No. 58 Tue. July 22*13 Vol VI CLEVELAND. OHIO, TOREK, 22. JULIJA. 1903. = M novice. torek se vrii v Knausovi dvorani velik politični shod,' ki ga priredi Slovenski Politični klub. ■LOVENSKI KANDIDATI. -Smo že v političnem boju. sicer smo stopili na to novo lot kar z velikim korakom. »tog bo treba, voliti zastopnika 21. vaiMu v mestni /.bor. Neki To s? Fabjan kamlfd'ira na demokratični franki za cottn-» cilmana. drugi slovenski kandidat pa je dr. Frank J. Kerji, zdravnik, ki kandidira na socialističnem tiketu. Tako ima* mo kar dva slovenska kandidata. (|J< K !. . .j; K.i! i .Glede teh kandidatov ne bo* demo prej govorili, dokler m izreče svoje besede Slovenski iPolitični klub, ki ima jako važno sejp v torek, ob 8. uri zvečer v Knausovi dvorani. Na to sejo naj pridejo vst člani političnega kluba, in tudi ostali slovenski državljani, kajti seja l^cjt v reinici- važna. Na sejb pride tudi naš dosedajni councilman Mr. Ed. B. Haserodt, ki je izvoljen county clerkom, in je v pondeljek odložil svoje mesto zastopnika 23. var-de v mestni zbornici. Na sejo pridejo slovenski kandidatje, nadalje tudi naslednik Hasc-rodta v mestni zbornici Mr. A'dam Danim. In še več drugih. " Za enkrat povemo le: Slovenci, pripravljajte se za1 volitve. V vardi je registriranih dosedaj samo okoli 400 volivcev, toda slovenskih državljanov v tej vardi je čez tisoč, toda so preleni, da bi šli na volišče. Državljanski papir imajo nekateri samo za to, tla jim doma v skrinji splesni. Človek, ki je državljan pa ne voli. je kakor siromak,. ki nima očes in ga morajo drugi voditi in pitati. Glavna stvar je, da imamo volivce, potem bodemo pa volili slovenske kandidate z največjo lahkoto. Kdor ima torej papirje, ima še priliko, da se registrira tudi za primarne volitve. Dan naznanimo ob pravem času. Za sedaj pa priporočamo, da se vsi udeležite seje političnega kluba, ki sc vrši v torek ob 8. zvečer v Knausovi dvorani. —iMf. Haserodt, dosedajni zastopnik 23. varde in novo jzvoljeni^ounty clerk, nam je poslal sledeče pismo: Cenjdno uredništvo: Zadnji pondeljek sem podal resignacijo kot councilman 23. varde, ki pride v poštev 1. avgusta. Zahvaliti se želim vam in vsein Slovencem 2a lojalno in prisrčno podporo, katero sem vedno dobival od vaših ljudi j tekoni dolgih let mojega urada. Zatrjujem, da bom imel vedno gorko in čuteče srce za Slovence. In v prihodnjosti, kadarkoli bom le mogel, bom vselej z največjim veseljem postregel Slovencem, in sicer ob vsaki priliki. Rad bi tudi naznanil, da sem imenoval Mr, Jos. Jarca za pomožnega county clerka, (Deputy Clefk) kateri bo gotovo z največjim veseljem pomagal Slovencem, kadar bodejo potrebovali pomoči iz mojega urada.. Še enkrat se zahvaljujem vašemu listu kakor vsem Sloveiycem, in ostanem vedno udani — E. B. Haserodt. Iz.tega pisma se torej Vidi, da je Mr. Haserodt imenoval Slovenca za jako važen urad na sodniji. Mr. Jarc bo namreč imel opraviti s tem, da bo izdeloval in podpi9aval dfžav-Ijannske papirje. Ker je ravno Slovencev vedno dovolj prosil- 2000 ljudij je bilo navzočih pri cev za te papirje, jim bo se- ceremonijah, ki so trajale pet veliko olajšano, ker bo- ur. Prišel je tudi ruski škof iz ..... človeka, ki jim bo postregel. Objednem je pa to prvi Slovenec, ki je dobil javno službo v Clevelandu. Mi izrekamo naše častitke, in upamo da bo novi Deputy Clerk Mr, Jarc tudi vselej vernq in dobro postregel našim ljudem. —.Nekaj jako važnega za one ljudi, ki imajo prve papirje! Vsi tisti, ki ste dobili prve papirje od 29. junija 1906 pa do 21. julija 1913, in ki še niste prosili za drugi papir, ste zgubili pravico do prvega papirja, kajti vaši prvi papirji so postavno neveljavni, in če hočete prositi za dr/dvljanski papir. morate najprvo še enkrat malega vzeti', plačati dolar in zopet čakati dve leti. Kdor pa je dobil papir prej kakor 29. junija 1906, njegov papir je še veljaven, četudi je star čez 20 let. Kdor je v dvomu; in ne ve. kaj bi naredil, naj se obrne na nas in mu svetujemo, —'Baseball igra v nedeljo je bila jako zanimiva iz\dreh ozi-rov. Igralci vseh treh klubov so izvrstno igrali- Z. M. B. se še niso tako postavili. Njih razmerje z Edinost je bilo 5:5. Druga igra je bila igrana od St. Louis in Edinost, Dobilo je St. Louis, razmerje je 7:1. škoda in Snyder sta jako dobro metala žoge, in se od njih precej pričakuje drugo leto. Največ zabave pa je bilo po igri, ko so si punce skočile v lase, in so pokazale vse znake bojevitih londonskih sufraget. Lasje so šfrkali po zraku kot gosje perje. Čudna dekleta to! Ko vidijo, da so fantje pametni, se pa one začnejo la-sati. Kakor nam sporoča predsednik' lige,, je to prava sramota za dekleta, ker se tako sovražijo, namesto, da bi ljubile. Kričajte kar morete za svoje igralce, toda psovke pustite v svojih srcih, in ko je enkrat igra gotova, naj se vse pozabi. —'Kdorkoli naznani v našem uradu, da hoče zvečer na so-dnijo in vložiti prošnjo za državljanski papir, ta gre lahko zvečer 11a sodnijo in tako lahko ves dan dela, ne da bi kaj zamudil. Vendar nam morate naznaniti dan in uro, kdaj želite iti. Drugo preskrbimo mi. To celja tudi v slučaju, če se samo eden oglasi. —Fino zabavo so priredili v nedeljo člani dr. Vrh Planin v gozdičku 11a stop 106. Ta dan so razvili svojo zastavo, ki je jako lepo delo in je veljala do $125.00. Boter nove zastave je bil Mr. Jos. Kmet, gostilničar v Collinvvoodu. botrca pa je bila gospa Josipina Matidel, žena g. Krist. Mandelna. V gozdičku se je zbralo par sto ljudij, ki so bili vsi zidane volje pri bravetini, klobasah in svežem pivu. Člani društva so pa tudi zapeli nekaj krepkih pes-nij. Izlet je bil v resnici jako prijeten. Tudi župnik Smrekar se je dobro počutil pri veselih ljudeh. 1 —Društvo sv. Janeza Krst. št. 71. JSKI v Collinwoodu praznuje letos 10. avgusta desetletnico svojega obstanka in priredi na omenjeni dan velik piknik na Emmerichovili prostorih. —Ker so se vršile neprestane pritožbe, da se mladi ljudje v naših parkih pohujšujejo, se je policija zadnjo nedejjo v parkih podvojila. Nad 300 policistov je stražilo v parkih, in posledica je bila, da ni prišlo —Rusi so v nedeljo posvetili novo veličastno cerkev na Starkweather ave. na zapadni strani mesta. Stavba je popolnoma posneta po stilu staro-ruskih cerkev z neštevilnimi stolpi. Veljala je $70.000. Nad Drinopolje padlo. Turki so po kratkem boju si zopet prilastili bulgarsko mesto Drinopolje, ki je veljalo toliko žrtev. Napredni delavci TURKI ROPAJO. London. 21. julija. Turki s*.' dsnes zopet Jobili v svoje roke Drinopolje, za katero mesro «0 morali Bulgari in Srbi dati toliko žrtev! Nad 30.000 Bul-garov in Srbov je padlo, pre-dno je prišlo Drinopolje v bit'.* carske roke, danes pa vlada v mestu zopet Turek. Boj s posadko je bil jako kratek. Bulgari so se kmalu udali, ker so bili preslabi, da bi se ustavljali. Turški vojaki so začeli takoj po prihodu v mestu pleniti, ropati in požigati. Turški sultan je naznanil Evropi, da hoče imeti celo Tracijo nazaj in tla naj bo reka Marica meja med Bulgarijo in Turčijo. Prva meja je bila določena med Eno« in Midia. Na nasvet Rusije in Avstrije je Bulgarija odstopila Rumun cem precejšen kos zemlje, ker misli, da bo s tem mir. Baje je Rjumubiija s tem zadovoljna ter bo takoj prenehala z vojsko. Mirovno zborovanje se vrši prihodni teden enkrat in sicer v srbskem mestu Nišu. Tudi Grška. Srbija in Črnagora sp pripravljene udeležiti se mirovnih pogajanj. Turčija pa je povzročila novo zmedo, k^r zahteva, da naj bo reka Marica meja med Bulgarijo in Turčijo. Rumunci so v pfetek zasedli ves svet, skoro petnajst milj od glavnega mesta Sofije. Ujeli so celo bulgarsko divizijo vojakov in zaplenili triindvajset topov. Boji med Srbijo in Bulgari, kakor tudi med Grki se še nadaljujejo. Evropa ne bo ugovarjala turškim zahtevam glede nove meie. Bulgari so preslabi, da bi Turkom še en krat vzeli Tracijo, a Srbi in Grki pa imajo dovolj ozemlja. Draga kopelj. Chatanooga, Tenn., 20. julija. Dve mlade deklici ste se včeraj kopale kar pred svojo hišo v Evinih kostumih. Policist, ki je slučajno prišel mimo, je hitro stekel po nekaj rjuh, nakar je obe grešne Magdalene odpeljal v zapor. Vsaka je morala plačati $100 kazni. Rekle so, da je v hiši prevroče za kopelj. Ogenj v Indianapolisu. Indianapolis, Ind., 20. juliji. Danes je nastal v tem mestu velikanski požar, ki je povzro čil $300.000 škode. Vojaki in delavci. do nobenih nemirov. Le nekaj postopačev so prijeli, ki so nagajali dekletam. —Socijalisti so letos postavili popolen mestni tiket za vse urade. Županski kandidat socijalistov je Joseph C. Robb. —V četrtek , je zadela lokomotiva uslužbenca Lake Shore železnice,)Antona Sajeta. Delal je na tiru blizu E. 40- ceste. Poškodba je bila tako silna, da je kmalu po nesreči umrl. Ponesrečeni je bil star 26 let, samski in od Mirne Peči, vas Veliki Kav, kjer ima še stariše, 3 brate in dve sestri. Sprevod se je vršil v soboto zjutraj. Večni mu mir! —Starišem Razpor je umrl sin Frank, starišem Pugelj 8 letna hčerka Ana za škrlatico, starišem Kunčič v Collinwoo-du sin Viljem, starišem Mer-har hčerka stara 5 let in sicer Udi za škrlatinko. To je zgodovina liosa kruha psa, peščice delavcev in $120. Iz teh malih stvari j se je 11 str >-jila vojska, fii je ustavila cel_ narod pri delu, kateri se je moral ukloniti kralj, parlament in ministri. In ta armada obstoji iz delavcev, ki so najslabše plačani in najmanj iz obraženi. kar jih je na zaprul-nem delu Evrope. Narod sc imenuje belgijski, paradiž kapitalista. Belgija je tako majhna kot najmanjša amerifka država. toda ima 7 milijonov prebivalcev, ki so tako tia go sto naseljeni eden pri dvugen., da je le teško dobiti prostora v tej deželi. Samo v kratkih letih je !:os kruha, pes in peščica mož tia-rastla na 500,000 delavcev, ki volijo kot enota, ki so vsi pri pravljeni. na eno samo povelje odložiti delavsko onodie ali pa zopet začeti delati. Y parlamentu imajo trideset svojih zastopnikov, v senatu jih ;uia-vzelo 54 družin v Bruselju.glav-cev je v letošnjem aprilu uprizorilo štrajk, ki se je tato mirno in veličastno stekel, da je ves svet občudoval te štrajkar-:e. Pa vendar so to eni izmed najslabše plačanih delavcev večina i/med njili zasluži samo 80 centov na dan, in ve/: Kot polovica izmed njih skoro ne ve kaj je to sveže meso. In ti ljudje so si pomagali ijawei 4 skupno vzajemnostjo, in z;i živež so si preskrbeli s tem. «>a so ustanovili svoje lastne pro dajalne. Leta 1882 se je vršil pr\l delavski sestanek za skupnost delavcev, in sicer v iwwkkleti. Pred tem časoni delavci nika kor niso bili organizirani, razklani so bili na stotine strank, ali sploh niso vedeli, kaj je to stranka, namreč delavska sk ' pna stranka. Najprvo se je za dit 50 vreč moke. Tako se je nem mestu Belgije, da bode j" kupovale svoj kruh od delavcev, ki so staknili nekje v ktc-lih stare peči. s katerim so na meravali peči kruh. Potem so kupili psa, ki bi vozil naročila okoli, in nekje so dobili na kredit 50 vreč moke. Aako se je začela zadružna prodajalna Belgiji. Odtedaj se je pa razširila po celi državi. Velikanski napredek je nastal. Člani te zadružne zveze s0 ministri, državni poslanci, in mnogo' med njimi, mož velikega razuma. Prvotno je trgovina le sla bo napredovala. Štiri leta je vzelo, da je lahko delavska pe karna naredila vsak teden 3000 hlebov Kruha, kar je sicer ja ko malo. Kmalu potem je nek do nasvetoval, naj se dobi primerna hiša. kjer bodejo imeli delavci svoj kliib. kjer bodejo imeli lahkosyse ugodnosti, kar jih morejo imeti pri svoji bera-ški plači. V ta namen so najeli neko staro čifutsko cerkev, kjer so odprli kavarno. Delavska stranka je imfela tu svoj glavni stan. Pekarna v kleti se je premestila v bivšo judovsko cerkev, in iz te pekarne v kleti, je nastalo politično gibanje, ki ima danes največji upljiv v deželi. V teku šestih let je zadružna pekarna naredila že po 8000 hlebov kruha rta teden. Priho drrje leto je znašalo število že 16.000. Neučeni, neizobraženi delavci so pričeli dobivati skušnje. Postali so trgovci. Kmalu so pridružili pekariji mesnico. L. 1892 pa so delavci že tako napredovali, da so pometa listare peči proč in jih nadomestili z najbolj modernimi stroji za peko kruha. Ti novi stroji so povzročili, da je delo postajalo ceneje, in posledica temu je bila. da se je cena kruhu znižala. Kar je pa bilo 1 najbolj glavno, privatni peki v mestu niso mogli konkurirati 1 Dajje na drug V Seattle, Wash, so 6C delavci navalili na vojake Zjedin-jenih držav po govoru. Zaplenjeni časopisi. Zavožena politika, Državni tajnik Bryan je popolnoma nezmožen za svoje* delo, in vlada je v -hudih škripcih. Nove določbe. Generalni poštar je znižal cc ne poštnim pošiljatvam. Tudi težji zavoji se lahko oddajajo. GOVOR DANIELS A. Seattle, Wash., 20. julija. 1'u so se stepli socijalisti, ki spadajo k organizaciji I.WAV, z vojaki Zjedinjenih držav. Baje so socijalisti napadli po nekem govoru mimo idoče vojake in jih pretepli in z noži ob klali. Vojaki so pozneje kot v maščevanje napadli glavni stan I. \V. W. in povzročili tam skoro za $2000 škode. Seattle, Wash., 20. julija Včeraj je prišlo v to mesto sto mornarjev od bojnih ladij Colorado in California ter so začeli razbijati po mestu. Posebno hudo so razdejali glavni stan I. \V. W. Razdejali so tudi glavni stati Salvation Army, ker jim je bilo povedano, da je tam glavni stan anarhistov. Policija niti ni hotela posredovati v tem divjaškem nastopu vojakov napram organizaciji I. W. YV, Pozneje, ko se je surovi soldateski pridružilo še veliko civilistov, je šele policija začela preganjati vojake, vendar je bilo prepozno. Vojaki so se policiji smejali in so zažgali vse. kar so dobili spisov in pohištva v gl. stanu socijalistov. fiele potem je nastal mir. ko so prišli iz bojnih ladij drugi vojaki, ki so grozili, da nemirne/.e za-pro. Vendar so še najprvo odkorakali k županu, kateremu so priredili m as j o godbo, ker je dovolil nositi rudečo zastavo po mestu. 'Glavni povzročitelj, kakor se trdi teh nemirov in surovostij vojakov je bil baje sam tajnik mornariškega oddelka Zjedinjenih držav, Jaseph Daniels. Njemu na čast se je vršil včeraj banket v tem mestu. Ob tej priliki je imel Daniels navdušen govor za ameriško zastavo, in je posebno proslavljal' bostonskega župana, ker je prepovedal nositi rudečo zastavo po mestnih ulicah. Ta govor je povzročil splošno odobravanje pri meščanih Seattla, ki so že od nekdaj hudi nasprotniki socijalistov in I. W. YY. Med mornarji pa se je razširila novica, da poleg ameriške zastave se ne sme trpeti nobena druga zastava, in mornarji so bili radi tega tako navdušeni, da so napadli socialistični glavni stan, kjer so imeli razobešeno rudečo zastavo. Župan mesta Seattle, ki sc najbrž boji za svoj stol, je dal zapreti vse saloone v mestu. Toda sodnik Humphrey je preklical to odredbo, in vsi saloo-ni so zopet odprli. Nadalje je župan prepovedal izdajati časopis Seattle Times, kar je ljudstvo silno razburilo. Policija je zasedla vse vhode v tiskarno, toda sodnija je zopet odločila, da policija in župan nimata ničesar opraviti s tiskarnami, in časopisi so se takoj potem razdelili po mestu. Vse kaže, kakor da nastane v mestu nov spopad med policijo, vojaki, meščani in delavci. V MEKSIKI VRE. Washington. 20. julija. Da je državni tajnik Bryan popolnoma nezmožen za svoj posel, je občno mnenje v vladnih krogih. Kadar preti velika kriza od zunaj, tedaj Bryana navad no nikjer ni. Ameriški kapitalisti hočejo v Meksiki na vsak način prirediti zopet krvavo revolucijo, in pokoli in zavrat-ni umori so na dnevnem redu v Meksiki, ne da bi vlada Zjedinjenih držav, kaj naredila v tem pogledu. Bryan se sploh ne spozna na politiko, katere glavar je danes. Upljivni evropski časopisi so se izjavili pretečeni teden v svo;ih izdajah, da če bo Bryan načelo-val ameriški zunanji politiki še eno leto, da Zjedinjene države lahko zgube načelo Monroe doktrine, ki pravi, da se nobena sila 11a svetu ne sme vtikati v ameriške razmere. Baje je Wilson dobil pismo od več evropskih vlad, v katerih pismih se Wilsonu daje razumeti, da bodejo evropske velesile same nastopile v Meksi ki, če se tam ne bo nSredil ko-nečno mir. Italijanski in angleški poslanik v glavnem mestu Meksike sta bila odpoklicana kot v protest zanemarjene ameriške politike, ki dovoljuje, da v Meksiki nikdar miru ni. Bryan, driavni tajnik, se je tekom svojega poslovanja že velikokrat blamiral. V posmeh je bil celemu svetu, ko se je zvedelo, da zjutraj sam hodi 11a trg, da nakupi živež za svojo družino. Sedaj pa, ko je najhujša Miza glede meksikan-skega položaja, pa si je vzel počitnice in ima v raznih mestih za mastno plačo razne neumne govore. Kot državni tajnik ima plače $12.000 na leto, ali vsak mesec en tisoč dolarjev, pa se je izrazil, da s to plačo ne more shajati, kdjti njegovo načelo je, da mora vsako leto deset tisoč dolarjev dati na stran za stara leta. Ker pa ne zasluži dovolj, pa si najame počitnice, da Jahko hodi po raznih mestih na državne stroške in ima razne govore, za katere mu dobro plačajo. In Bryan je tudi tisti človek, ki je vedno govoril, da vlada zanemarja delavce, da je ljudstvo v Ameriki s trnjem križano. On pa zanemarja, svoj delavni čas in se pritožuje, da z $1000 na mesec ne more živeti. Rad bi imel $20.000. Velikansko darilo. London, 20. julija. Ameriški poslanik v tem mestu se je izjavil, da je daroval John D. Rockefeller $100.000.000 v roke znanim možem, da začnejo kampanjo med ljudstvom za boljše zdravje. Obresti tega denarja, ki znašajo 5 milijonov dolarjev na leto, naj se porabijo za to, da zdravniki študirajo razne bolezni in najdejo pota in sredstva, kako se take bolezni preprečijo. VAŽNE SPREMEMBE Washington, 20. julija. Generalni poštar llurleson je danes naznanil, da namerava povečati. zboljšati in uravnati nanovo določila, ki se tičejo parcelne ali paketne poŠte. Nova določila pravijo, da bodejo vprihodnje poštni paketi lahko tehtali dvajset funtov, dočim sedaj ne smejo presegati teie 11 funtov. Nadalje se tudi cene pošiljatvam znižajo. Vlada bo kupila kakih 500 avtomobilov za prvo poskušnjo, ker dosedajna inoiorna kolesa ne bodo zadostovala za teške zavoje. Tudi se ne bo več računalo po "zonih", kakor dosedaj, pač pa dobi vsaka pošta v Zjedinjenih državah svojo ceno, koliko namreč velja od ene poŠte do druge. Ta določila stopijo v veljavo 15. avgusta. Pošta Zjedinjenih držav je delala lep dobiček, odkar je bila upeljana parcelna pošta. Sprva nalašč niso liqteli- splošno razširiti parcelne pošte, da se pokaže, kako se bo nova naprava splačala. Uspeh je bil tako nepričakovano dober, da namerava poŠta obsežne olajšave pri pošiljanju blaga. Nasilstva v Dalmaciji. LS.'^ra Splita poročajo sledečo vele- » zanimivo vest: Po znanih mati 5f efsHtrtj STi------(tatiTTarm sk l jftjii prebivalstva, osobito meščan- ( stva, povodom velikih zmag^ in uspehov balkanskih slovan^y skih borilcev proti zagrizene-^ niju sovragu katoličanstva ittjg kristijanov, Turku, so bili r*ž«H puščeni v več dalmatinskih mestih občinski zastopi. Obenem se je uvedla proti splitskemu županu dr. K A al i niču preiskava zaradi kaljenja jav-^» nega miru. Ta zadeva je bila izročena na ukaz najvišjega^ državnega sodišča deželnemu > sodišču v Celovcu. Celovško državno pravdništvo pa je se-'?^ daj poslalo zopet vse spise preiskovalnemu sodniku v Splitu, ker so ti spisi, na perje- j ni proti dr. Kataliniču, tako \ pomanjkljivi, da celovško dr* ji žaviio pravdništvo proti nje- < mu ne more samo na podlagi teli spisov dvigniti obtožbe. Govore splošno, da bo toliko razupita preiskava proti dr. Kataliniču, ki je bil med tem zopet izvoljen za župana sploh ustavljena. —Našim naročnikom bi pri- , poročali, da si pred svojimi stanovanji ali pa pred vratmi nabavijo posebne omarice za pisma in časopise. Iz vsake i škatlje cigar* se da narediti taka omarica. Na prednjo stran se prilepi ime dotičnega, ki tam stanuje. S tem prihranite pismonošom in našemu razna-šalcu obilo hoje. Mnogokrat se mora dolgo na vrata trkati, da kdo oapre, če se pa list potem pusti za k,ljuko, pa navadno zgine ali ga pa otroci strgajo. To je potem večen vzrok pri-tožbam, da stranke ne dobivajo lista. Če bi naši naročniki hoteli tako narediti, bi našemu raznašalcu precej olajšali nje- J govo delo in tudi pospešili, da | se razdelitev lista, ki znaša sedaj v Clevelandu že 1100 naročnikov. hitreje vrši. "l^jH Oglasi so pol trgovine za ? trgovca. Trgovec, ki ne ogb^l čuje, teško napreduje. Poglejte j velike ameriike trgovine, ki 90 I dobile svoj uspeh edino-le s & večnim oglaševanjem. ^ Samomor fregartnega kapr tana. V Gorici se je ustrelil s sa'mlokresom fregatni kapitan v pok. Adolf Mendelein. Izvršil je samomor vsled neozdravljive bolezni. Obležal je na mestu mrtev. DENARJE V STARO DOMOVINO pollljamo: 50 kron ................za 10.30 100 kron ................za 20.45 200 kron ........, za 40.90 300 kron ................za 61.35 400 kron ................za 81.8c 500 kron ................za 102.25 1000 kron ................za 204.00 2000 kron ................za 407.OO Pottarlna J« viteta pri teh avotah. Doma aa nakazana avota popolnoma Izplačajo brax vinarja odbitka. Nai« denarna polilJatve Izplačuje e. kr. pofttm hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarja nam poalatl Je najprltienejc, do 960.00- v gotovini v priporočenem alf regletrlranem plemu, večje »ne-ake po Domeetlo Poeta I Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK IAKIIR 82 Cortlandt 81., New York, N. Y ALI PODRUŽNICI 8104 8t. Clair ave., N. E. CLEVELAND, O. 'fl A A A. '' ■ jX^Mil ■ M J» . PmUlHBBHBf IJk CLEVELAND. OHIO. TOREK. 22. TULITA. CLaSSSKA H Excellent advertising 11 il_^_IL VOL. VI. Plače so tudi sil Zadtijn statistika samo desetina jer so :ev posebno delavnico, da ahko izdelujeta krasne kipe in .92*0 kakor deset urna dan, ostalili rišeta fine slike, ki potem kra «2.50 devet desetin pa se muči ■/. de Ioni do dvanajst ur na dan Plača /.naša $3.60, do $4.80 na D^MbmpodpiuinoMbi««(iM«M^c|«iMt« teden. Otročiči, stari 6 let ho ————--; (lijo s svojimi starišimi v to V.«,,i„na,d^nM m denar naj« ^^ ^ ^ ^ CLEVELANDSKA AMERIKA, , . „ •nt 3T. CLAIR AVE. N. E j Pogfcvita Rrana belgijskega CLEVELAND, o. _ delavca je kos črnega kruha zjutraj in nekoliko kave, opol dne nekaj krompirja ali ena issued TTBSDAVS AND Fridays, slana riba, včasih pa čebula Rv-j iw i.v »00 MoinitN in | >večer pa zopet črn kruli. Na the city i iev«t nd a«d cu««rh»rf. Ad-«r. kmet ill skoro n c poznajo kra ti*lnz r Ki im rnunt. it« • i • «• -...............' kdor pa .ima nekaj ovc ali T«u. cuv. fW.NC«TON .«» j pre.jc,a ali ncka| kok()i;ij( ta je j pa že bogat. Ne ba l»i tak la >tuik jedel jajca, maslo ali me so, pač pa nese vse to na trg I da proda. f>. m z zadružno pekarijo in tudi oni so morali znižati cene, če so hoteli imeti obstanek. Ko je pred dvema letoma nastalo po manjkanje žita je delavska pekarna vseeno prodajala po sta ri ceni kruh, in stem prihranila tvojim odjemalcem 750.000 frankov v euein samem letu. Danes izdela ta pekarna na leto 10.000.000 hlebov kruha, in šteje /a »voje člane 20.000 odjemalcev. Delavska zadruga je lastnica mnogih skladišč. . številnih pekarij, in je po svoji trgovini skoro enaka kakemu ameriškemu trustu. Le ta raz-I lika je med delavskim trustom ; in med ameriškim trustom, da delavski trust prodaja polovico ceneje živila kakor pa milijonarki trust. Dobiček, ki ga naredi* delavski trust, gre v žepe delavcev, ki kupujejo l»«*i trustu. dobiček, ki ga naredi ame-" riški trust pa gre v žepe nekaj milijonarjev. Toda zadružna prodajalna pili bila zadovoljna s tem, da bi j * prodajala samo kruli, polastili ' so se drugih polj. Začeli so skr- • beti za zdravje ljudstva. l,eta 11891 so organizirali bolniško društvo. Tu se je pokazalo, ; kaj zmore sloga! Vsak član za-pružiffe zveze je plačal en cent na teden, in za ta denar je skrbelo j(t zdravnikov za zdravje bolnih članov zadruge. In to so bili najboljši zdravniki, ki so delali z delavci. Poleg tega I pa imajo člani pravico se posluževati prostih klinik,^ naj si bo glede bolezni ali zobov, • in tudi prosta zdravila dobivajo. Tudi odvetnika ni članom treba plačevati. Ivn cent na mesec od vsakega člana prinese dober pravniški nasvet zastonj v vsaki stvari. Stara sinagoga je kmalu postala premajhna. Ljudje so si želeli večjih prostorov. Na najlepši bruseljski ulici, ne daleč od trgovskega središča dobite krasno poslopje. Ta palača je delavska last. in delavska stranka se je preselila sem leta 1899. Ta palača je več kakor klub, pač pa je nekak dinaino, ki razteza svojo nioč v vsak tudi najbolj oddaljeni kotiček Belgije. "Maison du Peuple", kakor se imenuje ta delavska hiša, je visoka štiri nadstropja. Veljala je $240.000. To je že velikanska svota za delavsko organizacijo, posebno še pri belkij-skeni delavcu, ki je reven, da bi skoro ne vrjeli. V preniogar-skih okrajih n. pr. delajo /x celi rodovi pod zemljo, in posledica tega je. da so ljudje zaostajali v rasti. Tam dobite večina premogarjev, ki so štiri in pol čevljev visoki ali k večjem pet in pol, kar je pa 'e jako redko. Poleg tega pa imajo slaba stanovanja, revno hrano. Položaj je tako slab v teh okrajih, da n. pr. ženska ki ima več nezakonskih otrok, je več vredna kakor žena, ki nima otrok, ženo z nezakonskimi otroci raje vzamejo možje v zakon, kajti otroci lahko le-lajo, in v Belgiji začne otrok delati, ko pri nas še vedno V Belgiji ne računajo z do larji, ne z groši ali deseticami Tam računaljo s centi. Najmanjši denar pri belgijskem delavcu je centim, ki je vreden eno petino ameriškega centa. To je navaden denar delavske armade, in s tetn denarjem se je zadnjič uprizoril Štrajk v Belgiji. In ta štrajk ni bil za krajše delo ali za bolje plače, ne da bi se priznala kaka unija, pač pa je bil to političen štrajk, >lo se je za pravico delavcev, da smejo voliti vsi enako. Po sedanjih postavah volijo oni, ki so stari nad let, in sicer z enim glasom. Dva glasa ima oni, ki ima kaj posestva, tri glasove pa imajo ljudje z aka-deniično izobrazbo ali ki so jako bogati. Pred letom 1P94 so imeli pravico volitve samo privili-girani stanovi. Moški v splošnem so prišli do glasovanja šele. ko je grozil občen štrajk. Š tem se je število volivcev podeseterilo, in delavska stranka je prišla do politične moči. Kljub temu so pa imeli trgovci še premoč, ker so lahko tri glasove oddajali. In proti temu sistemu volitve se je začel štiajk zadnjega aprila. Nobenega nemira ni bilo pri tem štrajku. Mirno je bilo kot na praznik. Pol milijona ljudij je ustavilo delo v tovarnah in rudnikih. Delavski voditelji so povsod priporočali mir. Vlada je poklicala vojaštvo v službo, ttoda rabljeno ni bilo nikjer, kapitalistti so bili p"v0 družine dobivate zastonj dobro juho. Deset dnij je to trajalo, in državni zbor ;e izda! resolucijo, v kateri obljubuje, da se volivni način spremeni tako,kakor zahteva delavska stranka. Stopimo v delavski hišo v Bruselju. Spodaj je velika, prostorna kavarna, kjer je prostora za kakih Koo ljudij. Moški. ženske in otroci pijejo tu pivo, vino ali kavo. Vendar voditelji delavcev ne priporočajo slednjim, da mnogo pijejo, iu če delavec že pije. pijancev pa ne bodete videli med njimi. Tu v kavarni igrajo delavci tudi domine, karte ali čitnjo časopise. V prvem nadstropju je glavni stan delavskih unij cele Belgije. Iz tega središča se vodi štrajk. Delavska hiša je eoaka možganom delavskega gibanja. Tu se misli in dela kakor dela ||oveljnik v vojski. Na stenah vise krasne slike, ki predstavljajo trpljenje delavca. V drugi sobi zraven je dobra knjižnica. V zadnjem nadstropju pa imajo gledališče, kjer se prirejajo koncerti, drame ali pa kažejo premikajoče slike. lu enake hiše imajo delavci po vseh drugih večjih mestih, in povsod je taka hiša središče vsega delavskega gibanja. V Glientu živita dva umetnika, oče in sin z imenom van Biesbrock. Oba sta si pridobila po Evropi veliko slavo, kajti eden je kipar, drugi pa slikar. Ko sta prebivala nekaj časa v tujini, da sta se še bolj izobrazila v umetnosti, so ju Pečat Kajna na čelu. V So liji sestavil se je odbor za zbiranje prispevkov v korist onim nesrečnikom, ki so dne 14. junija trpeli vsled potresa v rnovem in v okolici. Ta od >or se je obrnil tudi v Ljubljano s prošnjo, da bi se začelo nabirati dobrovoljnih prispev-(ov. Iz Lljubljane dobil je od ior ta-le odgovor: "Imeli smo namen začeti nabirati za Trnovi* in okolico in dejali smo da utegne Oklic, ki se je mel izdati dri slovenskega na-uda, imeti dober uspeli. Toda razmere so se mahoma izpre-inenile, kajti danes je toliko kot gotovo, da bi oklic ne imel nobenega uspeha več. Saj tre-peče na ustnah vsakega zavednega Slovenca, ako se spomni IJulgarske, beseda Kajn. — Razumeli boste zaradi tega, da ni mogoče izpolniti Vaše želje glede zbiranja za sicer tako plemenit namen. Iz N°vega mesta. Kakor v vseh manjših mestih, tako je tudi pri nas veliko sitnosti povzročala vedno poulična razsvetljava. Kupleti, ki so 'bili pri svojedobnih veselicah v Čitalnici redilo na sporedu, so ravno tako redno imeli najmanj eno kitico, posvejčeno sijaju mestnih svetilk. In, če temačnega večera pobara predrzen pasant mestnega uslužbenca, zakaj ne gore svetilke, dobi c stereotipen hudomušen odgovor: "Ja, gospod, danes je pa luna v pratiki." Sicer se je zgradila v Luknji, starinskem gradiču eno uro od mesta manjša elektrarna, sadaj je last g. Seidla, a zahteve lastnika za vpeljavo električne luči so bile — morda na škodo podjetja — previsoke za mestece s tako finančno močjo ter tako velikimi vsestranskimi potrebami. Obljubil pa je poslanec Jarc, da poskrbi gotovo, da dežela kupi Seidlovo elektrarno, jo razširi ter mestu in obrtnikom omogoči, ceno elektriko. Ne dvomimo, da se to kmalu zgodi. Vendar pa menda temu ne vnamejo prav naši varčni mestni očetje, ko so sklenili nabaviti nekaj svetilk sistema "Heliofor", ki je vpeljan na kolodvorih državnih železnic. Drage so, a ni skoro druge pomoči v tej potrebi. Kakor ču-jenio od verodostojne strani, so namenjene v prvi vrsti za razsvetljavo državne ceste, ki pelje skozi mesto. Gotovo ni na vseli državnih cestah v celi kronovini takflh nevarnih ožin, kakor so na tej cesti, ki je edina mogoča komunikacija za ves promet skozi mesto. Upamo torej. — tie. da nam državna uprava uravna cesto, saj nismo taki saniači — ne. marveč da bodo mestni očetje izvedbo svojega sklepa tako pospešili, da bo ta cesta 10. avgusta, ko se zbere ob priliki sokol skill slavnosti v maše m mestu obilica milih gostov iz cele Slovenske, že razsvetljena. Ze zato, da ne bo preveč ■ je peljal s kolesom neki želez* nižini delavec- : po klancu iz Kranja na kolodvor: nied po tjo je padel, ter si zlomil roko —'Dveletni deček Peter Rozman iz Smlednika se je igra doma v 'kuhinji; ker niso stari ši na njega pazili, padel je vznak v škaf, poln vrele vode Otrok je zadobil težke opekline po životu. Štirirazredna ljudska dola v Tržiču se bode razširila v 8 razrednico. kakor hitro bode novo šolsko poslopje dograjeno. V prvih šestih razredih se bodo poučevali jječki in deklice skupno, v osmem razredu pa ločeno po spolih. Nov šolski okraj bodo tvo rili okraji Železniki, Gresnjice in Studeno, ter se hode za šo larje teh okrajev zidalo novo šolsko poslopje. Prohaska na Bledu. Bivši avstrijski konzul v Prizrenu. slavnoznani Prohaska, je pač še vsem čitateljem našega lista v ■ "najboljšem spominu". O njem so razširjali dunajski oficijozi naijgorostasne še novice — ki so se vse izkazale kot neresnične. Končno so ofi-cijozi vedeli celo pripovedovati. da so Srbi na Prochaski izvršili — operacijo, ki je potrebna samo pri evnuhih in pevcih sikstinske kapele. Manjkalo je le malo, da zaradi 'Prochaske 110 prišlo do vojne. Vlada je sicer . Prochasko premestila daleč nekam v Brazilijo, toda njegovo ime ostane ohranjeno v zgodovini in kadar se bodo imenovala najboljša imena, bo vsekako imenovano tudi ime Prochaska. Ta svetla historična osebnost se mudi sedaj na Bledu in se zdravi v- Riklije vem zavodu. Prochaska siter skrbi, da ostane njegova nav zočnost tajna, vendar se ni da-a popolnoma prikriti Smrtna žrtev operacije. Iz Novega mesta se poroča. V lolnici usmiljenih bratov s< je zgodil slučaj, ki je hudo raz-zbitril vso tukajšnjo javnost. 15 etni dijak 3 ginin. razr. K Snšnik. sin v svoji službi že osivelega sodnega sluga pač rn mislil, da gre v smrt, ko je šel v bolnico, da mu operirajr ebeli vrat, Sušnik je niislU iti n jesen k mornarici Ker jt' imel takozvani "Blahhals" je klenil, da gre v bolnico k ope aciji, da se čez počitnice pu cltavi in bi bil na jes.-Mi bolj etovo potrjen. In reve< je res otrien — za večne čase. Operacija na debelem vratu, ki zn!v-eva smrtno žrtev je gotovo c lik a redkost. Zakaj je in ope- acija na Sušniku ponesrečil ega seveda javnost ne ve. Cu jejo se različna mnenja. Mogoče je tudi, da operater a ne zadene no'bena krivda. Toda javnost je razburjena in zato bi bilo želeli, da pove dotični zdravnik sani primerno pojasnilo. Slovanske večere bo z me sečem oktobrom je I prirejati "Slovanski klub" v Ljubljani. Vseslovanski časnikarski kongres se bo letos vršil, kakor smo že zabeležili, -zopet na Češkem. Kakor se nam poroča, je osrednji odbor "Vseslovan-ske časnikarske zveze" sklenil, da se letošnji kongres skliče v Kraljevi Gradec. Cas kongresa se ni določen. Slovenci na srbski sokolski slavnosti. Srbski "Sokol" v Zagreb je preteklo nedeljo priredil "Vidovdansko smotro srbske krajiške sokolske /.upe". Te slavnosti so se po odposlanstvih s tremi zastavami slovenska sokolska društva udeležila iz Trbo\feV, Brežic, Rajlien-burga, Krškega in Celja. Srbi so sprejeli Slovence z velikim navdušenjem. Velika nesreča na Ljubljanici. — Dijakinja .gimnazija utonila. 2. julija popoldne je napravila ^letna Zorka leglič, hči nadučitelja in ol>č. svetnika Janka Jegliča, s svojo prijateljico Amalijo Simičevo izlet po Ljubljanici. V mraku na povratkti se je deklicama nekoliko pred čoltianro "Športne ga kluba prevrnil čoln. Na kraju nezgode je voda mestoma več metrov globoka. Na o! Hipno klicanje je prihitel neki ribič, ki je potegnil Simičevo onesveščeno iz vode, do-čim je Jegličeva utonila. >lj 1 ozdravljena, se nahaja daj doma. Ta umobolna ženska hodi na poj naga okoli, meče 11a ljudi kamenje in železno poljsko oroilie, preti umorom in je velika nadloga za vse. ker nima nikakega nadzorstva. Sosedje so v nevarnosti za življenje, njih otroci pa se pohujšujejo. Vse ovadbe so bile brez uspeha. N°vi k an on i na Kranjskem. Zadnji čas kar mrgoli po našem časopisju vesti o nesrečah, ki se gode pri streljanju. Nič čudnega, vsak že vsako mleč-nozobno fante nosi revolver'ali vsaj flobertovko. Po kmetih v obče je pa že izza davna vko-reninjena splošna navada, da nobena niti najskromnejša in najnepomembnejša slAvnost ne sme miniti ibrez tistega nesmiselnega bombardiranja. Ljudje so si vtepli v glavo, da nobeno pirovanje, fajmoštrov god ali god kakega ^selškega aristo-krata, najmanje pa kak0 cerkveno slavlje ne sme mimo brez bučnega grmenja mož-narjev. Ko bi se ta posel poveril vsaj starejšim izkušen* ceni, a kaj še! Tisti kmetski "kanonirji" se rekrutirajo navadno iz nezrelih, prekorajž-nih fantov in bosopetfh paglavcev, ki se jim niti ne sanja, da je "pulfer" iznašel sam bes. I'i drzni neprevidniki vrtogla-vijo, običajno na pol opiti, s prižgano viržinko ali cigareto ' ustih okoln vreče, ki vsebuje strelni prah in zažigajo topiče z ošabne objestnosti pogosto enostavno kar z žveplenko. Le »oglejte takega "topničarja", i cel strel v obraz ali roko. Politična oblast se si cer na vse kriplje, trudi, da za-tre ali vsaj omeji to neumno šego, ki stane nebroj mladih ljudij življenje, vid ali vsaj po-edine telesne ude. A kaj, ko jej celo podrejeni župani mečejo polena pod noge. PRIMORSKO. — TELEFON BELL EAST 36J8-W CUY. CENT. toplo priporočam svojo lastno in na novo urejeno čistilnico za obleke, v kateri vam moremo hitreje in bolje postreci kot dosedaj. NAŠE DELO JE (GARANTIRANO PRVE VRSTE. NAŠ NAJVEČJI NAPREDEK JE NAŠE DOBRO DELO. PREPRIČAJTE SE. FRANKS DRY CLEANING Co. rambnega polka Schmutza in njegovega brata, ki služi tudi pri tem polku. Na merodajnili mestih zatrjujejo, da so našli 3ri preiskavi dokaze, da je vodja poštnega urada Nikolič, sporazumno z ostalimi spoliral važne vojaške poštne pošil a-tve in pisma, in jih prodajal za drag denar v inozemstvo. Korno poveljništvo v Gradcu je poslalo vojaškega sodnika v Pulj, ki naj vodi preiskavo v i novi veleizdajniški aferi. -000- Za kronične bolezni med našimi ljudmi. -000- Vsi pravijo, da so ozdraveli, dočim jim drugi niso mogli pomagati. —o- Z električno - radfčrmii zdravljenjem so zopet zadobili zdravje in srečo, prosti bolečine in skrbi. Ce trpite na kakšni kronični bolezni ne odlašajte niti en dan, pač pa takoj preiščrte ta zdravila. Naj vas preiščejo zdravniki s svojimi čudovitimi aparati, in naj vam gotovo dokažejo, da tu ni agtbnnja, kadar se ti moderni inštrumenti rabijo za preiskanje bolezni. Z mikroskopom, stiskalcem krvi in X žarki gledate bolezni naravnost v obraz, in če vam je znano, kaj vam dela preglavico, tedaj je zdravljenje gotovo. Mnogo ljudij, ki so že leta trpeli na kroničnem katarju, revmatizmu, želodcu, pljučah, na nervoznosti in krvi, ker niso hoteli vrjeti, da je kako zdravilo za nje, so prišli v ta urad kot zadnje zavetišče, in so sedaj zdravi, močni, in srečni. Xjih imena in pisma p* lna zahvale, so na razpolago v naših uradih. Pridite in poglejte si jih. Xe zgubite upanja, dokler se niste posvetovali z Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. blizu 9. ceste. Uradne ure od g. zjutraj do 4. popoldne. od 7. zvečer do g. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 12. dopold- « KDOR HOČE DELA w Velik) ttio« en*Wo - Au^leAki Tolmafl H da »c ba lahko In Mtro brci uMtetf* prtufll aavMMne. KaH«* •!<»▼. •n«l. runorar ■■ r»*ku<> W<»\ci«lt«i» (Kmlntnii In theCltjr I lev«! nd and H»«wrh*rc. Ad* cr. tltlng r itn rnjueit. i TIL, CUY. PHINCltON 119 Kat«r«d m wc'ihi takoj delo in dobro plačo. Fr. Korče, 513 E. 152 St. Col lin wood. (58) "Senor, vi se šalite!" "Nikakor ne, ker sem sklenil z njin: pogodbo, o gledal na to, da 'jO odstranil vse priče svojih slabih del. Najbolje je, če hitro zapustimo ta kraj. ker sem prepričan, da je kje v bližini in nas bo počasi vse postrenal." "Saj nima orožja." • "Ha! Gorjača je tudi orožje. 111 če enega usmrti, vzame mitveniu puško, in tedaj ima. kar potrebuje. Vas bo pa pustil živega, da mu raztolmači-te njegove kipuse." "V tem slučaju bi me pa nikakor ne mogel prisiliti, da sen; n'u v pomoč." "Toda kaj hočete narediti, če vas napade in prisili, da greste z njim." "Bežite 110, bežite! Kako na: me vleče v tako daljino proti ni< j; volji! iSicer pa ves ugovor ne pomaga nič. kajti sendador je prost, in počakati moramo nadaljnih dogodkov. ' I "Mogoče pa ne. Če bo res tako neumen, da se nam no-pet pridruži, tedaj ga primemo in ga bolj trdo držimo kot se- Stsra žena dobi delo pri otrocih. Oglasi naj se na 6319 Orton Ct. (59) Anstro-Americana S. S. CO. Dlroktaa voinfe med New Yori.om In Ar»tr< » ali pa na prtsnaac agvntc t Z. D. in Caaada 1 Najnovejše za rojake Bolečine v hrbtu, katere potriročaj« obiame up- ' prilike, hitro iqginrjo, ako ra- < bite SevcroTO Zdravilo za Obisti in Jetra j I Scvtn'i KMncy n4 livtr f katero k priporoča za idrar- ! Ijenje raznih obiatnib in jetrn iti ne prilik. Ce a 50 in f 1.00 ' ' Znojne noge {i p/ivzrocijo pekoči in hotnim | | občutek. Odpravite ga 1 rabo h Ssvsroveia pri-i j Skazanoie I j 1 (Severa'« Feet Pew*r) j. $ ' 1 ter si pridobite udobnost. Cena 2f> centov j , Potrebščine za toaleto. Ni boljieRa toaletnega pri- , \ pravka nego je Severov Antiseptični Toaletni prašek ]| (Severe'« AnHscptte Tefet P»w4«r) j j < ( Priporoča se sa molke ta rabo ; J po brit ju, za ženske sa vsriria- | njeIspote kože in »oper pote- ji nje, in eb otroke in dojenčke j; zoper solnčrto ogorrloet in raz \ 1 pokloet kuie. Cena 25 centor j [ J edini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlsde is Washington*, da ims f najbolj is zdravila kakoršnih ie ni bilo. Alpen tinktura, od katere r 3 dneh prenehajo lasje izpadat) in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškin v b.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revtnata-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kriiicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge stične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 1093 E. 64 Street. CLEVELAND. OHIO. toooonoo^rtniooorn iiii>n*- Kadar kupujete zdravila, vp- i i raftajte lekarnarja sa Scverova ] [ Zdravila. Ako jih nima v zalogi, j | naročite jih od naa. "To ne gre, ker jaz sem mti zastavil besedo, da se mu ničesar ne zgodi." ** "Neumnost. Napram morilcu ni treba nikdar držati besede,'' "Vendar! Obljubil sem mu svo! o trapast, tla sem sendadorja spustil. Toda vi.," in Gomara se obrne proti meni, "vain so znani sledovi. Vi morate iskati. Jaz sploh ne vem, kako morete tu tako mirno sedeti, ne da bi na ni poma gali pri iskanju morilca." "Jaz" imam druzih opravkov dovolj, in se mi sploh ne ljubi isVati sendadorja." odvr- Pr«Tl P«ln Kipc-l*ller I« hl dobrim uipe* kom. Virmltt •tiri kapljice • potnim kozarcem vode. 25 in SOe po lekarnah ali naravnost od F.A4. RICHTER 4 CO. 74-» Washington Street, New Yavk. N.Y. DO nadaljnega naznanila bo sobo-zdravniiki urad dr. Kalbfleischa zaprt ob sredo popoldne t poletnih mesecih. Ob tem času pa je urad odprt ob nedeljah od 9:30 zjutraj do 12. Dr. Kalbfleisch, mmtmitm^Mmmmmmmtmtm 6426 St Clair Ave. (Nadaljevanje remans "Ob teki Rio de la Plata") SPISAL KAKOL MAY --\ f . 1 zftr r t) LH I Gomara z njim radi njegovega stanu, bolje ravnal kot z menoj, pove Gomari vse, kar se je zgodilo. Gomara stoji pred menoj kakor kamenit steber. Nekolikokrat mu zatrepetajo ustnice, toda ničesar ne more spregovoriti. Barva se mu menja na obrazu, kri mu sili v glavo. In ko brat tfonča, bruhne Gomara: "Tisoč zlodjev! In to ste delali za mojim hrbtom! Ne da bi me vprašali za dovoljenje! Brat, jaz vas umorim! Ali mislite, ker ste duhoven, da se vam nič zalega ne bo storilo! Jaz zahtevam vašo kri mesto sendadorjeve." Gomara hitro pobere puško in napne petelina. Jaz sedim s stegnjenim nogami pred njim. Sedaj potegnem noge k sebi, da se pripravim na hiter skok, kajti temu človeku je bilo vse mogoče. Bodite mirni," mu zakliče brat. Kako morete govoriti o prelivanju krvi? Saj vendar niste v klavnici. Pred seboj imate ljudi, ne pa živino." "Vseeno mi je. žival ali človek. Jaz hočem kri za kri, in samo vprašam, kdo je pravzaprav sendadorja oprostil. Gotovo ta Nemec tukaj, ki bi najraje vse lopove poljubil, mesto da bi jih kaznoval." Brat hoče odgovoriti, najbrž. da prevzame krivdo na svoje rame, toda jaz ga pre-hflini in rečem: "Da. jaz sem spustil sendadorja .moja volja je bila t<>, in drugi senorji so bili zadovoljni.*' Gomarov obraz postane višnjev, kot mačka skoči proti meni, nameri puško na mene in reče: "Ti si torej bil, ti ptuji pes! Ti si dal svobodo morilcu mojega brata? Poberi se v peklo!" Gomara sproži. Toda ja? sem pazil na vsak njegov mi-gljej, in kakor hitro je prijel s prstom za petelina, sem skočil Vstran. Strel zadoni. in kro-glja se zadere na onem mestu kjer sem sedel, v zemljo. Tem bolj varno pa zadene moji pest. Aduta udarim po glavi da se prevrne kot vreča na zemljo. Takega morilskega napad? ni nihče pričakoval V si skqci-;o kvišku in vprašajo, če sem ranjen. Gomari vzamem 110/. da ne bi mogel več divjati, seveda smo odstranili tudi puš ko. da se ne bi več spozabil. Precej časa mine. predno sc zopet zgane. Z roko z grah prqjti glavi na onem mestu kamor sem ga zadel. Poten pa odpre oči in pogleda okoli. Ko zagleda mene se mu za vest vrne. Kakor divji skoč kvišku in zakliče: "Ti še živiš, adut! Ali te ni sem zadel! Takoj te bom — (Prikloniti se hoče, da iztrg? Peni. ki mu je bil najblžji pu ško, toda jaz sem bil hitreji o< njega. Primem ga za Vrat ir za pas, ga dvignem in ga tre sčim ob tla, da sem mislil, dr si polomi vse ude. Vendar sko či zopet kvišku, poseže za pas kjer je imel prej nož in hoče znova planiti na mene. Ker pa noža ne dobi, skoči z grozeči mi rokami proti meni. Dvig nem nogo m ga z vso silo brc nem v trebuh, da pade na tla potem pa mu pokleknem m prsa in, rečem: "Ali bodeite mirni, divjak Ce bo tekla tukaj kri, tedaj bc vaša. Mogoče si domišljate, di bodete mene premagali?" Če ;e bil prej Pena meni na sproten, ker sem sendadorja o prostil, je bil sedaj gotovo nt moji strani, ko je videl, s ka kim divjakom imam opraviti Vsi so obsojali njegovo dejan je. Svetujejo mi, naj ga zve zem, toda jaz le preiščem Go marove žepe, mu odvzamen strelivo, ga postavim kviakt L I , , I .- ' "Streljali ste na mene/ in ra- dttega vas ne rniiram več videti v svoji bližini. Puško in noz dobite zopet, toda streliva vam ne damo, ker lahko začnete zopet streljati, ko se vam prične v glavi vrteti." Gomara lovi sapo, kajti radi teškega padca je skoro zgubil govorico. Mislil sem. da bo pričel psovati ali pa da se bo kesal svojega dejanja. Vendar 10 tem ni bilo govora. S trma-jstim obrazom konečno zine: I "S čim se bom pa živel, če ne morem streljati?" , "Hitite za karavano, kjer vas bodejo sprejeli. Tam dobite smodnik in svinec, in predno se v svoji blazni mašce* j valnosti vrnete sem, bodemo j mi že ua varnem pred vami." Dam mu puško in no?; oboje vzame in mi pogleda v o-braz. Xekaj trenutkov se zdi kot bi hotel izreči besedo o-prostila, toda ni mogla preko njegovih ustnic. Obrne se in (itjide, ne da bi kaj spregovoril. Nekaj minut vlada mučen molk med nami, potem pa spregovori Pena; "Ne žalujmo za njitn. Zaslužil ni boljega. Svoje vroče indijanske krvi pač ne more premagati." "Ne skrbite za njega," odvrne brat. "kajti kmalu se bo zopet vrnil." "Tega mnenja sem tudi jaz,"' odvrnem bratu. "Sel bo nekoliko naprej, potem se bo pa vrnil in prosil odpuščanja." "Ali ga bodete zopet vzeli?" vpraša brat. "Da." "Jaz bi vam pa odsvetoval. On se nikakor ne bo vfeč spametoval, in bo kmalu povzročil zopet kako neumnost." Dalje prihodnjič. Malijglasi, Eno leto st*ra hiša. Ak0 hočete imeti hišo, katere ni treba vedno popravljati, kupite hišo v Collinvvoodu na Five Points. Cena $2700, takoj plačate $700, drugo na lahke obrc ke. Josip Zajec. 1378 East 49th St. Tel. Central 6494 R. ----(58) Zgubila se je v nedeljo, 13. julija na pikniku dr. Lira v West Parku zlata verižica in meda Ijonček. Kdor je mogoče naj-del to stvar, naj jo izroči na 6121 St. Clair ave. v Lausche-tovi gostilni. Dekla dobi dobro službo, četudi je starejša. Oglasi naj se takoj pri Jas. Zalokar, 899 Addison Rd. (60) Dr. F. J. KERN. Urad in stanovanje: 6202 St. Clair ave. — Uradne ure od 10—12 dopoldne. Od 2—3 popoldne. Od 7—S zvečer. Telefon Cuv. Princeton 1628 \V. -!-----(65) Naprodaj je mlekarska trgovina na vzhodni strani. Dva konja, dva vozova. 'Proda se vsak ! dan do 100 galoti mleka. En cream separator, dva soda za maslo, nad 50 posod za mleko, ledenica. Najboljša mlekarija, ki se dobro splača. Majhna pot. Vse skupaj se proda za . $850. Proda se takoj. Vprašajte 1604 E. 45th St. (60} Zahvala. 1 Spodaj podpisani se srčno ' zahvaljujem društvu Srca Marije, ki mi je po moji pokojni ' ženi Karolini tako hitro in toč-■ no splačalo pošteno smrtnino ' $438.00. Najprisrčnejšo zahvalo izrekam celemu društvu. Josip Adamič. L. H. WAIN, 705 Williamson Bldg. Loti in bile naprodaj poceni na St. Oaar A**, v Nottingham«!. Tlakovana carta. Lepe trte na lft«| A Vprašajte pri Jk ' m L. Recher, Euclid, Ohio ^ • . , . . . ■ . .V: " Šk-. . .......^ & mw'mm ,>\msmm ■' *mm*m- m i I — MI AHMMI - JL M — KI, M ----- - „ C. M. Ki Antacit: jtpri iiTT VPMII»i prf L. RECHER, # EBCtana john gornik, rr^^ž Priporočam — vaom rofrkom iwltap tytk, ■iMm Priporočam tudi tvoja voilfca nMga tmah aiaAMIf > iji iIHi. m- Edini zaloinifc vseh aokolskih potrrbtfio. Telefon Princeton 2402 W »voj to GRAMOFON * 12peM»i unoaj. ^ ttttbaj. ^ » Pišite po k vaaen ka telesi 1-|> i ' j Tracsatlaitk (tf ^ ncomwmrm l HIV WHLRcl. IM Skoro vsakdo rabi plin. Skoro vsaka družina v Ckrdaatorai* v hiii in trgovini. ^ - Zakaj? Ker plin je cenejši kot premog afi K ne dela nesnage v hiši, se hitro priige in ngasae, hrani denar, čas in udobnost. Če ne rabite plina, pridite v naš snd m po-vejte, k«j hotete imeti. The East Ohio Gas Company 1447 EAST 6tk STREET SLOVENSKO PODJETJE Z naselbino rastago Mi ilitnh Uguiias, v katerih dobite danes vse, ker pebekdete sa veš dom in vaio družino. V naši popolnoma nanovo m ifuna trgovini dobite veliko izbero, pohištva, kakor omare sa okle. ko, kuhinjske omare, omare sa wmm% stole postelje, žimnice, pnit^jai pr sprega kovtw% raznovrstni porcelan, leaker kroimki, za«eoein ponve, lonce, noie, vflke, ifice, in še a*a in sia rasnih drugih posod in priprav, ki se mfcji prt Isši. NAŠA POSEBNOST JE: POSODE | A VSAKE VRSTE PO.....................IUC. Poleg te trgovine pa bmmm tafi POGREBNI ZAVOD. Spreiemsnm narofib so kmSjm m automobile sa vse prilike. Ce— voAso a^ ni^je. Postrežba točna. Fran Zakrajšek, SLOVENSKI POGMWU^BWUEAWST. rp • i Trgovina odprta vsak dan do 9. ure zvečer, rai-ven nedelje in srede. Bodite pripravljeni na veliko razprodajo, katera se vrši od 19. julija naprej t L pri dobro znani tvrtki JERNEJ KNAUS, 6129 St. Clair Avenue. Družine, katere so že kupovale na Knausovi razprodaji dobro vedo, koliko so cene znižane. Letos sem sklenil cene še bolj znižati kakor kedaj poprej. Toraj ne zamudite te prilike in bodite prvi na razprodaji, ker se vam bo gotovo splačalo. Prepričajte še in primerite te cene z drugimi in vidite koliko si lahko prihranite, ako se udeležite te razprodaje. Vsaka obleka za nevesto ')' afi priliko, bo pri tej razprodaji skoro polovico ceneja. Vsem ženskim ali moškim Čevljem je pri tej razprodaji zniiana cena od 35c do 50c. Vsaka bela bluza, pletena od $1.25 do $1.75 vredna, pri tej razprodaji samo.....98* moški klobuki trdi ali MEHKJ. $3.00 vredni klobuk za...............$210 $2.50 vredni klobuk za__________ ____$1,48 $1.75 vredni klobuk za...............$1.19 $r..50 vredni klobuk za............... 98 ŽENSKI nakincani klobuki po er *>olovicni ceni. -m Moške čepice 50ct vredne po....... Moške čfcpice 25a in 35a vredne po cena ženskih Posebna cena moškim SRAJCAM. Moške srajce bele ali križaste $1.00 in $1.25 •vredne, pri tej razprodaji za........73* Moške srajce $1.00 vredne vsake vrste, polne mere sedaj samo ..................48* Moške srajce za delo ali praznik 50ct' in 75ct vredne, pri tej razprodaji za....,... .39* Vsako ,vrhno krilo, ki je bilo poprej $7.50 do $10.00 sedaj samo.'.......$4.89 Vsako vrhno krilo, ki je bilo poprej $$.00 do $7.50 sedaj samo.........$2 98 Vsako vrhno krilo, ki je bilo poprej do $5.00 sedaj samo........$1.98 Vsako krilo lahko dobite v zahtevani barvi in velikosti. >RAV posebna cena bode PRI TEj . razprodaji za ženske ROČNE torbice. Moške zavratnice vsake vrste iz čiste svile 75Ct vredne, sedaj po................39* Moške zavratnice od 35ct do 50ct vredne sedaj na tej razprodaji samo..........18* Moške zavratnice 25c vredne za.........13^ Ročne torbice, katere veljajo $1.00 in $1.25 pri tej razprodaji .....53* Ročne torbice iz usnja od 50Ctf do * 75ct vredne, pri tej razprodaji za.... 33* Ročne torbice ženske in otročje 25ct vredne, sedaj samo ...........10* ŽENSKA OBLEKA: Moška spodnja obleka bela ali rujava 50ct vredna na tej razprodaji.......38* Moška spodnja obleka v različnih "barvah joet vredna sedaj samo............36f Moška spodnja obleka 25ct vredna za.... 19* Moška spodnja obleka iz celega (Union Suit) 50ct vredna sedaj samo............32* Otrt čja spodnja obleka za fante 25ct vredna sedaj na tej razprodaji ..............18* Otročja spodnja oblica lOct do ijct vredna razprodajalna cena ................. 7* Otročje čepice svilnate za krst, čisto bele ali nakinčane kakor tudi s pletenjem za večje otroke soct vredne, sedaj za nekoliko časa samo.....v...................29* Otročje čepice iz pletenja ali svile različne velikosti 25Ct vredne sedaj satno... ...13* Imamo kakih 100 parov zagrinjal za okna, ka tere bodemo na tej razprodaji prodajali za polovico cene. Moške hlače iz čiste volne $3.00 do $4.00 vredne, prodajalna cena .... .........$2.25 Moške hlače vsa'ke barve in velikosti $2.25 do $3.00 vredne, sedaj samo.......$1.75 Moške hlače $1.50 do $2.00 vredne po $1.29 Moške hlače $1.25 do $1.50 vredne po 95 Ne poabite, da se bode pri tej razprodaji kupi) alamnik za otroka od 7c naprej. Platno za mize vredno 22ct jard pri tej prodaji ddtler je zaloga samo..... Moške nogavice iz čiste svile 50ct vredne na tej razprodaji samo ................38* Moške 1 nogavice svilene vsake barve 35c vredne sedaj samo ...... ........ ....23* Moške nogavice vsake barve 25ct vredne na tej razprodaji po...................18* Moške nogavice barvane ali črne I5ct vredne na tej ra/prodaji samo............. 9* Moške nogavice barvane loct vredne po 7* posebna cena na beli kotenini. Kotenina za rjuhe 2 jard široko najboljše blago 38ct vredno, sedaj samo. . Bela kotenina en jard široka \2l/j ct vredna pri tej razprodaji po ...............11^ Bela kotenina en jard široka ijct vredna sedaj na razprodaji po ............. Križasto in čisto blago na jarde Posebne cene. Fino svilnato blago v različnih barvah soct vredno, sedaj samo ..... ...........38* Fino svilnato blago pisano 25Ct vredno, na tej razprodaji samo ................15* Fino tenko blago jako pripravno za sedanje vreme i8ct do 25ct vredno po......14* Pri tej razprodaji dajemo ali ne zamenjamo tikete ali znamke Ne odlašajte na zadnji dan, ampak bodite prvi, ker te vam bo > gotovo splačalo. Od 19. jiil. Naprej. ■ Ženske obleke (Princi?*) iz volne ali svile vsake barve in velikosti $12.00 do $15.00 vredne, pri tej razprodaji samo .............................................. $4.25 Ženske obleke (Princes) iz volne vsake barve in velikosti, različno nakinčane $10.00 do $12.00 vredne, pri tej razprodaji..................... ................ f4.88 Ženske obleke (Princes) i/, križastega blaga, velikosti od 16 do 44 $2.75 do $3.00 vredne pri tej razprodaji samo ............................................. $2.39 Ženske obleke (Princes) iz križastega blaga ali čistega, vsake varve. velikosti od 34 do 44 $2.25 do $2.75 vredni sedaj po...............;................•••• Ženske obleke (Princes) za prat, dobra stalna barv* $1.25 do $1.50 vredne na tej razprodaji samo za ...............................-............................................^ Ženske obleke (Princes) iz finega tenkega blaga od $1.75 do $3.00 vredne po ..... 79* Ženski moderci dolgi in kratki vsake velikosti $1.00 vredni na tej razprodaji po .................•■...................................... * Ženski moderci soct vredni sedaj po .............................•............^9* Ženski moderci 50ct vredni male številke sedaj po ............................... 25* Zens-ke nogavice svilene, bele ali črne 35a vredne pri tej razprodaji samo............22* Ženske nogavice črne ali bele 2.sct vredne na tej razprodaji po .................... 19* Ženske nogavice rujave i5ct vredne na tej razprodaji po ........ .................11* Ženske nogavice rujave ioct vredne na tej razprodaji po ........................ 8* Križasto blago jard široko 14c! d.r i6ct vredno pri tej razprodaji samo .............10* Pisano blago jard široko i2>^ct vredno, sedaj na razprodaji posebna cena za ........91/!* Fino križasto blago (Gingham) I2#ct vredno, sedaj samo............................ volneno blago na JARDE po znižani CENI. Fino volneno blago $1.00 vredno v različnih barvah sedaj samo ...... ............63* Fino volneno blago jard široko v različnih barvah, pri tej razprodaji samo......35* Na tej razprodaji bodemo imeli več sto drugih stvarij po posebno znižani r*»ni Ira fori h na radi nomanikania Drostora ne moremo navesti. JMI« 6129 ST. CLAIR AVENUE.