem kotu smo si ogledali prazgodovinsko naselje, šu-štarski muzej in zbirko domače obrti. Po ogledu prleških lepot smo se odpravili na pozno kosilo na kmečki turizem z imenom Na koncu vasi. Za dobro vzdušje v času izleta je s harmoniko poskrbel naš član Uroš Kurent. Udeleženci izleta se zahvaljujemo našima članoma Marti Mušič in Marku Kajfežu za organizacijo čudovitega izleta. Imeli smo se lepo, čeprav nam je vreme malo ponagajalo.
21. oktobra smo šli na Kraljev hrib na paintball, da smo se razmi-gali in sprostili ter nadihali gorskega zraka.
19. oktobra so se operativci udeležili sektorske vaje v Ihanu, na kateri so sodelovali pripadniki Gasilske zveze in ekipe nujne medicinske pomoči Domžale. Preverjali smo usposobljenost, opremljenost in uporabo opreme ob večjih požarih in nesrečah, kot je npr. potres. Mi, gasilci PGD Trzin, smo imeli nalogo rešiti ponesrečenca iz proizvodne hale, ga predati nujni medicinski pomoči v oskrbo ter pogasiti požar z dvema notranjima napadoma. 12. oktobra ob 12.30 uri smo dobili poziv za črpanje vode iz
zaklonišča v starem vrtcu Žabica. Na prvi pogled nič posebnega, vendar je bila intervencija ena zahtevnejših, saj gasilci nimamo primerne opreme za črpanje nizke vode na zelo veliki površini. S potopnimi črpalkami smo izčrpali le tretjino vse vode, ostalo smo čistili z vodnim sesalcem, ki pa ne ustreza za takšne intervencije. Potrebovali bi namreč sesalec, ki ima že vgrajeno potopno črpalko. Tako pa smo morali posesano vodo dodatno prelivati v večje posode, iz njih pa smo potem črpali vodo s potopnimi črpalkami. Glede na obilne padavine v začetku meseca novembra, ki so v večini naše države povzročile večje poplave, bi bilo smiselno tudi v našem društvu razmišljati o posodobitvi opreme za take naravne nesreče.
Na pomoč!
Borut Kump
Malčke v trzinskem vrtcu so obiskali gasilci
Oktober je mesec požarne varnosti in v sklopu s tem povezanih preventivno-izobraževalnih akcij smo tudi letos v Vrtcu Trzin na obisk povabili pripadnike PGD Trzin, ki so se z veseljem odzvali, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Malčkom v obeh enotah so na poučen in zanimiv način predstavili ter razkazali velik gasilski tovornjak s številnimi cevmi, pripomočki in raznovrstno zaščitno - reševalno opremo, največje navdušenje pa so seveda požele rotirajoče luči, sirena in vodni top! Urica druženja je kar prehitro minila, prijazni gasilci pa so starejšim skupinam podarili tudi tematske pobarvanke in odsevne trakove.
Gašper Ogorelec
VABILO
na tradicionalno srečanje starejših občanov
Spoštovane občanke in občani,
Občina Trzin v sodelovanju s prizadevnimi članicami organizacije Karitas vabi na tradicionalno srečanje starejših občanov. Srečanje bo v nedeljo, 16. decembra 2012, ob 16.00 uri v dvorani kulturno-umetniškega društva v Trzinu.
Namenjeno je vsem tistim, ki ste oziroma boste do konca letošnjega leta dopolnili 70 ali več let. Zaradi varstva osebnih podatkov bomo tudi letos udeležence zbirali na podlagi prijav.
Če se želite z nami poveseliti in preživeti prijetno nedeljsko popoldne, nam to lahko sporočite do srede, 12. decembra 2012, do 13. ure na telefonsko številko: 01/564 45 43.
Prisrčno vabljeni tudi tisti, ki ne boste prejeli vabila. Če se srečanja ne morete udeležiti sami, se ga lahko udeležite skupaj z vašimi spremljevalci.
Lepo povabljeni!
OBČINA TRZIN V SODELOVANJU S KARITAS-om
Tuje rastline ogrožajo trzinsko naravo
V	Centru Ivana Hribarja je 15. oktobra 2012 potekalo predavanje o tujerodnih invazivnih rastlinah v Trzinu. Izpostavili smo koristi sodobne mednarodne trgovine, ki ima lahko včasih tudi nepredvidljive posledice. Nekatere eksotične rastline, očem sicer prijazne, ki jih kupimo v bližnjem cvetličnem centru in jih podarimo svojim bližnjim, lahko čez čas uidejo preko ograje naših domov na sosednji travnik ali v gozd. Nekatere tujerodne vrste se hitro prilagodijo na novo okolje in ker nimajo naravnih sovražnikov, hitro rastejo v strnjenih sestavih. Prekrijejo in odvzamejo svetlobo in hrano drugim domačim rastlinam, ki so rasle na tem območju. Domače vrste tako prenehajo uspevati in tujerodne rastline prekrijejo obronke gozda, se razbohotijo ob potoku in železnici ...
V	Trzinu najdemo strnjene sestoje amorfe ob plinarni, čudovit japonski dresnik ob trzinski obvoznici in pri avtomobilskem servisu, raznobarvna peterolistna vinika pa čudovito uspeva na naših ograjah, prekriva pročelja hiš in se vije na sosednja drevesa. Nekatere divje rastoče invazivne rastline lahko povzročajo tudi hude alergije, kot recimo ambrozija, ki je k sreči v Trzinu še nismo zasledili. Vendar je bila videna v sosednjih Domžalah, in jo lahko v kratkem pričakujemo tudi pri nas. Si predstavljate, da na vaši njivi namesto zelja začne rasti čuden plevel, ki se hitro razmnožuje in vam zmanjša pridelek? Ko ga želite odstraniti, pa ugotovite, kako težko je to? Odstranjevanje posameznih rastlin, ko jih opazimo, je edini učinkovit način, da preprečimo razrast. Rastline je najbolje odstraniti s korenino vred in zažgati. Najbolje v času cvetenja, preden naredi semena.
V Trzinu se nezaželene tujke že bohotijo ob robu zavarovanega območja NATURA 2000 in ogrožajo zavarovana področja naših mokrišč in tam živečih rastlin in živali. Ko se namreč zamenjajo rastline, se posledično spremeni celotno okolje, vključno z živalmi, ki so se, recimo, prej hranile z robidnicami, ki prenehajo rasti zaradi tujih invazivk. Upamo, da bomo s skupnimi močmi, ob podpori Občine Trzin, uspeli organizirati akcijo odstranjevanja nevarnih rastlin in nadaljevali z ozaveščanjem, kakšno škodo lahko naredi rastlina iz cvetličnega lončka, ki smo jo podarili babici za rojstni dan ...
Tina Kuferšin
Kratke novičke iz PD
V duhu ostrih varčevalnih ukrepov pri Odsevu smo tudi trzinski
planinci dolžni varčevati s prostorom, zato res na kratko sporočamo:
•	Da smo 20. oktobra skupaj z DPM Trzin izvedli lep in poučen izlet v Zgornje Posočje: na Kolovrat, Tonovcov grad ... Precej materiala (ne le slikovnega) najdete na spletni strani www.on-ger.org - tako kot tudi za vse ostale društvene akcije.
•	Da na OŠ Trzin s polno paro že delujeta dve planinski skupini in dve skupini plezalnega krožka.
•	Da bo menda Občina prisluhnila naši prošnji ... in nam bo v jubilejnem letu končno uspelo usposobiti WC v društveni hišici (ki sicer ne deluje že ohoho let).
•	Da smo ponosni na novo pridobitev - nov toplotni konvektor v društveni hišici. Upamo, da sedaj večina sestankov ne bo več potekala z mislijo, »naj se čimprej konča, ker nas res zebe«.
•	Da je PS Plankton (dijaki in študenti) svoj korak sredi oktobra raje kot na otok Krk usmerila (v dežju) na 15 kilometrov dolgo Jurčičevo pot med Višnjo Goro in Muljavo.
•	Da pri postavitvi novih meteoroloških postaj na vrhu Stola in na Zelenici nismo imeli kakšne besede. Veliko pa jo je imel naš Miha Pavšek. In sedaj bo obiskovanje Karavank (sploh pozimi!) ob upoštevanju svežih vremenskih podatkov lahko zares varnejše.
•	Da je akcijo, kjer aktivno sodelujemo (odstranjevanje invazivnih rastlin v Trzinu) 30. oktobra »odplaknilo« slabo vreme. Ne bomo obupali - invazivnim rastlinam se ne obetajo več tako dobri časi ...
V soboto, 10. novembra, je naša ekipa Bose koze sodelovala na regijskem tekmovanju Mladina in gore v OŠ Šmartno v Tuhinju, kjer se je pomerilo 27 ekip. Žal Bosim kozam ni uspelo, in januarja 2013 ne bodo sodelovale na finalu 24. tekmovanja MiG na Vranskem.
»Zunaj« je tudi že razpis za 2. zimovanje našega MO (najdete ga na spletu), ki bo od 8. do. 10. 2. 2013 v čisto novem planinskem domu PD Moravče na Uštah - Žerenk (568 m). Prijave že zbiramo.
24. novembra organiziramo že 7. seminar IZI (za vse, ki delajo z mladimi planinci). Ker je glavna tema srečanja geocaching (novodobni lov za skritim zakladom s pomočjo GPS naprav in pametnih telefonov) in se bo spoznavanje te nove igre dogajalo predvsem zunaj, v naravi, lahko ta dan srečate na območju Trzina kakšnega zablodelega iskalca zakladka ...
Še marsikaj se je dogajalo. Smo rekli kaj o pripravah na praznovanje 30-letnice društva? Ah, to pride na vrsto kdaj drugič ...
Dimež
Napovednik TD Kanja	
22. 11. ob 18.00	Živa dediščina za danes in jutri - DMR
	TD Kanja, Center za razvoj Litija
26. 11. ob 16.00	Prednovoletna delavnica
	OŠ Trzin
30. 11. ob 19.00	Podelitev priznanj za urejen kraj
	KD Trzin
Dvakrat tik pred izpadom
Dve odločilni bitki smo Trzinci bojevali ob koncu oktobra in obakrat nam je pri borbi za obstanek občutno pomagalo tudi dejstvo, da smo zadnjeuvrščeno ekipo izdatno premagali in si s tem zagotovili zadostno »zalogo« točk. Najprej se posvetimo nastopu v superligi osrednjeslovenske šahovske lige, za katerega sem napovedal odločitev v zadnjih treh kolih. In res, naši tekmeci za izpad so bili, podobno kot mi, še trikrat poraženi, in tako smo ohranili tisto po štirih kolih pridobljeno prednost pred njimi. Slabemu rezultatu navkljub moramo upati, da bomo letošnje izkušnje s pridom uporabili v prihodnjih nastopih in da je trd boj vedno dobra popotnica za naslednje preizkušnje. Deveto mesto v ligi in osvojene točke so prispevali: M. Oberč 2 (v sedmih partijah), I. Rojs 1 (5), N. Jukan 1 (4), M. Troha 1 (2), A. Grum 1,5 (3), K. Konvalinka 0,5 (2) in B. Bajec 2,5 (4). Zmagala je ekipa ŠK Ig.
Druga zgodba je imela zelo podoben epilog kot prva, šlo pa je za tekmovanje na državni ravni, in sicer za vsakoletno drugo državno šahovsko ligo - zahod, kjer smo nastopili že tretje leto zapored. Med desetimi šestčlanskimi moštvi smo se dva vikenda zapored, kar je dokaj naporno, saj smo kar trikrat igrali po dve partiji dnevno, borili za čim boljši seštevek točk. Že ob začetku smo namreč vedeli, da so nekateri nasprotniki bistveno močnejši in da je naše upanje le uspeh v boju s tremi nam enakovrednimi tekmeci. Ob koncu se je nekako le izšlo, saj smo uspeli osvojiti tisto želeno predzadnje mesto, ki zagotavlja obstanek. Po mnenju enega od naših šahistov, in njegovo mnenje deli tudi podpisani, se lahko le spletu okoli-
ščin zahvalimo, da smo ostali v ligi. Dvanajst točk in pol smo zbrali takole: M. Oberč 2 (8), I. Rojs 2,5 (6), N. Jukan 3,5 (9), S. Rijavec 0,5 (2), A. Grum 0,5 (2), V. Markič 1,5 (7), S. Mlakar 1 (2) in M. Mihelič 1 (4). Zmagovalci so postali šahisti ŠD Koper. Podrobnosti tekmovanja in rezultate ter tudi posamezne partije si lahko ogledate na spletni strani Šahovske zveze Slovenije.
Naši kolegi iz ekipe Dom-In Agencija za nepremičnine, ki igrajo v prvi ligi, imajo pred sabo še eno kolo, in sicer 22. t. m. Zaenkrat so v osmih srečanjih zabeležili kar štiri poraze, dve zmagi in en neodločen izid. Ta bilanca jih je potisnila na predzadnje mesto tabele, in le izdatna zmaga v zadnjem kolu jih lahko oddalji od repa tabele. In ker znajo biti uporni, se tega tudi nadejajo.
Andrej Grum
Kulturoskop - Koledarčke iz žepov!				
DATUM	KAJ?	ZVRST	VSTOP	KJE?
petek, 23. 11. 2012	Rok za oddajo prijav za miklavževanje 2012	Prireditev za otroke	/	Vložišče Občine Trzin, župnišče Trzin, OŠ Trzin in vrtec
sobota, 24. 11. 2012 ob 19.00 uri	Valič teater: Srečno ločena	Komedija, premiera	15,00 EUR	Kulturni dom Trzin
torek, 27. 11. 2012 ob 20.00 uri	Mirjam Štih, Matjaž Slano-vec: Kuba skozi oči M&M	Potopisno predavanje	2,00 EUR	Kulturni dom Trzin
sreda, 5. 12. 2012 ob 17.00 in ob 19.00 uri	KUD Franca Kotarja Trzin: Miklavževanje	Obdarovanje otrok od 1 let in otroška predstava	7 predhodne prijave	Kulturni dom Trzin
četrtek, 13. 12. 2012 ob 19.00 uri	Valič teater: Srečno ločena	Komedija, premiera	15,00 EUR	Kulturni dom Trzin
Rezervacija vstopnic za prireditve je možna preko spletne strani društva: rezervacije@kud-trzin.si.			www.kud-trzin.si ali preko elektronske pošte: BL	
Delovna zagnanost Miki mišk
Dramska skupina Miki miška je po uspešni premieri predstave Kraljična na zrnu graha še vedno polno zaposlena. Začeli so z ustvarjanjem nove igre »Ukradena darila«, ki bo na ogled 5. decembra, na večer, ko obdaruje sveti Miklavž. Vsebina naj ostane skrivnost, povemo pa naj, da nas bodo po dolgem času ponovno obiskali angelčki in parkeljni. Brez skrbi! Kdor je bil priden, se nima česa bati.
Medtem s polno paro nastaja tudi muzikal Druščina, po predlogi Stephena Sondheima, ki bo na ogled konec februarja. Igralci va-
dijo zahtevne pesmi, igrajo prizore in se spopadajo s koreografijo, ki jo je sestavila Ana Okorn, sicer tudi plesalka in navijačica zmajčic. Režiser Nejc Lisjak obljublja, da bo predstava nepozabno doživetje, zato si jo morate ogledati.
Če si še niste utegnili ogledati nove predstave Kraljična na zrnu graha, je v decembru skrajni čas, da to storite. Napovedali so namreč samo še dve ponovitvi, in sicer 8. in 9. decembra 2012 ob 18. uri, v dvorani kulturnega doma. Zasedbo vodita Nina Novak Božič in Veronika Weixler, nastopajo pa tudi Eva Kralj, Barbara Šernek, Mariša Jagodič, Nejc Lisjak in Aleksandra Kmetič.
bl
DS Miki miška: Kraljična na zrnu graha
Trzin je 18. novembra vnovič dočakal novo premiero - predstavo trzinske mladinske hiperaktivne gledališke skupine. Kra-ljično na zrnu graha je na oder postavil stari (čeprav po letih še izredno mlad) znanec režijske palice mladincev Nejc Lisjak. Predstava je bila posebna tudi zaradi dejstva, da je v njej sodelovalo kar nekaj fantov, katerih primanjkljaj je bilo čutiti v preteklih letih delovanja Miki miške. Bravo, fantje! Zgodba kraljične, ki dokaže, da je resnično prava kraljična s tem, ko čuti zrno graha preko ducat pernic, vam je gotovo znana. Vendar je taka Kraljična, kot so jo uprizorili Miki miške, gotovo vredna ogleda. Če zaradi drugega ne, zato, ker KUD-ova mla-dež v vsako predstavo vloži ogromno truda. Ne zamudite katero od ponovitev.
bl
hmkkOrtiO /Will
Zaupaj vase in energije ti bodo služile
Poznate Brecljevo pesem, ki gre takole: »Alojz Kodre, mojster za vse, mojster za mafijo«? Slednja seveda ni tista zloglasna sicilijanska, temveč je govora o nekdanjem »zloglasnem« profesorju na fakulteti za matematiko (MA-) in fiziko (-FI-) na Jadranski (-JA) ulici v Ljubljani. Avtorica današnje predstavitve in naša sokrajanka pa se tokrat loteva povsem drugih mojstrov, namreč tistih, ki se skrivajo v nas samih. Prav zato jih je najteže odkriti.
Tjaša Pavček je ob knjigi Mojstri Nove Energije spoznala načela mojstrstva, med njimi je za Knjižne niti izpostavila naslednje:
»Eno izmed najpomembnejših načel mojstrstva je zaupanje vase. Ali si lahko brezpogojno zaupam, sebi, svojemu telesu, da bo preprosto vse v redu? Pomislim, kako lažje bi bilo življenje, če bi lahko spustila vse dvome, ki jih imam, koliko več energije bi imela na voljo za bolj kreativne stvari, namesto da se ubadam s svojimi dvomi. Zato sem izbrala zaupanje vase. Vem,
da se bo to zgodilo postopoma, korak za korakom, verjamem pa tudi, da je to resnično najgloblja stvar, ki jo lahko naredim zase, da si začnem ponovno zaupati. In z zaupanjem ugotoviš, da je življenje elegantno enostavno, da imaš odgovore na vsa vprašanja že v sebi, samo zaupati moraš odgovoru, ki pride.
Še eno izmed načel, na katero sem vedno pozabila, je, da moram postaviti sebe na prvo mesto. To se mi je zdelo preveč ego-istično, naučena sem bila, da moram poskrbeti najprej za vse druge, razen zase. Ampak kako sem potem lahko Mojster, če ne poskrbim zase?
Med prebiranjem naletim še na eno načelo mojstrstva, ki mi je zelo všeč, in sicer, da nam želijo energije služiti. Energija zdravja, priložnosti, obilja, novih delovnih mest, denarja ... nam želijo služiti. Ampak spet se zgodi, da takim energijam, ki mi želijo služiti, obrnem hrbet, ker mislim, da moram vse storiti sama ali pa da si tega ne zaslužim. Mojster razume, da mu vse energije služijo, privabi jih v svoje življenje, igra se z njimi.
In še nekaj sem ugotovila med prebiranjem knjige, in sicer to, da bom izbirala, kaj si želim, saj sem Mojster stvarnik in kreator svojega življenja, za kar prevzemam odgovornost in ne iščem več zunanjih dejavnikov, ki so krivi za nezadovoljstvo v mojem življenju.
Pa še to: za Mojstra je obilje na vseh področjih naravno stanje, bolj naravno, kot je pomanjkanje.
Knjigo priporočam vsem, ki hočete biti Mojster svojega življenja.«
Zakaj ne bi postali tudi mojstri prebiranja knjig? Privabite energijo tisočerih zgodb in jo delite z drugimi. Še vedno željno pričakujemo vsak najmanjši drobec, ki ga od-strete za Knjižne niti (knjizne.niti@gmail. com). Preženite novembrsko melanholijo, morda vam bo pri tem najbolj v pomoč prav mojstrstvo knjige!
Knjižno-nitni pozdrav, Nataša Pavšek
Revija odraslih in mladinskih zborov domžalske dekanije
Na misijonsko nedeljo so na reviji, ki nima tekmovalnega značaja, ampak je namenjena druženju in prepevanju sebi in Bogu v čast in veselje, v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete na Brdu prepevali odrasli in mladinski pevski zbori domžalske dekanije. Poleg domačega zbora so nam zapeli še mešani pevski zbori iz Šentvida, Vira, Domžal, Mengša, Jarš in Moravč.
Pod vodstvom Francija Banka je na tokratni reviji mešani pevski zbor župnije sv. Florjana iz Trzina zapel Zvonovi so zopet
zapeli (Hogilin Sattner) in Njive so bele (Franc Cigan), ki se je še kako podala misijonski nedelji, saj spada med misijonske pesmi. Poleg vodenja zbora je Franci Banko na reviji sedel tudi za orgle. Na reviji so se predstavili tudi mladinski pevski zbor iz Jarš, ženski zbor Pepine iz Vira in moški pevski zbor župnije sv. Martina iz Moravč. Pester izbor pesmi in zanimiva predstavitev posameznih skladateljev cerkvene glasbe in zborov je revijo naredilo zanimivo tudi za številne obiskovalce, ki so tokrat s svojim obiskom pokazali, da cenijo trud, ki ga
pevci in pevke vložijo ob pomoči zborovodij in organistov, da nam ubrano zapojejo. Na koncu so nam skupaj zapeli še tri pesmi, in sicer Tebe, Večni Bog nebeški Stanka Premrla, Lojzeta Mava Ave, o čista ti in Matije Tomca, v priredbi prof. dr. Jožeta Trošta, ki je številni zbor tudi vodil, Plamen vere v srcu prižgimo. Besede uvoda in zaključka so tokrat pripadle odgovornemu za cerkveno glasbo v dekaniji Domžale župniku Jožetu Tomšiču in domačemu župniku Andreju Svetetu, ki sta se zahvalila tako prof. dr. Jožetu Troštu kakor pevcem in jih povabila, da se zadržijo ob skupnem druženju, pogovoru in pogostitvi še nekaj časa.
djd
Mladi folklorniki nastopili na mednarodnem festivalu
Petek, 5. 10. 2012, je bil za otroško folklorno skupino OŠ Trzin poseben dan. Ob dveh popoldne se je skupina deklet s harmonikarjem in mentoricama odpravila na Mednarodni otroški folklorni festival FOS 2012 v Predoslje pri Kranju. Po mesecu dni pogostih vaj in pričakovanja je končno napočil ta dan. Že prvi teden v novem šolskem letu smo pridno začeli s pripravami. Malo smo pobrskali po spominu, kaj še znamo od lani, nekaj pa smo tudi dodali in spremenili, da je bilo bolj zanimivo za nas in za gledalce, ki nas spremljajo.
Takoj po prihodu v Predoslje smo se spoznali z odrom, nato pa smo se odpeljali v šolo, kjer smo imeli razred zase, da se v njem preoblečemo. Po okrepčilu smo že hiteli s preoblačenjem, saj nas je čas neusmiljeno priganjal.
Ko smo pred kulturnim domom čakali na nastop, so nas s svojo temperamentno glasbo in kolom zabavali Bolgari. Naše plesalke se kar niso mogle upreti, da ne bi še same malo pomigale v njihovih ritmih. Še posebno, ko je gospod, ki je igral na meh, zaigral Račke. Za piko na i pa so z gugalnico na veji pogugali naša dekleta, pri čemer so se zelo zabavala.
Ob taki zabavi je čas, ko smo čakali na nastop, resnično hitro minil, in že je bil oder pripravljen za nas. Predstavili smo se s spletom plesov in iger z naslovom Šopek imam, tebi ga dam. Bili smo najmlajša skupina, ki je v petek nastopila na festivalu. Dekleta so odlično opravila svoje delo in s tem pokazala, da naš trud med pripravami resnično ni zaman. Seveda pa nam ne bi uspelo brez ubranih glasov Simonove harmonike.
Po našem nastopu smo se pridružili gledalcem v dvorani ter si ogledali nadaljevanje programa z nastopom drugih folklornih skupin in tamburaškega orkestra. Naše plesalke so zopet navdušili Bolgari s svojim energičnim nastopom.
Po prireditvi so nas organizatorji pogostili v šoli, kjer so pripravili pravi »pica parti«, presenetili pa so nas tudi s torto velikanko. Večer se je nadaljeval ob ritmih glasbe. Uživali smo ob sproščenem druženju s plesalci festivala, tako da nas je že čas za odhod domov pošteno priganjal.
Bogatejši za novo izkušnjo smo preživeli krasno popoldne, česar pa ne bi bilo, če ne bi imeli podpore staršev. Če ne bi bil festival odlično organiziran. Če ne bi imeli stoodstotne podpore ravnateljice, ki si je prišla festival tudi ogledat. Vsekakor pa bi bil ta nastop veliko težje izvedljiv, če nam folklorna skupina iz Mengša ne bi nesebično posodila otroške noše. Vsem resnično hvala.
Ana Lončar Burjek
Občina Trzin vabi na tradicionalno
novoletno srečanje občanov,
ki bo v petek, 14. decembra 2012, ob 19.00 v kulturnem domu Trzin, Mengeška 9.
V programu bo sodelovala Glasbena šola Lartko in glasbena skupina D'Plagiators.
Veseli bomo, če boste trenutke iztekajočega se leta 2012 preživeli z nami.
župan Anton Peršak
TEŽAK SNEG IN ŠE TEŽJE GLAVE
Na zadnji oktobrski vikend je zapadel prvi sneg. Ker letošnjo jesen še nismo bili deležni kakšne hujše zmrzali, je bilo na listavcih še skoraj vse listje. Zato so veje, ki se ohladijo prej kot tla, in se jih sneg hitreje oprime, in pa zaradi večje specifične površine, prestregle precej več snega kot pozimi, ko so popolnoma gole. V bližnjih gozdovih okoli je zato te dni ogromno polomljenega vejevja in manjših dreves. Nekaj tega je tudi v samem kraju, še najbolj pa nas je razžalostil pogled na polomljeno drevo na otroškem igrišču tik za bloki soseske T 3. To so tista drevesa z velikimi listi, pod katerimi je ob poletni pripeki prav prijetna senca. Še bolj težke od snega pa so bile »bistre« glave na promenadi ob Pšati, kjer so pri eni od klopc poleg športnega balona polomile tamkajšnje mlado drevesce. Nam je tega res treba oziroma so mlade trzinske glave dejansko že tako »težke in polomljene«? Ali pa starejši prebivalci ne razumemo sodobnega »parčkanja« na klopcah ob potoku? »Takle mamo,« poreče marsikdo, ampak ne bomo imeli več dolgo, če ne bomo spremenili odnosa do naše skupne lastnine.
Inšpektor Nebodigatreba 007 ( = sedem dni na teden ...)
(avtor je znan uredništvu)
Zmeraj bolj na kratko in mokro
Iz zadnje platnice oz. njene notranje strani, kjer so nekajkrat kraljevali seks(i) oglasi, smo se uspeli zdaj spet vriniti na primernejše mesto notranjih strani, a še nekoliko skrčeni oziroma prepolo-vljeni. Morda smo res v letu suhih krav, a vreme se minuli mesec očitno s tem nikakor ni strinjalo. Vsa letošnja suša je namreč že nadoknadena (ne pa pozabljena!), za kar sta poskrbela oba začetna meseca jesenskega meteorološkega trojčka. Pravkar minuli oktober je prinesel precej toplih jesenskih dni z jutranjo meglo (12 dni!), dvakrat pa tudi obilnejše padavine, zato tudi v našem koncu ni prav dosti manjkalo do večjega razlitja Pšate. 28. 10. je imela v Topolah pri Mengšu, kjer je ARSO-va vodomerna postaja, pretok skoraj 42 m3/s, štiri dni kasneje oziroma na vseh svetih dan pa še drugotni višek z nekaj nad 37 m3/s. Na srečo pa odteče od te silne količine skozi Trzin le tretjina te vode. Nadpovprečno toplo obdobje, ki je trajalo skoraj ves oktober, so v prvi polovici meseca prekinjali posamezni hladnejši dnevi, zadnje dni meseca pa je bilo živo srebro po vsej državi pod običajnimi vrednostmi in s pravim zimskim pridihom. Padavin smo imeli krepko - natančneje za 200 - 250 %, nad dolgoletnim povprečjem in celo dva nevihtna dneva. Največ padavin smo bili deležni v drugi polovici meseca. Samo poslabšanje vremena v zadnjem oktobrskem vikendu nam je prineslo prek 150 litrov vode na m2. Očitno pa se bo obema omenjenima mesecema pridružil tudi tretji oziroma zadnji jesenski mesec - november, saj je Pšata že 5. 11. znova dosegla skoraj 37 m3/s pretoka. Podatki o pretokih v Trzinu so na voljo le v letnih poročilih.
Ob koncu tega padavinskega dogodka na zaključku oktobra nas je obiskal še prvi sneg letošnje šele prihajajoče zime (5 cm 29. 10.). Že v bližnji Komendi ga je zapadlo enkrat več! Dva oktobrska dneva s snežno odejo (in pri sosedih štirje ...) pač nista od muh, predvsem pa se njeni sledovi poznajo v naših gozdovih, kjer je obležalo na tleh kar nekaj dreves in številne veje. Ker je večina listja takrat še vztrajala na drevju, je to prestreglo več snega kot pozimi. Vzponi na bližnjo Rašico oziroma Vrh Staneta Kosca z razglednim stolpom bodo na delih poti kar nekaj časa zahtevali krajše obvoze. Več dreves in vej je polomilo tudi po trzinskih ulicah ter obeh športnih parkih in na promenadi ob Pša-ti. Oktobrska moča je več kot dobrodošla za bodoče zaloge pitne vode, predvsem podtalnice, žal pa ni mogla nič več pomagati tistim letošnjim pridelkom, ki jih je odnesla suša oziroma jih zaradi nje sploh ni bilo. A pustimo se presenetiti naravi, ki se takole poigrava z nami, saj smo tudi mi do nje vse bolj malomarni! Upajmo,
da nam bo snežna belina letošnjo zimo kaj bolj pogosto in obilno razsvetljevala sicer v tem delu leta najtemnejše dneve. Sicer pa se bo tudi v svetlobno najkrajše odmerjenih dneh leta prav vsak dan proti večeru postopoma temnilo vse do nižin ...
Trzinčanov Miha,
občinski vremenski svetnik
POSTAJA	Padavine oktober (v mm oz. l/m2)
Vrhnika	188
Škofja Loka	204
Domžale	216
Trzin	217
Radomlje	220
Grosuplje	225
Letališče Brnik	261
Ljubljana Bežigrad	270
Moste pri Komendi	270
Preglednica: Padavine septembra 2012 na širšem območju Ljubljanske kotline (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko)
VOLITVE ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE - 1. KROG
11. november 2012, PREGLED PODATKOV PO VOLILNIH OKOLIŠIH
Zap. št.	VOLILNI OKOLIŠ	I. o k o l i š »Stari Trzin« in del Ljubljanske-vzhodno od Pšate %	II. o k o l i š Del Mlak in ulice pod zahod. Ongerja, Zastrano %	III. o k o l i š Del Mlak-ulice zah. od Mlakarjeve in ulice v IOC %	SKUPAJ ŠTEVILO	1 %
1.	VOLIVCEV V IMENIKU	1222 / 100	963 / 100	794 / 100	2979	100
2.	GLASOVALO NA VOLIŠČU	692 / 56,62	594 / 61,68	444 / 55,91	1730	58,07
3.	ODDANO GLASOVNIC-VELJAVNIH	682	587	444	1713	99,01
4.	NEVELJAVNIH GLASOVNIC	10 / 1,44	7 / 1,17	0	17	0,98
5.	GLASOVALO »ZA« BORUTA PAHORJA	290 / 41,90	205 / 34,51	169 / 38,06	664	38,38
6.	GLASOVALO »ZA« DR. DANILA TÜRKA	239 / 34,53	306 / 51,51	207 / 46,62	752	43,46
7.	GLASOVALO »ZA« DR. MILANA ZVERA	153 / 22,10	76 / 12,79	68 / 15,31	297	17,16
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
Z A H V A L A
Ob nenadni in boleči izgubi našega skrbnega in ljubečega moža, očeta, starega ata, tasta in strica
PAVLETA HABATA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče in cvetje.
Posebna zahvala gre gospodu župniku Boštjanu Gučku za lepo opravljen obred, gasilcem PGD Trzin in g. Franciju Kurentu za pomoč.
Vsi njegovi
Ne smemo jih pozabiti
V	torek, 30. oktobra, smo se zbrali ob spomeniku padlih borcev in žrtev NOB pred osnovno šolo v Trzinu, kjer smo s krajšim kulturnim programom, kot vsako leto, počastili ta dan.
Mešani pevski zbor društva upokojencev »Žerjavčki« je zapel tri pesmi, z recitacijami pa sta nastopila učenca osnovne šole Trzin Laura Podobnik in Gregor Gabrovšek.
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB občine Trzin, Jože Kosmač, je v nagovoru poudaril: »Kot domoljubi, v spoštovanje minulim zgodovinskim dogodkom naše zgodovine pred skoraj 70 leti, si vzemimo toliko časa v teh dneh, da obiščemo grobove padlih in njihova spominska obeležja. Tisti, ki ležijo v njih ali je obeležje postavljeno v njihov spomin, so si to zaslužili. Zato se vsako leto pred tem spomenikom spominjamo padlih trzinskih borcev in žrtev fašizma, ki so skupno s premnogimi borci in borkami med NOB dali za našo svobodo najdražje, kar so imeli, svoja življenja. Vsi spomeniki in plošče širom Slovenije in v zamejstvu v njihov spomin so pomniki junaštva in tragičnih usod ljudi tistega časa.
V	Trzinu imamo tudi obeležje iz naše novejše zgodovine, to je iz vojne za samostojno Slovenijo, obeležje bitki, v kateri je padel Kamničan Edvard Peperko, pripadnik teritorialne obrambe, in žrtvoval življenje za novo slovensko državo.«
Vsako leto obiščemo tudi spominska obeležja v gozdu v Komen-dski Dobravi, kjer je bila požgana partizanska bolnišnica, v njej pa je tragično preminil Trzinec dr. Tine Zajc, na Špruhi nad Trzinom, kjer je padel Črnučan, prvoborec Cene Štupar, in na rojstni hiši na Kmetičevi ulici, pri plošči Tineta Kmetiča, ki je kot prvi padli borec iz Trzina padel pri Sv. Mohorju na Moravškem. Letošnje leto se žal nismo poklonili pri obeležju na Jemčevi ulici, na Podgorškovi oz. Jefačnikovi domačiji, kjer so po izdajstvu padli Janez Burja iz Trnovč, Miha Vrhovnik iz Mengša in Jože Podgoršek iz Trzina, ker letos domačijo, v kateri se je rodil tudi naš rojak Ivan Hribar, kasnejši ljubljanski župan, občina obnavlja, zato pa je tudi spominsko obeležje NOB v depoju gradbenega izvajalca.
Jože Kosmač
Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
Z A H V A L A
V 84. letu starosti je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
FRANČIŠKA PIRNAT
(Končkova Fani, iz Trzina, ulica Kamniškega bataljona 15)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za besede tolažbe, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, svete maše in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku Boštjanu Gučku za obred, Lovskim rogi-stom iz Domžal, moškemu pevskemu kvartetu Grm ter vsem, ki ste nam ob tem težkem trenutku stali ob strani in ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: njeni najdražji
Ko tvoje si zaželimo bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, da več te ni, verjeti noče.
Z A H V A L A
12. oktobra je mirno in spokojno zaspala naša draga mami, babica, prababica in tašča
TEREZIJA VRHOVNIK
Ob boleči izgubi se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vam za vse izrečene besede tolažbe, tople stiske rok, podarjene sveče, cvetje, svete maše in druge darove. Zahvaljujemo se patronažni sestri Mirjam za vso pomoč in podporo v času, ko se je naša draga mami poslavljala od nas.
Zahvaljujemo se gospodu Kosmaču za poslovilni govor, iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, hvala PGD Trzin! Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
In navsezadnje velika HVALA tudi tebi, draga mami, za vsak trenutek, ki si ga z nasmehom delila z nami. Hvala ti za vso ljubezen, ki smo jo bili deležni ... vse to bomo zdaj nepopisno pogrešali.
Vsi njeni