292. številka. Trst v petek dne 18. decembra 1903. Mg Tepaj XXVIII Izhaja, vsak dan "Pi t«
  • t. Petru. Sežani, Nabrežini. Noremmestu itd. Oglase in naročbe sprejema uprava lista „Edinost", »tica Moiin piccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Gene osrlasom 16 stotin k na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON št*. STO. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" 2a Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaia za vse leto 24 kron, pol leta 12 iaccn, 3 mesece 6 kron« Na naročbe brez doposlane naročnine se apiava ne ozira-Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nelranksvane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata UREDNIŠTVO : Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Ogrska delegacija. Briojavno poročilo.) DUNAJ 17. Ogrska delegacija imela je danes popoludne plenarno sejo. Po formalni 'leltati, provzrceeni po del. Ugronu, glede vornikov na vojnega ministra in je v imenu vojnega ministra ponovil izjavo, da poda po jasnila o vseh vprašanjih in da bo z največjo lojalnostjo skušal dobiti mejo v poravnanje obstoječih nasprotstev. Avstrija morala bi najodločnejše nastopiti overov jenja zapisaika zadnje seje, rapričela prQti težojam Rugjje> katera sj ho5e osvojiti je delegacija razpravo o indcmmteti. Del. Alban]jo Avgtro Qgraka morala h{ na Bal. Okoli ezanv je trdil, da .kupna vlada ima ^ p0v8p.^vatl 8Vobodai razvoj toinoa. pravico predlagat, mdemmtete in je oporekal nJih narodoy 8ebi pa v8tvariti ugodue trgo. trditvi, da bi nadjaraki službeni jezik v vojski škodoval jedinstvenosti vojske. Govornik ie izjavil, da je ogrski narod pripravljen za vinske pogoje z utrjen jem svoje vojaške pozicije. Govornik je nadalje izjavil, da ne more gojiti zaupanja glede dobrih razmer do nem- vsako žrtvo, vendar da mora priti v vojsk,, ^^ po8ebm) ^ ^ ^ ^ ]2 katero vzdržuje ogrski narod s svojim de- nem§ke države yen vodi pravcati boj proti narjem in svojo krvjo, do izraza madjarskega avatro_ogr8ki[I) katoiikoai ia Be hoče. prido- Čuistvovaoja in mišljenja. Govornik je povdarjal, da so zahteve vojne uprave zoairom na pomirljivi pol. položaj pretirane in je izjavil, da se mora institucija biti za protestantisem. Nasproti pritožbam proti vojni upravi izjavil je govornik, da hoče vojna uprava povsod od pomoči, vendar pa da je treba do- skupne vojske menjati, ako hočeta obe dr- kazati iw.egeDe tožbe> Govornik je slednjič žavi živeti v dobrih odnošajih. Govornik je oporekal trditvi> da je v vojaki prepovedana odklonil predlogo, ker vidi v njej vprašanje raba madjaričine Ko je se grof Štefan Keglevich govoril v prilog predlogu glede proračunskega provizorija bil je isti na sploh in v podrobnostih zaupanja. Del. Vilezek je izjavil, da bo glasoval za predlogo, ker bi odklonitev indemnitete provzročila izvenzakonito stanje. veprejer Delegat Hodos^v je dokazoval pravico Tretje 5itanje yršilo M bo ^^ ko 8e skupne vlade do predlaganja indemnitete in je j proragun8ki pr0vizorij sprejme tudi od strani slednjič izjavil, da nima nikakega povod, j aVBtn>ke deiegacije, kar se zgodi bržkone lo nezaupanja skupne vlade ter da bo gla- y prjhodnji ptenarni 8eji> ki je .klicana za sova! za predlogo. 8oboto popoludne. I)el. Tgron je izjavil, da je proti pred- KoQedno je bil izvo]jea odsek 7 51anov> Jog , ter n ma zaupanja do skupne vlade. L . konstatirati soglasnost sklepov obeh Govornik je obsojal germanizacijo Bosne- deUglciji> na kar je bila seja Kaključena. Hercegovine in je obžaloval, da vodBtvo , ———. vojske ovira napredovanje madjarskih častnikov. Madjarski narod zavzeti mora ono stališče, ki mu pripada vsled njegove naredne samozavesti in njegovih zmožnosti. Brzojavne vesti, Skof Strossmayer nevarno obolel. D JAK OVO 17. Škcfa Josipa Jurja Oznaeal je včerajšnji ekspozč ministra Strossmaverja je zadela kap. Stanje njegovo vnanjih zadev in je menil, da je bil isti je zelo resno. predolg, da bi bil mogel biti bogat na vsa- Sodbe listOT O ekspozeju. bini. DUNAJ 17. C. kr. korespondenčna pi- Govornik je povdarjal, da se Turčije ne sarna javlja, da se večina listov povoljno iz- sme ovirati, ko hoče napraviti red 7 svojem raža o ekspozeju. zemlju. Pač pa bi se moralo ovirati one, ki Trgovinska podajanja med Avstro-Osrrsko pošiljajo tjakaj svoje agente, da vzdržujejo in Italijo. Balkan v neprestanem uporu ter da tako od j BUDIMPEŠTA 17. Ogrska korespon- vračajo pozornost AvBtro-Ogrske od drugih dnnčna pisarna javlja z Dunaja. V današnji zemelj. Nadalje je omenjal govornik, da ne skupni ministerski konferenci so poročali iz pričakuje nobenega vspeha od bolgarske po- Rima dospeli avstro ogrski delegatje o rez- iitike ministra za vnanje stvari, ker da tej poli- pravi provizorične trgovinske pogodbe. De- tiki ne doataja potrebne energije. legati se povrnejo danes v Rim, da so- Govornik je opozarjal ra to, da hočejo | delujejo na konferenci, ki Ee bo vršila v nemški državniki napraviti si pot do jadran- soboto. skega morja. Ali tudi v interesu Anglije je, da dve tako veliki državi evropejskega kontinenta ne postaneti izključni vladarici morja. Res, da so to vprašanja daljnje bodočnosti, vendar je treba s tem že sedaj računati. In Ministerski predsednik grof Tisza se povrne danes z nočnim vlakom v Budimpešto. Macedonske reforme. CARIGRAD 17. Med poslaništvi Rusije že to dejstvo govori za to, da ne ame biti in Avstrije ter Porto ni bilo še nikakih dona Ogrskem armade z nemškim poveljnim govorov glede podrobnosti reform. Ta poga- jerikom, marveč da mora v ogrski armadi vladati madjarski državni jezik. Sekcijski načelnik FML pl. Jekal-Fa-lusev je zavračal napade opozieijonalnih go- PODLISTEK. Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. VI. (75) Starost kažnjive matere. Tisočero stvari, same ničevnosti, so jej pričale o grofičinem odurnem vedenju na* ■proti njej, o nehvaležnoeti, katero je smatrala markiza morda za kazen. Iskala je za svojo hčerko oproščenja v sklepih božje previdnosti, da bi mog!a še obožavati roko, ki jo je udarila. Tega jutra se je spomnila vsega, in vse je znova tako silno ranilo njeno •ree, da je njen skrbi polni izraz izražal tudi najlahnejšo boi, ki jo je zadela. Hladen pogled bi mogel usmrtiti markizo. Tež«vno je •likati te družinske dogodljaje, toda morda jih zadostuje nekaj, da označijo vee. Tako janja o določitvi podrobnosti vršila se bodo še-le po prihodu civilnih agentov. Omenjeni poslaništvi naprosili sti Turčijo, naj se odloči glede poveljnika orožništva. ni mogla malo oglušela markiza pripraviti Milice nikdar do tega, da bi radi nje govorila glasneje; in ko je nekoč v mnenju, da boleha, poprosila hčer, naj ponovi stavek, ki ga ni umela, je grofica ubogala, toda s tako nevoljo, da se gospa d* Aiglemont ni upala ponoviti Bvoje skromne prošnje. Od tega dne je gledala markiza, da se je, ko je govorila ali pripovedovala kak dogodek približevala Milici; a včasih se je videlo, da grofici ta slabost preseda tako, da jo je materi lahkomiselno očitala. To je moralo raniti materino srce. Opazovalcu bi bile morda ušle vse te stvari ; kajti sa druge, nego ženske oči, so bile to le neznatne nianse. Tako je Milica nekoč, ko je gospa d' Aiglemont hčerki rekla, da je prišla v obiake kneginja de Cadignan, zavpila navadno: »Kaj, radi Vas je prišla I« Obraz, s katerim je rekla te besede, glaa, katerega se je poslužila grofica, sta izražala lahno stopnjujoče ae začudenje in elegantno preziranje, v primera ae mora zdeti mladim in nežnim srcem kakor Človekoljubje tieta Izvolitev župana t Soču. ROO (Istra) 17. Danes je bil županom naše občine izvoljen Član narodne stranke, g. Peter Pavletić. Kljubu vsem Schaftenhauer-jevim intrigam je slednjič vendar le zmagala naša etranka v občini, ki je bila doalej vedno izključna domena italijanske stranke. Seja proračunskega odseka avstrijske delegacije. DUNAJ 17. Proračunski odsek bo imel jutri ob 10. uri predpoludne Bvojo sejo. Dnevni red : Razprava o proračunskem provizoriju. Ttis ekspozćja ministra 6roluchowskega na Nemškem. BEROLIN 17. Vsi Časopisi zadovoljno pišejo o ekspozeju grofa Goluchowskega, hvalijo svobodo in odkritost govora in pravijo, da se iz ekBpozeja razvidi miroljubna tenedenca. »Kolnische Zeitung« pravi, da bo Nemčija tudi zanaprej kot dosedaj podpirala akcijo avstro ogrske in ruske politike v Ori-jentu. Volitev predsedništva švicarske republike. BERN 17. Zvezna skupščina izvolila je zveznim predsednikom za 1. 1904. zveznega svetovalca Comtesse (Neuenburg) in podpredsednikom zveznega svetovalca Rucketa(Taadt). Oba pripadata radikalni stranki. Dogodki na skrajnem Tstoku. WASIIINGTON 17. Reuterjeva pisarna javlja: Vlada Zjedinjenih držav odpošlje v Korejo topnjačo > Willmingtonc, ker je to zaprosil amerikanski poslanik v Soeulu, češ, da vsled tamošnjih uporov vladajo veliki nemiri. Kanada se oborožuje. LONDON 17. »Standard« poroča iz Ottave: Kanadska vlada je sklenila razpisati natečaj za nabavo dveh križarjev. Križarja se baje porabita za službo ob atlantski obali in na jezerih in bosta tvorila jedro kanadske bojne mornarice. Volitve v Avstraliji. MEUBOURNE 17. O volitvah v zvezni parlament dosegli so kandidatje delavcev velik vspeh. Isti je pripisovati večinoma volilni pravici žensk, ker bo ženske, ki imajo volilno pravico, podpirale delavske kandidate. Štrajk v Oseku. OSEK 17. Danes zjutraj so ključavničarski delavci, katerih je 150, popustili delo. Kakor povod štrajku navaja se dejstvo, da j sta ključavničarska mojstra Schuier in Urban ; surovo postopala z delavci. Omenjena mojstra sta na obrtni oblasti izjavila, da ne vsprej-meta zopet na delo nobenega štraj kujoči h delavcev. Italijanska komora. RIM 17. Minister za zunanje stvari, Tittoni, je predložil komori zakonski načrt, po katerem se vlado pooblaščuje, da naredi provizorično trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. šega divjakov, po katere usmrtujejo starčke, ki so obnemogli. Gospa d' Aiglemont se je dvignila, se smehljala in plakala na skrivnem. Dobro odgojeni ljudje, izlasti pa Ženske izdajajo svoja čustva le s komaj vidnimi občutki, ki pa onim, ki so v svojem življenju zašli v sličen položaj, kakor ta vničena mati, dovoljujejo uganiti utripanja srca. Potrta vsled spominov je našla gospa d' Aiglemont mikreskopično, tako pereče, tako kruto dejstvo, na katerem ni videla nikdar bolje, nego v tem trenotju, gusno zaničevanje, skrito pod smehljaji. Toda solze so se jej posušile, ko je slišala odpirati zatvornice oken sobe, kjer je spavala hčer. Hitela je proti oknom po stezici, vodeči tik dolge ograje, pred katero je bila sedela pred kratkim. — Gredoča je zapazila posebno skrbnost, s katero je bil poravnal vrtnar pesek na poti, ki je bila nekaj Časa sem zanemarjena. Ko je gospa d' Aiglemont doepela pod hčerina okna, ao ae zatvornice zopet burno zaprle. »Milica !« je klicala. Zjedinjene države in Kuba. WASHINGTON 17. Senat je vsprejel kubanski zakon glede medsebojnih odnošajev s 57 proti 18 glaBovom. Skrajšanje delavnega časa v tkalnicah. MANCHESTER 17. Na podlagi sklepa, storjenega na zborovanju odsekov zveze tkalcev, katero zborovanje ae je vršilo včeraj tukaj, ae je na vae peseatnike tkalnic v Ameriki in na evropskem kontinentu odposlala brzojavka, ki predlaga skrajšanje delavnega easa v tkalnicah, da bi ae a tem preprečila borzna igra v trgovini z bombaževino. V brzojavki ae povprašuje, da-li bi ae hotele vae zveze zjediniti v skupno poatopanje. Cesar Viljelm in kralj Kristjan danski. BEROLIN 17. Cesar Viljelm, ki se je ob 11. uri predpoludne podal iz Potsdama v Berolin obiskat danskega kralja Kristijana, peljal ae je a kolodvora v družbi kralja in princa Valdemarja do postaje Wilpark in je zajutrkoval v novi palači. Državni kancelar grof Biilow in danski poslanik sta se istočasno odpeljala na postajo Wilpark. Kralj Kristijan odpotuje ob 2. uri 56 minut v Gmunden, cesar Viljem pa odpotuje ol> 3. uri v Gohrde. POSTAJA \VILPARK 17. Kralj Kristijan in piinc Valdemar Daneki sta odpotovala od tukaj wb 3. uri popoludne. Oba vladarja poslovila Bta ae priarcno in ata se poljubila. Požar v marzeljski luk i. MARZEIjJ 17. Požar je popolnoma po-gašen. S kalcijum-karbidom nakrcana ladija se je potopila, ne da bi ae bila dogedila eksplozija. Zatrjuje se, da je v požarju našlo smrt deset oseb. Po eksploziji na italijanski ladiji »San Lsonardo« bila ata ubita tudi poveljnik ic drugi kapetan. Ta ladija da je bile nakrcana z bencinom in ne s petrolejem, kakor je aporoSil kapetan. PrimorsKi Italijani in vla flni zistem. Židovska »Neue Fieie Presae« je priobčila te dni članek, v katerem je ta list menil, da naj bi v Avstriji enkrat opustili policijsko gorečnost nasproti italijanskemu prebivalstvu in naj bi raje s pravičnostjo napravili iz njega koristen element v organizmu države. Ta članek je dal »Indipendenteju« povod, da je napisal nekoliko opazk, ki eo — ako jih presojamo s principijelnega stališča — večinoma povsem veljavne! Ako pa »Tndi-pendentova« izvajanja Btavljaino v paralelo z dejstvi in veljavno prakso, vidimo, da slone na pozitivnih neresnicah. V kolikor pa so »Indipendentove« rekriminacije opravičene tudi po praktičnem stanju stvari, ei!ijo vprašanje : kolik del krivde je |na — Italijanih samih ? ! Le potrditi treba »Indipendenteju«, da je v sedanjih časih, ob sedanjih socijalnih evolucijah, anakronizem, nezmisel to, ako ae mora takorekoč vsa' uprava ravnati po na-egsgg^=e== -' Nobenega odgovora. »GoBpa grofica je v malem salonu«, je rekla Miličina hišina, ko jo je markiza ob povratku v hišo vprašala, da li je hčerka že vstala ? Gospej d' Aiglemont je bilo srce še prepolno in glava preveč obložena, da bi mogla misliti v tem hipu na tako neznatne okolnosti; šla je brž v mali salon, kjer je našla grofico v domačem krilu, s čepico malomarno slonečo na neurejenih laseh, z nožicama v opankih in s Bobnimi ključi za pasom, dcČim je izražal obraz akoro viharne misli in živahne boje. Sedela je na divanu in očevidno jazmišlj evala. »Ćemu se prihaja?« je vprašala s trdim glasom. »Ah, Vi ste, mati«, je nadalje-Ijevala z raztresenim obrazom, prekinivši samo sebe. »Da, dete moje, tvoja mati je...« (Pride še.) z rib, vel a o ua policiji. Kes je, da tudi sedanja avttri;<»lra uprava kaj rada uveljavlja tradicije, ki so veljale pred leroai 1*4H., in > imeli oblastntži komu zapovedovati, da je bil kdo tu, ki se jim je moral pokoriti v | hla|i<'avsiti pokorno«:. To vse je res, le preres ! Ni pa res, da so jedini Italijan . ki še trpe v tej monarhiji pod absolutistiškim: tradicijami avstrijskih vlad. Dejstva, vsi faktični odnoŠaji, vsa praksa državnih oblasti, sleherni kamen v zidovju {»oslopij, kjer poslujejo te oblasti, vsa sedanja razdelitev polit ene moči v pokrajini, ' tista politična obnemoglost, v katero tišče avstrijske oblasti Slovane, večino v teh po- | krajinah, dejstvo, da so Italijani gospodovalna stranka v teh deželah : vse to priča, ne le tla ni res, da bi edini Italijani trpali pod abso-lutistisko prakso avstrijskih vlad, marveč da s*> Slovani tisti, ki največ trpe, ki so najbolj ovirani v svojem razvoju! In vse priča, da je položaj Italijanov v primeri s položajem Slovanov v teh pokrajinah — položaj naroda ! privilegirancev ! ! Tako je gospoda in nič drugače ! Končno pa ne moremo prihraniti avstrijskim Italijanom očitanja, da imajo tudi oni svoj primeren delež na krivdi, da se je mogel tako čvrsto vzdržati policijski režim v jaš h pokrajinah. Sedaj očita »Indipendente« vtem Nemcem — brez razlike : ali so reak-'•ijonarni, ali pa se nazivljejo liberalne —, da so vsikdar nasvetovali železno roko nasproti Italijan, »m, ali pa da so molčali k vse tu, kar se je gojilo v naš h joiraj nah. Temu nasproti konstatujemo mi, da bih Italijani vsikdar zavezniki tistim Nemcem, ki vz 1 rž u jejo inti sedanji avstrijski režim, naperjen proti tistim Slovanom, kateri jedini so v resnični opoziciji proti temu neliberalnemu darja, da se je vladar najdalje razgovarjal s češkim delegatom Krama rem in ta je razvil vladarja eel ekspozć, v katerem je označal zahtevo po češki univerzi na Moravskem kakor kulturno zahtevo naroda češkega. Dr. Kramar je izjavil, da ne morejo nastopati j redni parlameutarni odncšaji, dokler ne bo ustreženo tej zahtevi. Na pripombo cesarjevo, nje od strani naroda hrvatskega mogel lahko pogrešati, ker sicer bi bil vsaj omenjal potrebe narodovega zaupanja ! ! Takov je govor banov poln stvarnih in logičnih protislovij. Sedaj pa naj navedemo sodbo srbskega glasila »Novega Srbobrana« : Ko je grof Pejačevic došel v bansko sto- da češki narod nuna razloga za vedno tožbo lico — tako začenja »Novi Srbobran« — so tarjem v Cerknici, notarskega kandidata, gospoda Alojzija P e g a n a pa notarjem v Kadečah. Sejm mestneira sveta. Kljubu vsem govoricam, ki se tukaj neprestano širijo o bližnjem razpuščenju mestnega sveta, bo ta umirajoči ali morda mrtev in le navidezno živ mestni svet imel v soboto ob 7. uri zvečer zopet sejo. Na dnevnem redu je med o tlačenju, je odgovoril dr. Kramar: »Veličanstvo, ste slabo informirani«. »Die Zeit« pa pripom nja, da kroži še neka ostreja verzija, po kateri da je dr. Kramar rekel, da se je cesarja namenoma slabo infjrmiralo ! Na pripombo posl. Kaftana : »Najprej m. ra nastopiti mir v narodnem in političnem pogledu, potem bi se mogli še le posvečati gospodarskim nalogom. Cehi čakajo že štiri leta na izpolnenje opravičenih želja in zahtev« — je odgovoril ceS3r : »Ali tudi Cehi m-»rejo pomoči do omogočenja miril«. Verzija, ki jo priobČuje »Die Zeit« o 1 besedah cesarja do delegata Biankinija, se razlikuje, od one. ki jo je podala včerajšnja naša brzojavka, v zelo važnem pogledu ! Do5im včerajšnje poročilo zveni tako, kakor da so bile cesarjeve besede naperjene osebno proti delegatu 1» ankiniju, pa posnemljemo iz lista »Die Zeit«, da so bile naperjene na gpkšno dalmatinsko adreso. Cgsar da je govoril z Biankinijem o razmerah v Dalmaciji in na to da je pripomnil : »Jako veliko se kriči«. Biankini : »Kje, Veličanstvo ?« Cesar : »Poveodi«. Biankini : »K riči se, kadar bo li.« Koačno se opaža, da se je cesar v razgovoru z italijanskima delegatoma, Mazorano in Bennatijem, izogibal vsakemu političnemu vprašanju. Izlasti dejstvo, da ni cesar niti z oesedo omenil vseučiliškega vprašanja utegne izzvati marsikateri komentar. res mnogi menili, da začne pihati topleji drugim obračun za 1. 1902. veter, ki raztopi ledeno plast, ostavljeno od Khuena, pod katero je umiralo vse narodno in državno življenje. Ali dan, ko je grof Pejačevic razvil svoj program, je pokazal, da so imeli eni prav, ki so skeptično pričakovali izjav novega bana. Grof Pejačević je s pitijsko nejasnostjo govoril o nalogah nove vlade. Kar je rekel, je bila le repeticija njegovih dosedanjih izjav. Ali v veem tem ponavljanju, vendar ni grof PejaČević razsvetlil svojih namer. V to camero obscuro, ki se zove hrvatski sabor, ni donesel ban n? enega žarka svetlobe. Dežela je pričakovala nazna- »Kaj takesra je možno le na Kranj-skem!« vsklika »Slov. Narod«, ko pripoveduje to-le dogodbo : Urad za odmerjanje pristojbin je naložil neki šoli na Dolenjskem velik davek. Krajni šolski svet se je pritožil — brez vspeha. Predsednik tega šolskega sveta je uložil priziv na finančno ravnateljstvo. Med tem pa je davkarija poslaia »opomin«. Predsednik je prosil davkarja, naj potrpi, dokler ne bo rešan rek u rt in krajni šolski svet tudi da nima denarja sedaj. Davčni urad je na to naznanil na javni dopisnici, da se bo rubežen vršila našle Injega dne, rež mu ! Mesto da bi bili primorski Italijani iz tel>«. oprti na svojo inoČ, oslonjeni na silo vzvišenih principov skušali utrjati in braniti svojo politično pozicijo in veljavo, so z obema rokama podpirali roko avstrijskega režima, I kadar-koli se je ista dvigala, da težko pade po nas Slovanih. Ob v*em kriku o svojih principih so Italijani vsikdar tirali politiko, ki je bila pravo protislovje poštene, dosledne, odkrite in lojalne politike — načel ! ! To je greh, ki se maščuje Vsikdar in ne ostaja nekažnjen nikdar ! Tako so grešili Italijani ne-pretržno in greše tudi sedaj še. Zasedaj imajo on; še dobičke od tega greha, še so gospodarji v deželi. Toda kdor bo živel še nekoliko časi. bo mogel pričakovati z uro v roki, ker mora priti z matematično gotovostjo čas, ko se bo greh mašSeval nad njiinr, ako jim ne pride spczaanje še o pravem Času. Avstrijski režim služi le aapiracijam tistih nemških strank, ki so tudi ng?-e ozemlje pritegnile v sfero nemških interesov. Vsako uro, ki so jo Italijani izgubili v nemški službi, ali kakor bi rek'i dr. Bar toli : v »naravnem prijateljstvu« z Nemci - so le pomagali ohranjati tisti sedanji režim, ki tna sicer forme modernega konstiiucijonalizms, bitstvo pa mu je iz dob absolutizma ! Zistem avstrijskih vlad pomenja greh na svol>odnem razvoju narodov, ali na zatožni klopi |*»leg tega *;stema sede kakor obteženo tudi — primorski Italijani. Će se hočejo ti poslednji rehabilitirati, morajo uvesti v svojo politiko VSČ iskrenost;, več lojalnosti, več doslednosti, več poštenja in — resnične zvestobe do tistih načel, na opirati svoj lastni program ! Boj za pravo slovenskega jezika na Koroškem. Dunajska »Information« izjavlja, da se-8:1 danji jezikovni boj na Koroškem so izzvali Nemci. Nemci da so kar čez noč razveljavili prakso, veljavno do tedaj in izvrševano brez vsacega prigovora, in so se postavili v navskrižje z obstoječimi zakon' in celo državnimi temeljnimi zakoni. Ali umevno da je to, ker živimo — v Avstriji. Bolj in bolj se utrja mnenje, da gospod Koerber le no-minelno vodi krmilo države, v resnici pa je vodi nemška ljudska stranka. A ravno tej stranki so zvest; pristaši malone vsi sodni uradniki na Koroškem ! Vrhu da so is:i pod pritiskom graškega višega deželnega sodišča. Tako je razrešena uganjka jezikovnega spora na Koroškem. — Tu gre Nemcem za delno uresničenje njihovega znanega binkoštnega programa. Gospod se sicer — tako nadaljuj« »Information« — ne more oficijelno udeleževati tega herostratičnega dela ; ali sodeluj« vendar, ker dopušča svojim uradnikom, da delajo vse, kar zahtevajo nemški radikalci. Še ni pogasen ogenj na severu monarhije, a že se odpira — po zaslugi avstrijske politike — nov jezikovni vulkan na jugu. »Ali najde dr. Koerber toliko poguma, da pogasi ogenj pred, nego bo — prepozno ? limo tega, ali dvomimo !« Mi že- katera hočejo Vladarjeve beseie povodom vsprejenanja delegacij. V včerajšnji številki že smo priobčili teiegratično poročilo o besedah, ki jih je povodom cercla ob vspreiemanjn avstrijske ds-legae je spregovoril vladar do posamičnih delegatov. Poročila dunajskih listov potrjajo •oglasno, da se je (cesar največ pomadil s češkimi poslanci in da je posebno povdarjal nezadovoljnost svojo o čfšsem deželnem zboru. Na sploh konstatuje »D:e Zeit«, da je bil ▼ iadsr, ki je sicer tudi z opoz cijonalnimi delegati jako prijazen in uljaden, to pot jako vsbuijsn, čim je govoril o političnih stvareh •oeboo pa o ns^odbi z Ogrsko in o parlamentarnih odnotsjih v Avstriji. Isti list pov , Iz hrvatske stranke prava. Dne 14. t. m. je imel osrednji odbor sejo, v kateri je storil nastopne sklepe : 1. klubu hrvatske stranke prava v saboru se da e na svobodo njegova parlamentarna akcija nasproti drugi opozicijonalni frakciji: 2. »Obzor« ae proglaša glavnim glasilom hrvatske stranke prava. V nadzorovalni odbor so izvoljeni gg.: dr. Derenčin, Grga Tuškan in Štefan Zagorac ; 3. tijnikovo dopolnilo k statutu za organizacijo je vsprejet enoglasno in se isu priobči pristašem stranke, ki izvajajo organizacijo. Seja je trajala tri ure in se je vnovič izkazalo popolno soglasje toliko glede vstra-janja na programu od leta 1894, kolikor glede imenovanja direative za aktuvelno delo, določeno v četoriei resolucij od 2*J. januvarja L 1903. Prtgraa basa §r§fa Pejačevic*. Mnogo fraz — nič konkretnega : takov ut s je napravil banov program v vsem hrvatskem sveto, izvssmii »seveda» sret — mamelukov. Vsaki lepi besedi sledi klavzula, ki prej rečeno ubij«. Grof Pejačevic kar gori v ljubezni sa tvoj narod — ob enem as ps ponaša a zaupanjem v sovražnika Hrvatov, Ms-djara grofa Tiszs, doći m mest, da bo zaupa- nilo o eventuvelnih reformah na polju ustav- ako ne bo oni davek plačan do 31. decem-nega življenja, grof Pejačevic pa se je omejil l>ra. Kajni šolski svet nima denarja proti na zagonetne in nepojasnjene izjave, ki so ravno koncu leta in občina je sploh ubožna. Torej, radi nejasnosti ostale brezefektne. Pejačevic — šola na boban! Ali je lletno v naši Avstriji ! Žalostne razmere v naši škofiji. Iz avečeniških krogov na deželi uain pišejo : Nedavno temu ste poročali v »Edinosti«, da je po velikem delu slovensko faro sv. Antona novega v Trstu dobil dalmatinski Italijan dr. Pederzolli, ki ne zna niti besedice slovenski! Povdarjali ste tudi za nas svečenike prevažni moment, da dr. Pederzolli niti ud naše škofije ni bil, temveč je pripadal splitski škofij i v Dalmaciji. V naši škofiji je 293 duhovnikov, pa niti jednega med vsemi temi niso na škofijstvu smatrali sposobnim za omenjeno faro! Temu se ne čudimo, ker poznamo predobro tržaške kanonike, posebno pa škofijskega kancelarja. Ti gospodje so hoteli imeti pri sv. Antonu novem dr. Pederzollija za župnika. Škof dr. Nagi pa, ki ne pozna škofije, se je slepo udal onim gospodom. Tukaj se je delalo naravnost proti cerkvenemu pravu. Prvi pog >j za župnika je, da zna dobro govoriti jezik svojih faranov. Ta pogoj popolno manjka dr. Pederzoiliju. Vprašamo sedaj gospodo na šk fijstvu: kako bo dr. Pederzolli propovedoval svojim vernikom in jim razlagal krščanski nauk ? ! Kako jih bo spovedovai ? Kako bo njih bolnike obiskoval in jih tolažil ? Kako bo občeval z verniki slovenske narodnosti v uradu in zunaj istega? Kakšno bo to pastirovunje ? ! No, vse to je gospodi deveta briga ! Njim je glavno, da je dobil to faro italijanski svečenik in n6 domač duhovnik, ki bi bil znal vse potrebne jezike in bi čutil z ljudstvom ! Kakšno zaupanje bodo mogli imeti verniki do tega župnika ?! Kako naj mu bodo odkrivali svoje srce, iskali pri njem dobrega svčta, tolažbe, pomoči, ko jih ne bo umel? .Te-li sploh možno, da bi njegovo srce toplo čutilo za njih V ! V slučaju, da začne vreti pri sv. Antonu novem v Trstu, kdo bo kriv na tem?! Mari ne gospoda na škofijstvu, posebno pa še go-7®. I spoda prošt in kancelar, ki Bta se najbolj potegovala za dra. Pederzollija ? ! Ko se je bil razneBel glas o imenovanju K. dra. Pederzollija župnikom pri sv. Antonu novem je zavriščalo med velikim delom župljanov in med — zapomnite si to! — duhovščino ! Ali tudi to ni spametovalo gospodov na Škofijstvu, kajti kmalu zatem je podelilo isto neko čisto slovensko faro ne daleč od t r ž a i k e okolica duhovniku, ki tudi ne zna niti besedice slovenski. Za to faro je prosilo več izvrstnih slovenskih duhovnikov, a ško-fijstvo je prezrlo vse. Verniki dotične fare se branijo duhovnika, ki ne zna njihovega jezika. Kakšen bo prihod tega župnika v omenjeno faro ?! Kakšen mu bo vsprejem ? ! Ko mu je bilo povedano, da dotični duhovnik ne zna slovenski, je izjavil škof sam, da isti ne dobi dotične župnije ; toda škofijski kancelar, že znani laski zagriženec, je znal škofa pregovoriti v to, da je ono faro vendar-le podelil duhovniku, ki ne zna alovenski. Ako tudi v tej fari začne vreti, kdo bo kriv na tem?! Ali ne zopet ikofijstvo, po-ssbno pa škofijski kancelar dr. C a r 1 o M e c c h i a ? Zastonj se kliče: »Mir, mir!«, dokler es tako postopa. Miru ne bo v škofiji, dokler ne zavlada pravičnost v škofijski palači. se je skliceval na zaupanje od strani ogrskega ministerBkega predsednika, pozabil pa je, da tako zaupanje nikakor ni neizogiben pogoj za vršenje banske časti. Ta čast stoji še le tedaj na solidni podlagi, kadar je zavarovana po zaupanju naroda in narodnih simpatijah. Pogodbo med Hrvatsko in Ogrsko je označil ban kakor neporuŠno ; v isti sapi pa je izjavil tudi, da bo branil pogodbo pred vsakim napadom. To je logiški spopad, ki temu pasusu programa jemlje vsako resnost. Kajti, ako bodo tudi Madjari zopet kršili pogodbo, grof Pejačevic jim gotovo ne stopi nasproti z izjavo, da je nagodba nepo-rušna. Takov efekt bi bil mogel doseči še le tedaj, ako bi bil izjavil, da v slučaju absolutnega nesoglasja z* ogrskim parlamentom more hrvatsko zakonodajstvo pretrgati na-godbeno razmerje, ue da bi jemalo kakov ozir na ogrskega kompaciscenta. Dokler je hrvatskim merodajnim krogom nagodba večen dogovor, bo tudi večno kršenje te pogodbe. Vse druge izjave banove o ustavni svobodi, upravi, sodstvu in pouku, so le navadne fraze, kakoršnjih se poslužuje vsaka vlada v parlamentu in pred javnim mnenjem. |Narod je naravnost sit teh fraz, ker so iete v oče-vidnem nasprotstvu z dejanji. Ban je prijatelj ustavne svobode, ali vzdržava vendar stari neliberaini volilni red ! Ban je prijatelj dobre in poštene uprave, ali njegovi uradniki postopajo dalje po Khuenovem ukusu in živi dalje zastareli občinski zakon ! ! Ban je prijatelj nepristranskega pravosodstva, ali nič ne omenja, da hoče ustvariti pogoje za tako nepristranost po nezavisnosti sodnikov samih ia odpravi absolutistiških predpisov I ! Ban želi, da šola bodi »mesto pouka za življe-ali pridržava v njej vse zaostale biro- nje« forme in brezidejne učne na kratske črte. Vemo torej — pravi »Novi Srbobran < — kaj ban želi, ali zastonj iščemo z mikro skopom le edne sam« besede, ki bi privzdig nila zagrinjalo iznad velike tajne: ali m osuti le pri željah, ali hoče dalje ? ! Grof Pejačevic je govoril kakor Pitia na svojem trinožecu, da želi, da se utrdi sloga med srbskim in hrvatskim narodom; on želi, da se vsem narodom is veroizpovsdanjem nudi možnost »svobodnega razvoja«. V slučaju potrebe je pripravljen celo predložiti nove zakonske načrte. Ali tega ne vemo, kdaj na-stane za baaa taka potreba, kdaj bo novi ban disponiran, da zadovolji tej potrebi ? ! Poprej zaobrne hladna Sava svoj tok, predno ta brezmejna nejasnost razsvetli pota, po katerih misli novi »novi režin« provesti narod s obljubljeno deželo. Dnevne novice- Osebna T«»t. Včeraj je položil na gra-ikem vseučilišču tržaški Hrvat gosp. Ante M s n d i ć, sin g. dra. Frana M a n d i r a, tretji držsvni izpit in politiški rigoroz v dobi 22 let ter stopi takoj kot praktikant v lužbu pri tukajšnjem c. k. deželnem sodišča. Gosp. Mandi<:u m njegovi rodoljubni družini prisrčno čestitamo! DopisajočiM Členom jasojloranske akademije v Zagrsbu js bil imsnovso g. Ferdinand 8 s i d 1, profesor os goriški realki. Sorm istarja na Kranjskem. Minister km pravosodje js imenoval notarskega substi-tuta, gospoda Josips R o h,r m s s n a so - Dogodilo se je že opetovano, d* je več is vrel nb duhovnikov prosilo za to ali ono župnijo, a ker niso dot i eni prosilci ugajali osebnemu ukusu (ki je pa zel<5 čuden) kan-<;elfrja dra. Mecchia, se njih prošnje niti p "i.ale niso patronu one župe, temu5 so obležale v škcfi^ki pisarni. Xa oddajanju župnij se pod sedanjim kaacelarjem nič ne uzra niti na starost, niti na epričeva.a, niti na samuge, niti na delovanje, n ti na življenje, marveč edino le na — uku* kancelarjev. Zato ee ni čuditi, da je že ztče.o vret tudi mej duhovščino, ki je fi,e, temveč vidijo povsod le Italijan*), ue bo miru v škofiji in ne bo konec ratnim afera n. Te afere ne bodo v greh zoper Cerkev, pu5 pa bodo imeli crreh pred Bogom oni laški g »spodje, ki bodo provzročitelji teh af*- ! ! Dijaško podporno društvo v Trstu«, ui-'.an.jvijeno povodom petdesetletni.te vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Frana Josipa I.t je nekoliko spremenilo svja pravila in je aaaestn š,vo že vzelo na znanje predložene sprememl>e. Možka in ženska podružnica sv. Cirila in Metodija Kojan-t>reta vabi na bo-zienlc », katero priredi v nedeljo dne 20. t. jn. v prostorih gostilne Kon-umnega društva« v K ijanu. Vsoored: 1. »Ljubezen do doma«, M. J. 2. »Predica« (deklamacija), M ci Kotrč. 3. »HČi na grobu Matere« (dekl.), S avica Katalan. 4. Pesem. 5. »Šmarnice« (deklamacija), Ljubica Trošt. 6. »Stari smolar«, Franjo Čotar. 7. »Slovo od lastovke«, Olga Per č. s. Prizor (petje). »Slovoaka«, Anica * vetnič. 10. Božična slika, F. Šenk, S. Ko va"čt T. C*tsr, F. Kak. 11. Deklamacija, Pa.:na P ščanc. — Zače&ek točno ob 4. uri popi)l. L'jtopnina -O nvč. za osebo. Na obilno udeležbo vabi vodstvo. Vabilo k »Božičntei«, katsro priredi zasebni otroški vrt v Skednju, dne 26. dec. t. 1. v dvorani g. Sancma Cemot. Vspored : 1. »Goreč Slovan«, dekiamuje deček iz otr. vrta. 2. »Dete in eolnčece«, dvogovor dekl e i* otr. vrta. 3. »Jagode«, igra, izvajajo otroci iz razredov. 4. »Pastire «, pesem, pojo ?ujenei otr. vrta. .">. »Mati bežja«, živa slika. • *». »Za sinem«, deklamacija. 7. »Domači «v »n«, pesem, pojo gojenci otr. vrta. 8. »B Igarka«, dvogovor. 'J. »Skrb in smrt«, era, proizvajajo učenci iz razredov. 10. »Sv. Alojz«, ž va slika. 11. Obdarovanje otrok.— Začetek ob 4. uri pop. — Vstopnina 40 st. — Na obilno udeležbo «»ljudno vabi vodstvo otr. vrta. Tržaški st. .lakobski irodbi t Trsta sta pristopila »Dramatično društvo« v Trstu in »Obrtaijsko društvo« v Barkovljah kakor ustanovna člena z enokratnim plačilom po 1'«» K ; pevsko društvo »Hajdrih« Prosek, BriKOvič Fran, Skrinjar Simon, Podberšek Fran, R)že Miloš, Čopič Jožef, Šešek Fran, Vedam Josip in Kreševič Fran so pristopili kakor pod p. čieni z 2 K na leta. Podpisani odhor ee tahvaljuje goriome-njenim osebam oziroma društvom za blagohotno podporo z željo, da bi jih posnemali ee drugi. Sedet društva je v ulici Sette Kontane št. 4, pri gostilni »al Spazzacamino«. Odbor. Od st. Jakoba nam pišejo: Naše »Narodno vseučilišče« vrlo napreduje. Do sedaj emi imeli 6 predavanj in sicer dvakrat o zgodovini, enkrat o zemljepisu, enkrat o zdravstvu in dvakrat o narodnem gospodarstvu. Slušateljev je bilo: L = 56; II. = 4*; III. = '>0; IV. = 42; V. == 28; VI. 50. To so sioer lepe številke, a z ozirom na število Slovencev v našem okraju so še neznatne. Upamo pa, da bomo imeli vedno ve$ slušateljev čim bolje se razširi vest o predavanjih ; kajti vstop je za vsacega prost, predavanja so tako poljudna, da jih mora vfrak umeti, kedor sploh slovenski zna in ne moremo si misliti, da bi si naši ljudje mogli domišljevati, da niso pouka potrebni. Ako so v društvenih stvareh mej nami kaka na-sprotstva, ako se osebno pisano gledamo, pust, naovso mržnjo na nlici i a stopimo v svetišče proavete. Razne vede e« mej seboj ne kregajo ; predavatelji delijo nam duševno bogatstvo enako mej vse : slušatelji ssdć eden piiieg dr uze ga, ne brigaje se za sosede m n* levo, ne na desno; kedor noče v ospredje, si sedi zadaj, ali pa naj stojć posluša. Po končanem predavanju se iepo tiho raziđemo. Za gostilno je časa dovolj pred in po pre davanju. Kakšna reč, kakšen vzrok vas torej še zadržuje, da se ne ude]ežujete v večjem številu predavanj ? Preskrbeli smo »Vabila« k predavanjem, katera razobesimo v vseh javnih prostorih. Čitatelje »Edinosti« pa itak opozarjamo, vsak teden, da se predavanja vrše vsak petek ob uri zvečer v naši čitalniški dvorani. O shodu pekovskih delavcev nam je došio nastopno pojasnilo : V Vašem poročilu o našem shodu minole nedelje je nekoliko netočnosti, Čemur je gotovo vzrok v pomanjkljivosti informacij, ki ste jih prejeli. Zato bi želeli, da priobčite to le pojasnilo. To presneto vreme. Že drugič se moramo pritoževati čez vreme. Pa saj so pritožbe tudi opravičene. Pomislite ljudje božji, da morajo že ljudje zaradi vremena v zapor. Onega dne — naši čitatelji gotovo niso še pozabili — je bil aretovan nekdo, ki si je bil preskrbel dežnik, danes pa moramo beležiti že drug sličen slučaj : neki revež je bil včeraj aretovan, ker si je hotel preskrbeti škornje. Pa saj je razumljivo. Pomislite: revež, ki je 22-letni Čevljar Jakob Coter iz ulice Sette Fontane at. 21., je imel raztrgane čevlje, kar se mu ne more zameriti ravno zaradi tega, ker je čevljar. Saj še pregovor , j * i „ 11-1 . iza januvar 16.85. za marc 17.125. /.a maj 17.5"). za pravi, da eti kovačeva kobila in cevljarjeva avguJ^t 179, ZH oktober lg20 Mimo (Vreine: žena vodno bose — seveda, če je žena, po- megla). Tržna poročila 17. decembra. Budimpešta. Plenica za apri'. K 7.69 do 7.70, za oktober o J 7 57 do 7.58. Ki za april K 6.56 do 6.57, za maj —.— do —.—. Ovea za april K 5.46 do 5.47. za maj K —.— do —.—. Koruza za maj K 5.16 do 5.17. Pšenica i ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : slabo, brez /i /ljenja: prodaja nekaj tisoč met st. nespremenjeno. l)ruga žita nespremenjeno. Vreme; Dež. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooJ average za december 3"2J za maree 331 za maj 34 V*, za september o.Vl4, vzdržana; kava Kio navadna loco 31.34, navadna reelna 35.38, navadna dobra 39.4-J. Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 40.51 > Irk, za marc 41.50 frk. Hamburg. < Sklep.) Sladkor za december 16.70, London. Sladkor iz repe surov S1/, Sb, Java 9.041 i, Sh. Stanovitno. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K'64.50 do 66.—. za september K —.— do —.—, , _. . , , , • 1 i ian.-avi;. 64.75 do 65 75, Concass: in Meliapil* dežju mu je pa o vsakem koraku prihajala Jpr0mp&0 K ti950 do 70-. za sept. __ . . „ . „ . tem je g)tovo tudi moz. Torej možje imel Prejšnja nare Jba c. k. tržaškega na- . . „ , , . . . i iako raztrgane cevlie. le bi bilo suho vreme, delo nehati J 6 „ . J . bi bil revež ze se prebil, a pri tem vedaem vorla v čevlje. Ker je pa imel v čevljah noga, so bile te poslednje vedno na mokrem. Skušal si je najprej pomagati se »Škra-! do K —. —.—, jan.-avg. 67.30 do 67.80, New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bolo'e dobave. Vzdržano; 5 in 10 st. zvijanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 14.90, rž za ja mestništva ne predpisuje, da ima v saboto ob 1. uri popolunoči in da ima počitek trajati do nedelje ob 10. uri zvečer, a potem da ima slediti še nadaljen pečitek do 10. ure predpoludne v ponedeljek. Imeno- vana naredba dovoljuje nedeljako delo do J. , ilu9trovano v zadojej številki ' nuvar 15-, Za januar-april 14.90 za maree-juu« ure ziutraj in od 10. ure zvečer dalje. Za J ; 15.— (mirnoi. — P^eaica za tekoči mesec _i).,»0. " . . , , . , . • , »biratac, s tem namreč, da je napravil na za januvar '20.65, za ianuar-april 20.75, za ma- ona ,,od,etja pa, kjer delajo ddavc, ob«.-, ^ ,u ^ ^ A t0 rJjuni; (,ta„ov\ - Moka za tekoči me- del lah dlie nego 3 ure, ie določila naredba, , , . , sec 28.10, za jauuvar 2S.lo za januar - april . , 4 , . mu ni mnrgo hasnilo, ker, akoravno je voda, 28.15. za marec-junij 2S.—(stanov..). — Repično da naj imBJo ti delavci med tednom nauo- od odaj odhajala iz čevljev od olje za tekoči me.ee 53.75, za janu™ 53.75, za mestilen počitek in V tO SO določene tri al- 1 . .. . . , ... .. jaauar-april 53 j0, za maj-avgust 52.1 i (stanov.) r VT J \r 9 L d z8oraJ' PU3?5ala le Vendar v njih neprijetno gpirit za tekoči mesec 43.75, za januvar 43.:>0, za odstavek zakona od mokroto_ I)a temu O,lpomore i^mLalil sije jna-april 43.75 za maj-avgust 43.25 (stanov.j - , , , r 3 „ Sladkor surov 8S° uso nov 22*/4—23 (rairao), bel Coter precej radikalno sredstvo. JSo, n«C za tekoči mesec 25.37'za jauuvar 25.75 (stanov.-) čudnega, saj je čevljar. Narediti si čevlje / za januar-april 26.— za maj-avgust 26.87' . rafiniran, liavliena z naredbo c. k. namestništva od dne . . , . ,,,, , . 57—571/.. — Megla. J J . ni imel časa ; zato je pa sel k nekemu drugemu novembra 1U03., to je, z zadnjo naredbo. ' . ... . , , . .. , - _ . čevljarju, ki ima svojo delavnico v vezi u se Ta pa se glasi : V 1 rstu in po okolici je _ . ,, 4 ^ - ,• • - ■ * i ,. a st. 10. v ulici Romana, ia čevljar je imel pekovsko delo dovoljeno do 1. ure čez po- . . , . . , . . . , 1 J r — in ima se — v svojej delavnici par kra- lunoči in od 10. ure zvečer dalje. Po tej t , , .n , , . . snih škornjev vrednih 40 kron. naredbi odpadajo torej vse one olajšave, ki Ko pa je prišel Coter ni bilo tega po- ternative v členu dne 16. januvarja 189;"). drž. zak. št. 21. Tako prejšnja naredba, ki pa je bila razve- bo obsežene v Členu V. odstavek 2, navede- nega zakona. Ker pa člen VI. zakona od slednjega čevljarja doma. Coter je videl.škor dne 16. januvarja 1895. drž. zak. št. 21. DJe in ai mielil : >KaJ Dl j?reb> da tl Škor°Jl , . . , - i i noč.vajo tu na suhem, dečim moje noge trpe predpisuje ravno, da se imajo c. k. deželne " J ' J . • j , . . ... na mokrem ? Zatem je vdaril po šipi ter se- vlade, oziroma c. k. namestmstva ozirati na J . . -r . ... , - , trel po škornjih, a žvenket razbite šipe jc pri- elea V. zgjraj citiranega zakona, Majka«, peljal na dvokolesnem voziču ne-Ug 1. hlia Marenzi. Kako živo se čutijo zadete pekovski koliko buteljk vina nekej družini v meBto. | g »»tO?« POMa PUlIRb ftUi X , , .. , . . , , , Ko ie bil v ulici Geppa 8e je za trenotek ^ Solidnost zajamčena, kajti les se osuSi delavci, priča dejstvo, da se je shoda ude . , a . • . 1 , i- JC v to nalaSČ pripravljenih prostorih h tem- JJ ležilo nad 1000 oseb. Došel je tudi obrtni odaalJ'1 za Par korakov- A to Je b l° dovolJ' X Peraturo 60 0to^inj- "JNa]bA°,J udobno'& ... , da ie neki človek vzel z voza 1 buteljko S dernl sestav. Konkurenčne oene. ^ nadzornik Coglievina, ki je posegel v raz- J _ . , . 3C 1 -am TT ... , , ,. Ti , vina. K sreči ga je pa Ratman videl ter ZZ T Album pohliter brezplafi«. m prave. Govorniki so dokazovali škodljivost vi , KI Rt zad&je namestništvene naredbe za delavstvo. 8 7/* Djim* man je pa atman ^ M i! p d d t j j zagledal redarja, kateremu je pokata, tatu. Redar je tatu takoj aretoval. Tat je imel še | Tovarna pohištva Umesten opomin. Najizdatneje je go- buteljko pri sebi, a lil je že izpil iz nje - - - . ■ ■ J tovo, ako pobijaš postopanje koga z njegi skoraj polovico vina. Redar ga je tiral na /\|0KScHlU6r L6VI IflinZI lastnimi besedami. Sedanji predsednik višega policijo, kjer je tat povedal, da je 32 letni deželnega sodišča v Gradcu in nekdanji av- težak Aleksander Zul.ani iz ulice Ferriera strijski minister za pravosodje, grot'Gleispach, št. 22. Seveda so ga pridržali v zaporu. je že od nekdaj znan kakor posebne vrste ------------ ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hi5i.) ZALOGA: Trgovina. Borzna poročila dne 17. decembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07—19.091/,, angležke lire K 23.94 Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konknrenc«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Huatrovaa oenlk brezpla&no In franko. prijatelj nam Slovencem. A neizmerne — žalostne slave si je nabral kakor — tako se sodi v obče — reBnični glavni provzročitelj škandaloznih dogodkov na koroških sodiščih. Niti pravice v sodni dvorani naj bi Slovenec ne smel iskati v svojem jeziku.....! Tako so do 23.98, Londra kratek termin K 239.25—239.85, . .. . , ,, j-sx-u - * Francija K 95.--95.30, Italija K 95.10—95.40, jeli postopati na koroških sodiečih 10 to — iulijanJBki bankovci K 95.20-95.50. Nemčija K C Daf+nt Trat ulica della kakor so govorili — po višem ukazu! In 117.10—117.40, nemški bankovci K 117.10—117.40. Uia! I". ^DlIU! pOBte 3 vogal ul. vsakdo je Ditro milil a. grof. Gl.isp.cba! Jft Torre biaoca Prodaja »rebrne ure od 3 gld. No, kakor udarce a pestjo po ustih mora 101.S0—102.10, kreditne akcije K 690---ti:':;.--, naprej, »late ure od 8 gld. naprej. Izbor sten- občutiti grof frleispach, ko mu »SiHeteierische t^Ut^jt^Zc1 ^ Preeee« oživlja spomin na njega lastne be- Srečke: TisaK i29.—332-, Kredit K 475 vrbtne ure P° Jak° zmerm °eDU K 292.-296.—, Bo- ■ i _ »aAi^o slovenska zaloga in tovarna ll3jSl3r6JSa pohiStva Andreja Jug v Trstu, ulica S. Lucia 12. (zadej tribunala) priporoča vsake \*rste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-litiranega poiShtva. ~ , - do 484, Bodenkredit 1880 sede, ki jih je govoril mož v državnem denkredit 18{j9 K L>88.--Turške K 141.- zboru kakor minister za pravosodje dne 20. do 143.—. Srbske 2°„ —.— do —.—. marca 189«"» in ki se glasi: >Jaz obžilju- Dunajska borza ob 2. uri popol.: jem vsakogar, ki nima toplega srca do naroda, iz katerega je izišel, in do svojega ma- Državni dolg v papirju . „ » v srebru tennega jezika«. Avstrijska renta v zlatu Grof Gleispach obžaljuje take nizke, AvgJ investicij8 prazne, degenirir«ine duše. Ali kraj vsega Ogrska renta v zlatu 40/o tega je bil vrli dr. Brejc, ker je pokazal « ^ :^kronah 4°* toplo srce za svoj rod in svoj jezik ter ob Akcije nacijonalne banke enem vršil svojo etinovsko dolžnost, označen ^^oiT io°l^tr za grdega »agitatorja« — in sicer označen 100 državnih mirk od njega, ki dobiva svoje informacije od — ^ JJJ^ov gr(f* Gleispacha, ietega Gleispacha, ki po- 100 ital. lir šilja na Koroško svoje »više ukaze«, ki so v Cesarski cekini včeraj danes 100.70 100.75 100.55 lOO.HO 100.75 120.75 100.80 100.80 93.05 93.20 119.05 119.05 99.05 99.0"i 91.05 91.15 1614.— 1612.— 688.50 691^0 239.40 239.37' 117.151 ,117.20 23.44 •23.43 19.06 19.06 95.35 95^0 11-J2 11.32 Pavel Oastvirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trat. Železno pohištvo, zrcala iz Belgije. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnsihej cenah. Parižka in londonska borza. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia tako kričečem nasprotju z gori navedenimi i a —; Pariz. (Sklep.) 3'/. francozka renta 97.85, besedami istega Gle.epaeha. iuilijaD8ka renu 104.3;",, Španci exterieur 89.20, Grcf Gleispach sicer obžaljuje vsakogar, »kcije otomanske banke «06 , , f , . . " ^ . , , Pariz. (Sklep.) Avstnjsk« državne zelezmce Velikansko SkladlSCe 111 Ta.ZSta.va ki nima toplega srca sa svoj narod, kar ga 7;}g._ lumbardi ;»2io unificiran* turška renta 90.25, | pa „e ovira. d. n. bi proti onim ki nimajo ^ S^erSS DOUŠtVa lil taDetarij toplo srce za narod (če m ta slučajno nem- __ t^ke BWS«ke 135.25, parižka banka 1139, rv,,v r "J ški) pošiljal svojih »viših ukazov« Ali go- italijanske moridijonalne akcije 713.—, akcije Rio -----TEST----- ' J . . j t | , Tinto 12.59. Mirna, spod grof naj s. zapomni, da lepe besede,, London. (Sklep) Konsolidiran dolg 89.li 1# ullCeL MalCantOIl ŠtV. I. ako niso v soglasju z dejanji zvene kakor Lombardi 31/,, srebro 25'/4 Špauka renta 881/,, »ta- , . , - , • „ lijanska renU 103.1/., tržni diskont 3'/*, menjice na po Zelo nizkih cenah, zasmehovanje na uiesa tls«en.h m aapostav- ^ Jjua^u ^LZi, dohodki banke -izplačila bank. H Ijenih narodov ! 44.000. Mirna Sprejema zavarovanje človeškega iiv- jenja po najraznovretnejSih kombinacijah pod tako ngodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je Dgodno zavarovanje na doživetje in ■mrt z zmanjšujočimi ne vplačili. V frak x xxxx XXXX xxxx xxxx X xxxx xxxx Z ozirom n:i predstojeća opustitev trg-ovine V L M OVO NEGOZIO" (ex PIANO) na borznem trgu štv. 4 prodaja cela še obstoječa zaloga man u fakturnegi blaga in konfecij za gospe z jako velikim popustom. Kašelj - Ka.ta.xu Dobro/nane kat ram nato paštilije Kavasioi. koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškeua katrani«, imajo same na sebi že medioinalno moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vee bolezni d -halnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in drevesne zasliženja. Ena škatljiea z navodilom 80 atot. Zahtevati je le paštilije z vžganim iuienom „Ravasini" t«-i zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po poŠti pošilja proti povzetju najmanj škatljiea. Glavna zaloga: Le kana Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah : Antoniazzo Skedenj, Jliasoletto Ponterosso. Gmeinrr ulica 4 tiulia. -Te rt t nit t ul. Caserma, «rerskej. Posojila, ne manjše od 10.000 kron na liise, zemljišče, dedšeine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). te Salvator balzam (Liquer aromatic) Naj uspešne še domače zdr ailo proti trganju (migraene), zoboboli, glavo-Hf boli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai mater-f^ nico. jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje fj^ na spodnji naslov. T/nApli zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do-"Ji IvciSClJ mače zdravilo — Trpotčev sok. g Cena stekleuici z navodilom, ako se denar naprej itošlje % jtostnine prosto K 2.40. g NASLOV ZA NAliOOBE; iS LEKARNA H „SALVATOBJU" - ----- © g Fr. Riedl. VARAŽDIN khr. 103. §B ffi 31 i^iS'i&ikSr fe Preciziiska ura JMtttte f Najboljši tek ! j Popolnoma plo-M-uata kara I i r-".ka remontoir-ura 11a vidro za :ro>pode. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. VO"al ul. Torrente.) Zaloga ugotovljenih oblek za gospode, ;lečl;e m I otroke. Veliki izbor snovij za obleke, ki se pi- mer l ra je her- iZg0t0vijo v lastni krojaŠnici. Bogat izbor površnikov, sukenj, havelokov p«, i.iko- iiietii-uo za prta in je to raj obvarova- nizki^ cenah. 11a prt'd pra- i hom in vodo i ter vsled tega , ALLA ni izpostavljena spremembam tem- PODRUŽNICA; CITTA Dl LONDRA4 ul. Poste nttore Št. 5. vogal ul. Torre bin: Operater kurjih očeh perature. Ima 15 rubinov in je tek sidri vidljiv na »prednjoj kazslnej plošči. Pe:-letno pismeno jamstvo za pravilen tek. Jeklena stane, odprta. 2S k. z odskoeljivim pokroreem k; odllSovanl specijalist GIORDANI prehleeeni se solidno in pristno zlato ploščo to raj | kl ordinira na Ccrso štv. 23, II. nadstropje, SJ| ne pozlačeni) jamči s<>. da ta ura 2"» let izgleda ^ I kakor popolnoma zlata, stane le 40. - K. /. od-' skočljivim pokroveeni K 4-"».—. Verižice iz dvojnega duble v najmodernejših oblikah po 8 K in I:.' K. v razmerju z njih težo. Uazpo^ilja franko in carine prosto po povzetju ali prt'plačil u t ^nton Sandn pok. frana TRST. Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Velik doliod fustanja veleur v najnovejših risanjih. Zaloga perila in imbotiranili pogrinjal. zimskih srajc, srajc od fustanja ter belih v velikem izbora kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezenine in moderci. Snovi od i&me volne za obleke za ženske Blago za delavske ..........hlače in izdelki za delavce. • • « • ...... W Jako znižane cene. naznanja vsem, ki trpijo na kurjih očeh ali vsletl zaraščenih nohtov, da iste takoj odpravi po neki posebni metodi, ki ne prov-zročanikakih bolečin. Uhrenhaus > Chronos - Na. iiir-rna v Švico »raliti j«- /.u:tink< (Ki 10 ft»U Tasel. Švica. «1 •.'• »t«>r.. u» ()iMii«-e TRST ul. Paduina 19. - TRST AVIANO & SCHEGA tovarna ščetk in čopič3v Prodaja na debelo in drobno. Uirodne cene. TRST — ul. Padinna 19. TRST. Za praznike! Najbolljšr obuvalo po najugodnejših cenah se dobiva le Corso št. 12 angleških ćevljev za moške od gld, 3.10 naprej rum. ......3.30 TRST Veliki izbor Specijaliteta obuval dečke. fr« Za praznike! TRST cena od ene krone za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zadobe. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja. navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke. žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blag} tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni. Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. pf Svoji k svojim OBUVALA. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par Čevljev ! — Svetujem Vam, da greste t ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste Priporoča svojo na novo otvorjeno obuvala za moške, ženske in otroke. 1 predajalnico zlat&nine. srebrnine in Isti popravlja male stvari brezplačno žepnih ur. ter sprejema naročbe vsakovrstno obu- ^prejema vsakovrstne poprave zlatih . in srebrnih predmetov ter žepnih ur. valo na debelo in drobno. lt. ^^ , . ; Kupuje staro zlato in srebro. Lastnik : Peter Rehar. Cene zmerne. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital : Špitalske ulice Štev. 2. : Podružnica v Spije tu K 1,000.000 Zamujava in ««komptaj. P~d^me na vr.d. papirja j Denarne vloge^sprejema Kupuje in prodaja : Zavaruj. .r.6k. proti kurznl TWt0