¦St 30. V Gorici, v fetvrtek 24. julija 1873. m ..**^s ..Sofia" izbaja vsak cetvrtek in velja ' s poSto prejemana ali v Gorici na dora Sosjljana aa druzalmilce polit. drustva oca".: Vseleto ...... f. 4.- Pol icfca . . ... . „ 2.- Cetvrt leta .- . . '. . „ 1.10 Za Mttfrtiiafcnifa : Vse leto .'.....f. 4.50 Polleta .....„ 2.30 Cetvrt leta ....,„ 1.20 Posamezne gtevilke se dobivajo no 10 soldov v Gorici pri Paternollijn m S«-harjn; v Trsfcu v tofcakarnieali „Via del Belvedere I7f»" in ..Via della caserma 60". Glasilo slovenskega Pri oznanilifc se plat. ',Jtt ' jiavacrav trisfcopno vrsty: 8 kr., co se tiska-1 krat ', 7 ,. „ » „ 2 krat 6 „ „ „ ,. 3 krat. Za vefie Me po prostom- in vsak pot 30 kr. za kolrk, Narotorina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo nrednikn: Viletorju m-letmt v Gorm, Con. dolCriBfco 186. Wise Jivinakega trga kder «e nahajcv tudi uprov-niStvo. — Rokopwi bo no vrafcajo; oopiid naj so blagovoljno fwnkujejo, — Mai-c«m indntgiin noprcmcwnim so naroonina mif.n, nko so oglaoe pri nwlniitvn. za brambo narodnih pravic. Poiov, Ho^rnilt Naj bode o tern vsem gg. druStiemkom politiene-ga druStva „SooV Se enkrat prav nujuo priporoceno, da pridejo v velikem ^tevilu k obcnem' zboru v cetvrtek 31. t. m., da drustvo postavi tacega kandidata za drzavnt zbor, kateri je vecini druStvonikov po godu in za«luzi zaupiuije slovenskega naroda. Govor dr. Fr. Lad. Rieger-ja pri manr>ovi slavnosti 13 t. m. Jutig- m Marsjkaterega nasili prijateljev bi zanimal la go-vor izvrstnega govortuka, kateri bi scela zaslu&d priimek* Ceskega Demostena. Ker pa nam ne clopuSda prostor naSega lista prinesti celega, posnamemo vsaj najvafc-nejSa mestu. Po navduSenem pozdravu jegovoril ttiegertako-le: .•Mej Grki so bill moije, ki go si prulobili s svojini junaStvom imena „bogovom enaki" in „kerojt.w Tudi naS narod jili ima. Tudi naSi heroji so morali kreiti gozde, sui.ti moevirja in so se morali borhi z divjimi zveriiiami iu s strupeuimi asmaji. „Prtmerimo naSa dobo z ono, v kateri je zivel Jungraaim. Plenistvo nij ztialo ceskega jezika in je obracalo hrbet ceskemu narodu; pied vaakiin birokra-t m se kliinJRJoee mescariBtvo pa je zbirato drobtince od Bkruha kulture", ktercga so nam dajali v nglavnih solab." Obrtnijo nij b»lo, ker oij b lo ne kapitala ne xadostue omike. Kmet, ki jo pod tlako in des^tino stokal, je moral prenasati guspoistvo ljudij, ki so ga im.'U is. vrbo, katera ee po ujih mneiji tern bolje raziaScu, cem bolje se jo obsekuje. Kako pa .se je godilo 5e le z delalcem! Za vise iuterese se nij zme-nil delalec; nij bilo ne'Sol, ne literature; brez Sol in brez knjige pa sta morala jezik in vsa omika vedtio globokejSe padati. Slabe dnSe so se sramovale narod-uega je/ika, so ga prezirale tor se mit jrugale kakor ptice. ki avoje lastao gnjezdo usmradijo, ali kakor otroci, ki metajo, naptvsi se »z studenca, vanj blato in kamenje. LI8TEK. Valentin Stanic. (Naialjevanje.) Opomenii sem bil nze enkrat, kako sprejemen je b I Stanifi za Wage nove ideje. Ta crta njegovega le^oga znacaja se je sspet pra\r krasno pokazata tedaj, ko j.t bil 1. 1845. v Gorici osnoval druzbo zoper trpindenje zivalij. Taka drustva zoper brezurano, bressreno i nepo- trebno trpindenje nedolztiib zivalij so se zaeela snovati *|ni AngleSkem v zicetki tekocega stjietja. Njib na- *,niera je bda nevedno Ijadstvo podaeevati, kako se ima .vesti proti potrebnim 1 dobrotmm zivalim. pa tudi v Z762i z drzavuo oblastjo kaznovati tiste surovaze, ki se 2ivino necloveski ravnajo. Nemci so Aogleze kmalu posnemali. Posebno lepo pt s^ jtj velo i veliko jeko- ristilo v tej zadevi monakovsko drustvo, osnovano 1. 1842. Stanic je uze v rcicinj^kem klaaci veckrat ljudi ostro karail, ce souprezno zivino preobkladali ter neusrai jeno bill. Naravno tedaj, da je osnovo takih ^tlrttstev vesel pozdravil ter ja tudi pri nas nstanoviti S pismom od 21. febr. 1845. pristopi kot druzab--nik k monakovski dru^bi, ktera mil 4. naarcija s po-. sebnira listoai odgovorr. PiSe mu mej drugim to-!e :*) *] MiloserSnost do liroL Na svilo dala c. k. krawjska krae-tijska drqzba. V Ljabljani 184U. Str. 65. „P«8el je Jungmann in je vzbudil u2e zamrh jezik sv. Vaclava in njegovega naroda; prisel je Safarik ter nam je pokazal, od kod smo, dokazavSi, da smo udje velike slovanoko rodovine, ki ne dopusti nikdar, da bi le eden njenih otrok propadel. PnSel .jo tudi Palacky iu nam povrnil aaSo slavtio zgodovino; priSel je Preul, da nam je o lprl veliko kuj go natore; priSla sta navduSena pesnika Oelakovsky in Kolar, kista bu-dila v naSib sreih ijubezen do domovine in do naroda. Za terai .heroji pa jib je priSlo tisofi in tiaoo, kakor vitezi iz Bknika, in mi vsi smo njib ncenei, Vehka sprememba! NaSe plemstvo se je popolnoma spreme-nilo. Zastopniki najodli6nejlih CAskib plemenitib rodo-vin se borijo z nami in nam na 3 tedaj deiicita dez 400 fl. Izdalo je precej prvo toto tri knjt-iice v slovenskem, nemSkem in italijanskem jezika ter razdelila je v ve5 no 10.000 iztisih mej priprosto ljud-stvo, posebno mej mladmo. Slovenski knjizicise pravi: BKratke povesti s podobami*. Prestavil jo je z nem-skega najbrze Stanic sam. NemSko izvrstno knjigo: „Der Verein gegen die Thierqualereiw se spssal glaso-viti Kranjec iz Kadolice phil. dr. Anton Fuster, ta- si, iz vseh mocij potem broponeti, da dospe nalm na najviSo stopojo omike. Nij viaki velik uceujak, narod lik pesnik, pisatelj nli casnikar, pa vsnki jo p oklioari delat', kolikor more, opominjati k 8fanovituoati; oni pa, kateri ne more koristiti imrodu duSovno, naj dela hi pomaga materijalno. Nobou poSten Oeli naj se no loci iz toga sveta, predeu so je vpraSil: nali sem kaj storil za rvoj narod? Som izpolnil svojo narodno dolft* nostV" Ako pa jo ni.jsi izpolnil, pnmi za poro ter nadomeati, kar si zanomaril, Iraamo zadostno Stevilo zavodov, ki delajo za narod: imumo druStvo „Svato* bor1', kt podpira duSevne delalce, pisatoljc, uCeujake in umetnike ter brani one 'dru2ine, katerih glave so iimrie v verni sluzbi domovine. Imamo naroduo gledi* See, prevaxno za nas s kultumega in socijalnega sta-bida. Sveta dolznost nam je, je kolikor raogota brz doziduti ... „Od sramote naj oblije vsakega Ceha rudofiica, kteri nij za narod uic ejord, kteri mj nij priuesel no-be ne zrtve . . . nZaupajmo v sebe! Narod, ki se sam ne zapusti, ne propade nikdar. Mogoce, da nas cakajo Se teSke skusnje in borbe, v borbi pa se krepi in cvrsti sila. Smo bili kedaj silnejSi in mocnejSi nego zdaj? Vsaki so vrno na svoj dom, prepnean na dnu area, da zme-rom bolje napredujemo na po!u napredka. 'fa sponii-nt'k naj bo mejnik med smrtjo iu zivotom, mod. robst-voin in svobodo. spominek naSega ustajenja in tenttfljni kiimen boljSe pribodnosti." krat profesor verouka v Gorici, 1. 1848. eden glavnih voditeljev v dunajuki prekucyi, za tega delj in contumaciam na smrt obsojen, a sedaj razpop i privatni ucitclj modeinib jezikov v prognanstvu zivec v Phila-dolphiji v severni Aineriki. Dasi pomiloSc*en pred par leti se vendar v Avstriji nece vroiti. Stanic je bil pod-preddednik i duSa vsega druStva. Kako u^miljeo do 2ivabj je bil Stanic, vidimo iz vec vzgledov. Le dva naj povem. Enkrat nekedo v RaStelu nij mogel izpeljati tezkega voza, se senom nalozeaega, Neusrailjeno je udrihal po volih. Stauic b.»S iz cerkve mimo pride, najpre^e voznika hudo ozmirja, potem pa se meni nic^ tebi nift upre z vso mocjo v voz ter poriva, da ga je ftvina mogla izpeljati.-Vedkrat se je hodil sprebajat po sol-kanski cesti. Enkrat se prim'ri, da dobode neusrailje-niku, ki je svoje konje preoblozd ter je surovo i ne>« SloveSko pretepaval. Stanic poklice stra^o to ga ttkaie pri tej prici zapreti. Tako je tudi znano, da je nad Solkanom pod Sveto goto dal narediti korito i korec, da sa lehko vozniki svojo upchano zivino napajaK. Mo2, ki je imel do 2ivali toliko srea, gotovo nij mogel biti brez cuta za trpeco dloveStvo. Kedo pa je cloveske pomodi huje potreben nego one nesredne si-rote, katerim je stvarnik odrekel tisti plemeniti dar, s kterim clovek izraza svoje misli, cute pa z*lje i kteri cloveka povzdiga nad vsa pozemeljska bitja - glu-honemi! Vse svoje moci i vebk del svojega premo-zenja je proti koncu svojega iivenja Stanic poBVedii tern nesrecnikom ter nij miroval preje, dokler jim nij osnoval v Gorici zavetja, kder jim je mogoce vsaj de-loma reSiti se svojega prokletstva ter prisvojiti si vsaj nekoliko cloveske omike. ¦Wf* flttBpEB-B* V Goriei 22. julija. [Izv. dop.] (Konec.) (Slovenske ob«ine v italijanskih okrajih.) Ce moremo z dobro ve-" stjo'trditi, da se ˇ zadojib letih iu pjsebno po.Sem-paskem taboru povsod na GonSkem vrlo vzboja igrodoa zavest, moremo na drugi strani z eoakim prepticanjem izrefy 4a so v tern ©ziru se imjbolje mrtve estate- one slovenske zupaoije, katere so v zvezi z italijanskimi okraji. V Brdih imamo tri take gupanije z okoli 5500 prebivalei. Naj zvestejSe mej terai je ohraoila do rdaj svoj narodui znacaj medanska zupanija, katera se imW zabvaliti za to prednost pred vsiia rodoljabnerau in^zraven toga tadi jako sp030hnoma zapamr; oq ura-doje prav lepo v alovenskem jezika in se je posebno maj-ljivo za to trodil, da so dobili Medanci prvoredoo Solo t oelih Brdib. In to je veliko, ce so pomishyda je Medana najmanjSa ob&na v Brdih, katera Steje k recemu 780 daS in da so se vse druge briske obcine (zvonec je nosila io iHPi&Q ve&«$ amacttpska) staiio-vitno branile rednih Sol a p.isvetnimi ucltelji. Za njo pride biljanaka zupanija, kder se je vvela pri znpanst-T«IWH TWflfl^njruel^ met anica in kder se sploh opazuje uze mej ljudatvom vecja na-rodtta otrpuenoat Veridar je ta zupanija se cisto slo-venska in narodoi duh'bi se dal v ugodnejSih razme-rah kmalo pray ziio obudtti, le pravih moz manjkain dotore Jjndske Sole io, kar je najbolje potrebno, zveza z Mjjanskim okrajem naj bi se pretrgala. Dokler ta zvfcza; ostane, se oe moremo nadejati boljSih razmer, matveC io je bati, da se bo italijanskt cliih cedalje bolje lastil {judstva, kakor vidimo, da se od leta do leta huje Sopiri v sosedni zupaniji dolenjski. TamoSnje Salostoe razroere srao uze zad ji6 popisab, danes naj smno Se opomnimo, da obsega dolenjska zupanija mej okoli 8000 prebivalei, kakih 800 italijanov in poitali-jtfooenih sosedov, vecidel kolonov, italijanskih dr zavljatov, kar ji pa' ne more jemati slovenskega znaoaja, saj so celo sosedje onokraj Idrijce, katera loci tarn Avstnjo od Itahje, §e vedno Slovenci in zrateri tega dokazujejo tadi krajna imena Dolenja, tteririk, Golobrdo, HruSovlje, Kozbana, Skriljevo, Se-noSece (uradi so jib popocili v Dolegna, Memico, Go-lobrida, Carso, Cosbana, Scno, Solesenchia) da smo v dolenjski iupauiji na atari oisto slovenski zemlji. Zveza ¦ se sloTenskim okrajem, dobre ljudske Sole in narodui dunovoiki bi v tej Supaniji gotovo ustavili nadaljno poitalijanfievanje in Se vec, ti faktorji bi morda celo mnogo, ce ne vaega, nazaj pridobili. kar se je v na-rodnem oztra tarn uze pozgubilo. Pa tadi na robn kamenitega Krasa stejemo tri alorenske snpanije, katere je nemila osoda pridruzila italijaoskema okraju trSiskemu, oziroma grad;sfcemu, Te so: Davin, Opacjeselo in Doberdob se skupnim prebivalstvom nad 2800 du§. Eakor je na celem dragem Krasu narodna zavest vzbojena in sem ter tija celo uze krepko utrjena, — tako je r tch treh zupuuijah, ng recemo, sploh mrt-va, ampak gotovo zelo leao in zaspano se razodeva-jo^a. Naj jasneje se kaze to po znpanovanji. 2upa»-atvo v Deviriu nradnie samo italijanski, tako je Spugal stari zupaD g. Persoglia, o katerem smo slisali, daniti nij Hotel razometi slovenskih dopisov, tako spoga hekda Cujmo, kako nam Stanic* ustanovitev goriske glubonemice sam popisuje;-) „Bilo je meseca avgusta 18B6-, ko je si. dozeloa vlada nekaj zvezkov kujige imenovane: Versinnlichte Denk- and Spracblehre (spisat jo je prof. Hermann Czech) poslalo konsistoriju s tern nalogom, &* naj po-skusa dobiti nekoliko zmozaejib mlajsib duhovnov, ki bi bili voljni lotitt se podacevanja glnbonemih. Cital sem predgovor v omenjeni knjigi i proti njegovema koncn jc abogih sirot usmiljeni oce nzgal v mojih pr-sih ogeoj, ki me je psretresel in kateri, i.ko bog da, bode stbprv z mojim ziveojem v meni ugasnil. Doticne besede se glase: BCloveskih osod vsemogocni viadar, brez cigar Tolje se za dloveStvo nic velikega i dobrega zgoditi ne more, vdihui vladara, v izpeljavo njegovih na^ner na zemlji osoovaaim, trdno voljo, da bi vsem glubonemim y dosego tistega namena. za kterega so nBtvarjeni in z vsemi sposobnostimi obdarovant, pode-lile potrebno pomoc; da bi jim izkazale neprecenljivo dobrotp krsSanske, versko-nravne omike, do katere imajo kot ljudje in kot ndje krScanske cerkve pa clo-veSke drazbe neizpodbijano pravico; da bi s tern veli-ktm delom praviLnosti in usmiljenja proti takim nedolz-nim, ved tisoc let svojega odresenja cakajoc^m nesrec- *) Primeri Stanicev prezanimiv spis: Me Wallfahrtder Tanb-men auf den heil. Berg bei Gorz am 21. Jani 1814.—Po tern; Gefahle einigcr Taabstammen, vorgetragen bei Gelegenheit der am 9t September 1848. abgebaltenen Prufung derselben. — Breri canni storici sopra I'istitoto dei sordd-muti per il litotale in Go-riai ddla ana origiae sino al tempo presente cioS dalPanno 184Q —^ettembre 1856, — NadSkofijsltega konajstorija okro8nici od 21. maja.18^9. St. 566i55 in od 1. avgusta 1839. St. 786i90. Na obeb je.poleg nadfikofa Ln§ina podpisan tudi,Stanic.-„Breve xelazione suU'origine « eullo stato presente delPistitttto dci" sordomnti per HH Litorale in Gorizia, 1843. tucfe noviv*g. znpan. V Doberdobn nij dosta bolje in samo v Opacjeselii je notraaje nradov.itje in zdezelnlm odborcflir«ploV&i8Brensko, z vladnimi oblastnijami pa italijanslfe; ^g«ma to jako nengode i npliv v naro 1-nem ozirn "^jpFfse obc-narje splob, kedo more to tajiti? Kaj pa Se.vflSioa obcevanje strank z italijaaskimi sad-, niki, ursdnikt in Ungi! Da, tafca nesreSfta kvpzi mora, ce tudi oe Jfitro^ prav gotovo nare*io pognbti doticnm kraje? za nasledek inleti. Da bi bili ti kruji vsaj pri najra^nejSem opraviln ustavnega zivenja, pri volitTab dezelnib in drzavnih poslancev, zdruzeni so slovenskimi volilnimi okraji I A tudi takrat so osamtjen ali prav z:i prav pohticno za-vrzen faktor; kajtt pridm^«ni ogromui vecini italijaaskih kmetskih obinn ne nnrejo oikiar niti na to ml-sliti, da bi postaviB kacega «vojegi\ kitndidata, ate-pak morajo vselej glaaovati za Ifealijana, ali, kar so se navadno zg<«i', za dottcnega vladnega kandidata. Voliloo ipSroje jih presneto nWbl*ane, ker jih ne zaniraa in ker morajo pri volittah ali pasivni c^tati, ali pa rao^a i* nasprotneg^ tabora toliti, kateri po-maga v zb'Ofu njthov narod, njihove pravice in teznje zavirati in zatira^i.. \mi do zd>»j sn»o bill, zalibog, tega od naSih italijanskih poslancev vajeni. in tako je nad 8000 Slovencev brez nacavnega zastopnika v de5elnem in drzavnom zboru, kar jim je gotovo velika krivica. Vprasamo pa zdaj, ali se je uze kaj sterile, da bi se nenaravna zveza slovenskih obLin z italijanskimi bkrajt raztrgala? Gotovo, da se je! Nekatere ob^me same, dezelni odbor in zbor so n/.e v ta naraen marsi-kaj predlagali, sktepali in prosib; viadoi organi so tadi uze morda na cente papirja popisali o tern vprasanji, kakor sploh o preuravnavi politiSkih in sodnijskih o-krajev na Gori&em. A dognalo ne nij Se nil', prav nic. in se menda tudi ne bo tako bit.ro, ce ne bodo dotidne obcine (razen Potenjd, katera gotovo ne bo), slozno postopale in soglasno prosile in t'e ne bo de-^eloi zastop odlo^no na to delal, da se ta zadeva1 kmalo konecno in sicer ugodno resi.. Obcioskij zastop opacjeselski je letos zopet proSnjo podal,| da bi se taraosoja obcina pridruzila Hodnijskemnj in politi^nemu okraju gpri^ke okolice io, kakor siiSimo; o podpirajo vae inerodajne oblastoije: okr. glavarstvo, goriSko in gradiSko in dezelui odbor. Ali ne bi bilo prav, da bi zdaj Opacjeselo Se vse druge ob&ne pos-nemale, katere so v enakem polozaji? Nam sezdi zdaj ! jako ugoden 2as za to. fie bi vlada ne hotel* tudi na to nig storiti, naj fj bi jo priganfal v prihodnjt sesiji dezelni zbor, kateri ima Se drugo podobno vpraSanje lesiti, namiec onu zarad zdruzenja naSih zupanij, o katerem hocerao v kratkem nekoliko govoritt. KI. * «¦."-¦ nSoce- nam nijso^8e,Riiailb^0]lai8u w n^tana^ponnjali, in da bi se nam prikupil, dajali ste nam take priimke kakor bi bit vsi klezkega »tanu. Se eno. DruStvo .Oorioa" steje mnogo udov, in jih lehko tudi Steje, ker si jesatna vpisuje; in potem L|^Hj» meni uic tebi nic wsprej«?inne liste" na dom.Se vie\ d;i jib mnogo debelo gleda in posebno, Icerje^spre-femuf lilt tako okindan, kakor bankovec visoke vred-nosti. Tufcaj Vam poSiljam na ogled tak eprejeaini list, ali nij jfieteue in zapeljtv, da bi se moral samo zaradi tega^t* clovek vpisatt? P* ne izgubiie mi ga, ker ¦ mB& vrnil z0Pet g- predsedmkn dr. Tonkli-ju. ^Kedo usiljiijejo flGlasu ali MSoda?* vG^s* ne ocitaj BSoci" blata, ker si uze sam tako v njem, da se ga te2ko resiS. P. R...a Iz ajdovakega okraja 21. Jul. [Izv. dop.] Dos la mi je skcajno 28. Stevilka BGlasa.* Pregledovaje jo, na-letim na odprto pismo g. Fr. Iiebeku. Kir nij dosta bomb g. dopisnik izpustil, dostavlja ure.Inisfcvo nGLu se to le: nUredniStvo ^Glasa" bi zamoglo zautmive dogodijaje povedati, kako ^Socaui" svdj list pontijajo, celo usiljujejo, pa za zdaj se raolcimo." Gotov je bolje, da molcite, gospodjef nSchweigen ist gold, reden nnr silber." Kedo bolje usiljuje svoj list, „SocattaHBGlas?* nikom oprostile dlovestvo velike sramote, kamorabitja svojega rodu v zivinskem stanu gledati!-* nTe besede so me vznemirile; sramoval sem se svoje popolne nevednosti glede teh nesrecnikov i vest me je toliko hujc pekla, ker seai imel za svojega prej-snjega pastirova.ija, sicer uze odrastlega, gluhonemega pod soboj. Ogenj v mojih prsih me pa nij samo pekel, nego goal me je do dejanja. Govoril sem glede omen-jenih mladih duhovnov znekim profesorjem bogoslovja. Le malo malo se jih je oglasilo. Za to je bilo treba vse dekanate goriSke nadlkofije o tej zadevi opomeniti ter jim ve6 v tern casu nakupljenih iztisov omenjene knjige pripjrocti, da bt jo dubovni bra't ter se po njej ravnali. Res se je oglasilo vec dekauij, ki so prosile v ta namen Czechove knjige. Pa, kako prazne so dlovt'Ske nadeje! Bnhovni so se skoro gotovo us-trasili bieroglypbom pddobnih zoamenj na 42. i 4S. strani, zdela so se jim preteSka, da bi se jih mogli nanciti i zatorej so vnnli- knjige niti dotaknivSi se jih!* „Yeodar prisijalo je po grdem vremenn tndi solocp, ko mi je kuaalo po tern omenjeni gospod prt»fesor po-vedal, da se preprost ucitelj v spodnjih razredih tu-kajSnje normalke (g. Anton Pagon),.dasiravnonepozua Czecheve knjige, uze dalje Lasa prav srecao peca $ podncevanjem gmhonemih. Kmalo sem se preprical o tern. Konec Solskega leta smo imeli malo izkaSnjo. Ta izkusoja 1. 1837., pri kateri se je zbralo mnogo odIi5uih gostoy, je uze v*fed svoje novosti vec poka-zala, nego so vsi pricakoyali. Veselje,. katero je z obraza sicer zaneniarjenih gluhonemih odsevalo, njih trnd, da bi svoje mislt zbesedarai izrazili, izvabila sta iz marsikater^ga ocesa navzocnih skrivnosolzo pomilo-vanja i radqsti! Kedor je bit navzocen. je gotovo $util zeljo, da bi se za tako zapuscene sirote kar je mogoLe storilo." . „Konsistonj je na to v bodoct pomladi razposlal t| Tr«ta 21. julija. [Izv. dop.] Nasi okrajni paSe Kaiain uze preimeoitne osobe, vse ptSe o njih, a vse je tudi edino ? teip, da nij niti oden na svojem mestn; no lo da-so v svojem poshl nezmo^ni, ker nijma-jo ne najmanjSega znanja obcinskih stvarij, nego oni so ve6 ali raanjalabom, torej veliki nasprotniki dottiaeega zivlja - A vse okrajne paSe prckosi v lahonstvu g. LnkSa v Proaeku. * Njegovo dejanje 1. maja zaradi slovenske zastave poleg njegove lnSe slovenski svet uze pozna; ravno tako pozoa njegovo junaSko vedenje o prilikt slov. na-. pisa na zandarmskem stanovanji; ostaja nam aabiljdziti Se njegovo p>sladnje poitopanje, katero ma bode gotovo italijanski red sv. Umberta prisluzilo. Okolicani po?lusajtet Vrtoarska drnzba v TcsUt je sklenihi poslati stiri okolicane n.i Dunaj h razstavi. Magistrat pozove okraj-ne nadzoruike, naj vsak iz svojega okraju naj umnejSe kmete zaradi tfga nazaaiii. U.vseh okrajev so doila poroclla in tudi iz Preseka, a kako? N:tS Luksa pravi, da ntjma v svojem oki'aji niti'enega, ki bi bit sposo-ben za to. No, Luksa, tu si se 4odrajzna prav po ribniSko. Proseonni bodite inu hvaleznil Pa kaj, saj nij cuda, on je meril po svojem vatlu; kedor nij uice-sar zmozen, ta tudi oikomur 1116 ne zaupa. Ako bi bil tisti cus v ProaekJ kak Fnrbn ali Kalabrez, bi ga bil gotovo nan preljubljeni pasi priporoci)f a priporo-cati Slovence, katerim vedno ocita, d» ceata skoz Pro-sek pelje v Italijo, to bi bilo nezailiiauo. Kaj ne g. LukSa? - Okolicani, treba bode v kratkem sklicati volimi shod, da se porazumemo o kandidatu za driavni zbor. Pogovorite se tedaj se svojimi znanci in sosedi, da, ko bode razposlan poziv, se v mnogobrojnem Stevilu, sni-demo ter si napravimo glavni temelj zabodode volitve. Vceraj je bil pies na Proseku. Narodno gibanjo jc tukaj najbolje vzbujeno, in upati je, da se bode narodui narascaj po okolici ol tukaj naprej najbolje Siril. Tudi politikovati zuajo naSi proieski fantje. Ko so se zastavo po vasi Sli, je biia razgrnjena, a ko so 51 i memo Lukseve hise, ovili so zastavo okoli droga, da bi je ne osraraotil Jaski napis nad paSevo hiSo. To je sicer malost, a hvalevrednal Iz Ptoge 14. jnlija. [Izr- dop.] 16. julija t. 1. bo sto let, odkar se je rodil v vasi Udlici pod bivsim tiskano okroznico, v kateri je poudarjal, da je doSnih pastirjev dolznost, skrbeti za izobrazevanje i poduce-vanje glubondmib. Ker je v tern tudi ljudskt ucitelj v Kanalu (g. Val. Tomin) tri gluhouBinj decke podu-cevati zacet, osnovali smo I. 1838. spet izkuSnjo, h kateri je tndi kmalski ucitelj svoje tri uceace pripeljal. Tudi ta je vse navzocue prijetno osupuila. *» nZdaj je bil skrapii das vse moci tiapeti, da bi se vGorict osnovala redna Sola za gluhoneme. Koq-sistorij je razdeltl konec sdskega le a 1838. prav ve-liko tiskanth okrozoic po vsem Primorji pa tudi po blizajih skohjah s pr Snjo, ka naj c. duhovScioa' in vsi blagi clovekoljiibi poipisujejo in zb'rajo denarne do-neske v ta namen. Samo v en: (kfSki) skohji je to povabilo palo na rodovitno zemljo. Tolazilo nas je pa to, da so se vect z darovi del duhovScine goriSke nadikofije in pa okrajni komisarijati v goriSkem okrogu, Id so mladi institut tudi se zivezem preskrbavuli, pray po-se'bno odlikovali. VelikoduShili je bilo tudi vec dos • tojnnstveotkov, uradnikov, mescanov m jadovska obcina v Gjrici. Slavna borsa v Twtu, nekateri 2apani, du-hovni i posvetoi, po tern dubovni trzaSke, poreSke i krSke Skofije i posebno nekateri okrajni komisarijati isterskega okroga so se izkazali v svojt dobroielnusti. Celo c. k. polk princ Leopold t c. kr. mejni strazntki so kaj matcga pripomogli." Iz teh Stanidevih besed se bistro vidi, da prav on je edini pravi zadetnik gorisKe gluhonemice in xla nje-mo prcd vsim moramo hvalezoi biti za velike blago-darove, izvirajoce trpeLema eioveStvu iz te plemenite nstanove. Se ve, « rod v n&jveoi nevarndsti, da bi se v brezduo pbz»b)jir vostj pogreznil in se pppolqoma germauizova],' kakor se je zgodilo s polabskimi Sl'ovani iii zeriim delont Poljakov. Bitva na B'eli gori inaa/njo aYstrijskavlada je fiehe tflko oSre&Ua, da'je bii ceski jezik v 18, sto-letji v ko&> pritisuen; v Solak, uradih in mestih pi se je sopirila uem§8»na. Ce3ki govoriti je bilo pre* presto iii v ceskem jezikft pisati so se upati le katero inolitveno knjigo in kbledar t. j. le za kmete. Se precej znamehitih moz se j4 trudilo, ceiki narod zbpet izdrainiti in eeskemu jez»ku pnstojno mesto mej evro'pejskimi pridobiti. Pa vse te, niozV, se celo slav-* nega Dobrovskega, je prekosil Josip Juhgraann. S svojitiii vzvrBtniim* prevddi nekatenh angleMtih./frahcos; kih in nemskih klasicnih uraotvorov je pokazaf, da se da tudi v Sescini izvrstno stihe napravljati. Se evojo zgodovino feske literature pe hotel Oehom pokazati, koiiko so njih pradedje y tej etrofci ufiinili in koiiko «e tudi kasneje labko ueioijo, ako le bodo posno-raali pridoost in zavest ouih moz. Nftji'er; zailng pa si je pridabli so svojim cesko-nemlkim siovarjem, v ktereg.4 je poloftil ve* zaklad fcskega jezika, da je to delo eno najbblje velikanskih filulogicnih del vseh vekov in vseh narodov. ' I)a so Cehi dandanes toliko riapredovalf, se mo-rajo zahvaliti pos«bno terau mozu, katori je v zvezi % drugimi svoj narod bndil, rail jezik tujih elcinentov ocistil ter zlasti pe-miski govor tuko rekoc ustanovil. Zatorej se kazejo Oehi temu svojemu velikanu s tern hvalezm, da praztiujojo po vsej dezoli spomin sto-letnice njegovega rojstva. Zlasti v Pragi je bila ta svedanost VI. in 13, Jul. sijajna. Stotiue obcm in raznib drustev so se pridrufcile bratoni Prazanoio in so pomagate to sveiaiiost sijaj-nejfo uciniti. Uzo 11. julija je bilo moogo tujcov vj mestu, kteri so se 12. in 13. Jul. tako pomnozib, da! je bilo vse polno: samo mej zastopmki razoib sokolo?-skib spoikov se jih je oglasilo pri mestnem starelhnst-vu ve6 nego 1000, da jim je preskrhelo stanovanje. Uze 12. iub so vihrule po muugib hifiah zastave in so naznanjafe svecanost, katera je zucola o 5. uri pop. z govorom ravnatelja Vac). Zelenega o Jungmannu in njegovih zaslugab. Se precej odlicuegu ob6mstva vseh stanov in obeb spolov se je zbralo v za to okincani „M^5CanBki bosedl" Precej po 8. uri zvc&r pa je uze tse rorgolelo po lmbrczji in Ferdinandovi ulici, po ka-terih je set o 9. uri sfjiijen 'obliod z baklami, Mder-bnmi in svecuini, katerega se je udolozilo okoli 6000 Ijiuij lit kateiega so tutli mestni strelci in grenadirji in cofpore pocastiti. M«j torn so metali na ^izkovem ometiie in bengalske ognje, po Vltavi je plavalo mnogo tdnov z baklami, na straluem otoku je napravljal magQez.ski ogenj sijajen vtis in iz levega brega Vltave je gromelo streljanje. Ulice, po ktenh je sel obhod so bile ozaljlane, in ranogobrojoo ljudstvo je srdno pozdravijato se ffslava/u in ,na zdar!" sijajea obhod. §tilo se je 50 zastar in 50 goJeb, katere so svirale sl^'fftfske melodsje, uioj njimi tudi nNaprej* in „Jo§ H^ratska." . Ko bo pnsii t4 pfevci prcd model Jungmannovega spiminkat se je ustavif celi obhod, in pevci so zapeli Koiiko pa je vreden njegor neumoren trud da bi os-notal, povzdiguil i raziiitil ta prekoristai zavod! 22. aprda 1S40. je bil v Gorici oboni zbor vseh dobrcKnikov in nstanovnikov novega zavod.i. Predse-4otat mu je c. kr. uamestoiStveni svetovalec okrajni glavar Venc^stav coute de Gleisbach. tzvolil se je bil poiebni odbor, kteremu se je izrocila skrb za novo osao.aDO gSahonemico. Predseduik mu je bil izbran tmd§kof Fr. X. Lusin. Olbornikt: Coate de Gieis-bach, Avgusttn baron Code Hi, kanonika Stanid pa Bttdin, proiestija Mozetic pa Kafol, (Cafibu) Dr. Sario, Jos. delta Hon a, Janez BudaL Za tajnika je f»il izvo'jen Dr. MoCaik. Kmalu po tern sta namesto tJ.ra Savia i Kafola stopda v odbor advokat Goiugtiatt i zapan Bujatti. l'rva akrb je bila nova izvoljenemu iNNrora najeti posebao htso z; solo, preskrbeti jej pla-caoega u6:te!ja ter nabirati in oskrbovati gluhoueme. Kef je vse to stalo mnogo denarja in se nijso raogli na dalje vsi stroski z dobrovoljnimi doneski pokrivati, se je odbor v druzbi s konsistorijem obrnil &i ca3nrja l-emioanda I. ter ga prosil podpore. Cesar je odlocil v gidetku 1. 1342., da se ima zavodu vsako 1.2l50gl. drlkvne podpore dajati. Zdaj se nij bilo bati, da bi giiihonemica kedaj prenehala; na vebko veselje Stani-tevo jej je bit zagotovfjen obstanek! Vecidel svojega zivenja je z«taj Stanic. prebii mej gtolloaeraimi; njim je posvec-il vso svojo oCetovsko skrb, m*j temi mladimi sirotami je tako rekoc sam omladil. Kedor hoce poznati njegovo pravotrooje-priprosto srce, ta €itaj uze zgoraj omeojeai spis, v katereut Stanic pnpoveduje, kako je z gluhoncm.mi di*cki i deklicami roual ua Sv. goro 24. jnnija 1844. Qlovek cit jje ta popis se nehote vcekrat na tihem p>pra§uje, ce je res mogoco, *da je TOIetnt Stanic tak otrok mej ptrdki. Mito je pa tudi cituti, Icako se trudi, da bi gluhoue-m m napravd kako nedolzno veselje. En popoludan je pelje na sprehod v Sr. Maver, % njimi lefri, t njimi 199 slavno^too kantato. Proteni se je, razSel celi obnod na Karlovem in Vaclavem trgu. Pozno po noSi so SehoJili go3ti in doinuci pO ulicab, katere so u2e za drugi daii ki.ic iii. 0 5. ur^ & j. 13, jui. je grmelo streljauje na streiiiem otoku in oznaujevalo glavao svefi.inust, Uza 0 7>-%uri so morali biti vsi obhodovi* oddeiki na svojih mestih. 0 a/210 uri se je vz Hgnil velieaiskt obhod iz B^lvederja fCMZ EHzabetiu iuos% Prekope k mbdelu Jung, spoinmka. Zopet so panuiralt mestni strelci m grenadirji poleg mnogobrojoih drustev tu doputacij: od polit. in "telo-vaduih dru§tev CLm mesarjev in dimnikarjev, od umet-niSkik spolkov do dijakov, Ka obhodovem celu in v sredini ja bilo okoli 200 jezdecuv iu tudi staroste mnogih drustev so jahali. Vsakega v obhodu, katerega se jo udelefcdo 15 -20.000 Ijudj, je kindala slavnostna svetinja, in kom»j so nehate nektere muz ike nar. peaoij svirati, uze so zagodle druge, BSluval* in „Na zdarl* — kbci tesno zbranega Ijudstva so po?sdravljaJi obhod z ve$ nego 360 zustavami. 4K0 so pnfili pevci 0 %12, uri do modela Jung, spomiuka, soje ustavdceli obhod. in so zapeli slavnostuo kantato K. Poiskalskega. Po tem je stopil na oder dr. Fr. Lad. Uieger, ter je poudarjal v svojem eno uro trajnjoCem gpvoru struS-no stanje Oeske po bitvi na tt dozdaj nij vtikal v one sramotiio spekulacije; enake izjave se slise od vsih ustavoveraili oglov, tedaj bodo prihodnjit- usta- igra. Drugi pot je vzbudi zjutraj zgodaj ob 2. uri ler s celo karavano vzpleza na hnbnad Podgoro, kder jo pogosti s kuhanim vinom. Vrac.ije se zatije I njimi v Krojini pod obokaui niont ter oidi na veliko vetelje gluhotiemih strelja se samokresom. Na vecer prel kr»'som je pelje na Kostanjevico, kder izpusca rakete. Kaj pa celo, ko gre z njimi na Sv. g<»rol To je veselje in igraujp, plezanje i skikanje! Stanic svojim 70. letom vkljub zleze n«i st.ir oreh, fantje za njim. Zacno se po vejah gujati. To je dopalo tudi dekli-cam, ki prihite ter se spodaj naveje pohesijo. Sicerje marsikedo na Ua telebtiil, pa raxen naznatae skode*je moral prebiti Se posmehovanje svojih tovaruSev. Yendar se moiu tudi milo stori, ko ogleduje. gor-skih velikanov sive vrhove, katere je v svojih mladih i mO§kih letih preholil. Spomin, na te srecno ca^e se mu nehote vnva v srce. In kako bi tudi ue? Saj nij bilo gore, na kateri bi on ne bd stal; celo svoj god je najraji prazioval na vrhu gore sv. Valeotina, zdaj so mu pa noge od starosti uze trde i toske. Predno se looi od Sv. gore, hoce uziti Se enkrat prekrashi -raz-gled. PopiSi nam ga sam! qObrauale so se m vje oui prod vsim proti severju tija proti gori Glapsavonu v Karniji mej Tol-mezzom i Piavo, na kateri sem'bil prel vec leti; ozi-ral sem se tija na bovske gore, kder sem z veenim snegom pokritema Prestreln*ku i majesteticnemil Mangartu veckrat stopil na teme; gle.lal sem tjiproti 6000' visokenu ljubemu Krnu, proti Kuku, Jalov-niku i Hladniku, na katerih «em tudi hitter vsoz barometrom premeril. Posebno pa jo vleklo moje o6i tija proti sivemu ocaku Triglavu, na katerega s«?m 21. septembra 1803. priplezal ter ga prvi a bafometrom merii in opazoval. Bliiie ae mi bile rocinjske gore, kder sem 10V» leta 2000 M pasej; -kaif pod nogarai pa mi je Teiala baujSka kaplanija, kder sem pod voyerel skqrp^ ^zkyuc^ip,^o^t ;n>o6i ppslali -vr ^oj, Knza je, naprayila velik raz^or: mej «sfeyerc^.ma *° SP& ?»#,,$;$otwo$k"o vemo, kaj cakajo? Za Istro nij Uifll nic1 preskrbljono, sli^i se da bo eentralni odbor v LjubUani zdaj tudi na one okrajo ozir jemal in to je gotovo potreljnQ. Jzyrs^ je syot, katerega dajajo wNarodni listy" Cehbm, da naj rtarnreS v vsakem slu5aju, kder oblastnije narodu krajSa,jo ustavno ga-rantirano pravice, toSbo podajo drzarnemu itjtimix, Tudi mi Slovenci bi m6rali ta svet BpreJeti;:Jiif^n pa bi imelo gorisko glavarstvo na stotlno toJ5et) na vratu. Y AngleSkeinparlamentu je vladp. na inter* polacijo enega poslnnca, ^ ho8e podpirati napravo mednarodnega sodi^a, katero bi sodilo VW to2^e mej drtaimi in tako odstrauilo vse vojske — oBi^Tp-rila, da bode to injsel tudi pri druzlkvladahpodplrala. Lepa misel je ta, ft kaj pomaga, to nij izYe^AJiv*, kajti vojske bodo, doklor bo cloveski rod na *emlji. Na Belgijskem si jo flamleiidskt narod, kateri prenasa uze dolgo enake krivice, kakor nag narod, v parlamentu po dolgoletnem boju priporil pravico, da mu morajo oblastnije v njegovem jeziku pravico delatt. Borica pildobitev ta, pa Voudar kaie, da tudi mall narodiS po vztraiijosti zam6re,prii| do svojih pravic. Na Spanjskem, kder so si zadnje tedne inini-sterstva vrata podajala, se je te dni odpovedal tudi predsednik Pi y Margal. Namesto njega je ftv^)^ Salmerou, kateri je sestavil konservativno repuw-kansko ministerstvo. Menda pa je to zadnja repub-likanska vlada na Spanjsk«M, ker cela Spauija je vulkanu podobua; razen Karlistov ji prisedajo tudi komunisti, kateri so Zadnje dui v mestu Alcoy slabo slamnato streho 6 let i pol V duSnega pastirfltva novicijatu iivel." To je bila „otozna pesen samca stnvada", ^adoje sldvo od* tako priljubljen h mu krajev. Ktnalu po'teln je m'slil oddati svoje nadzormStvo, kec mu je prete-dido ter svoje zadnje dni prefcveti v sredi svojih mla-i dib gluhonemh Ijubljencev. Todi le kratek (as irili je traialo njegove najveCe veselje. Prevzdignil se je v vrtu gluhonemih, ko Je hotel tozuk kamen pretaliti. Hude boleeinc v kriii ga vrXejo na posteljii, sJratere nj vec vstal. Ohraiil je popolno zavest do zadnj6ga treautka. Molefi zadnje molitve so prime «a Hdfo na r«iki, ftteje ud»rce ter 6uti, da se mo iivenje izteka. KRavno zdaj nmrjemltt pravi, vzdihhe i - po njem je bilo. . , ¦,¦«•*-«'• Umrl je 29. aprila 1847. ob 11. nn predpoladne v nunskih ulieah h. Stev. 369. (v Catinelli-jeH W&OV Pogreb je nil I. maja. Pokopali *o ga n.i 4^1 wahi mirodvora, poleg zidu, ravno kapeli nasproti. Neztatna. plo§6a iz 6rosga marmorja nam znani kraj^ kder po-&va njegovo truplo Na njoj se here najaite: . VALENTINO STASlB „€x Bo&res, Ooritiae infer dtytittms mfimxfm* nsim archicpiscop. toetropoHtaMOe scholasUco, ihsif Jttttonis clementaris inapeelon supH^ 20. «#r „1847. anno fS* mrttio, vtro in$u$tfia, fftigm* ntate, UbcraUtaic praestanti pasMgoffiunt siiiao; 9mvtorum auctori, patrotw sno deplomlopostfiV* To ie: , Vatenfinu jMfc " nBodrchmu, fw-yUpi^Wmi dostojnM gonfe .»cw-A/iisfec prvostoliw - fadatim, Ijiitekih m , mm* nna4zonnku, %% aprila mt. vJ&Uto.mfafa, mom v dclalnosti, smemosti, radoaartiosh odlteimnu lie postavila ta spomenik gluhonemica Sahyoca-m*w* >9je.M tutanovniku isavetniku. (Dal)e) strasansk© po&gali, inorili, s kratka vse ponovili-Sar se je siiialo o Par&ki komuul. Ylada pa nijma mdosti inefi, da bi vse ra«ne Bpore zaduSila, >t& tndi ima Salmeron diktatorske oblasti. Karlisti vsled tega in ksr dobivajo mnogo podpore iz Nem-Skega in AngleSkega hitro napredujejo, mesto za mestora* dobivajo in predno bo dolgo, bo pretendent pred Madridom — in pokopana bo Spanjska re-pnblika. Don Karlos- bo sedel na Spanjski prestol, pa miru vendor §e ne bode na Spanjskem, ker tam je mriogfr repnblikancev, pa tndi veL pretendentov za krone. Zarad tega pa nij vediti, kedaj bo mir na Spanjskem; menda kadar bo vsa dezela polna fttn in razvalin. Pafi pomilovauj* vreden je tak narod. Blagemn Castellarju krvavi srce, ker priSel je menda do spoznanja, da njegov narod nij sposo-ban za repnbliko, ker spridila ga je dolga, dolga sn^nost. • Zaduje Lete nemske vojsko pomikajo se pofosi iz Francoskega; do konea avgusta bo Fianeoska poplafaU yes dolg in izginil po zadnji del tnjega jama; potem bo zopet prosto dihala; a endovito hitro se je okrepcal ta §e zmerom prvi narod. Eazne vesti. (Mehitl(0v !*Mter«tlller/> 2daj supleat v Kreimu na Avatrijskem, je imeoovan 2a rednega ucitelja na goriSki giranassiji, dasiravno je dezelni solski avet spo-8obnega domadina za to ministerstvu nasvetoval. Ne vemo, po kaj nam je dezelm Solski svet, oe ga mini-aterstvo nece posluSati. Mitterstiller je Tirolec! Ka-kor bi teli ljudij se ne imeli dovolje v Gorici! (Tr«»l«.) U. t m. utopljenega osmoSolca Mil). Goloba je stoprv 20. t, m. ob 5VS uri zjutraj neki ribtf v Soft uaiel, nekoliko sezojev ni/.e od tistega meita, kder se je utopil. Sprevod od Soce ua goriSki mirodvot * nedeljo popoludne je bil tako krasen, da se v Gorici malo takih vidt; udelezdi so se ga slo-venaki gim. ucitelji, dijaki z giraoazije i realke pa tudi nekaj goiiske alovenske gospode. Na grobu mu je di-jaaki zbor pod vodstvom g. Hribarja /apel „Juxnico tiho.w V rairu po&vajt <„«loveasi posebne tiste stevilke nje-gove, Id so v Gorico namenjene, na c. kr. postab m*j Ljubljano i Gorico tako radovedno ditajo, da en eel dan prepozno k nam dohajaju. Tako n. pr. je Stevilka od vtorka v Gorico stoprv v sredo zjutraj priromala. Da je edina c. k. po&a tega zakasnjenja kriva, a ne „S1. Nar." upravnistvo, vidimo iz tega, da je list za yso soSko doiino o pravem casu sem priS^l, samo za Gorico se je zapozml. Kmetfjske i trgovske vesti. (Tofrah) je v Avstriji drzavni monopol, to se pravi: ves tobak, kar se ga v Avstriji pridela a!i v Avstrijo pripelje, se mora prodati drzavi, katera ga po tern po svojih ljudeh tako prodaj;», da pri tern lep dobicek v zep vtakne. To samotrstvo je drzava leta 1783. vzela v svoje roke i precej 1.1784. je imela 3.2 milijone gl. cistega dobicka, I. 1800. uze 4.4 mil., 1. 1830 pa 5.7 mil., 1840 L 9.2 mil., 1850 1. 16.5 mil., 1860 1. 23.3 mil., 1870 leta celo 37 mibjonov goldinarjev! L. 1872. 1872. je bilo v Avstriji 26 tobakarnic, v katerih je slu^ilo 26.315 delalcev. Podelalo se je 131.713 ceutov inozemskega, »47.253 cer.tov domacega tobaka, torej vsega skupaj 678.966 cenfcov. — Naredih so 1033 milijonov cigar, 25 miiijenov cigaret, 472.500 centov razlicnih tobakov za kadrti in 47.000 za nos-ljati. Ves ta tobak je bil vreden 56.700.000 gald. in prodajal se je v 35 velikib magacinib, v 913 velikih i 50.661 malih trafikab. Prodalo pa se je 1871 leta 899 milijonov cigar i cigaret, 450.000 centov tabaka za piti i 40.000 centov za snofati. Skopilo se je zanj o0,300.000 gl., od tegadenarja je imela drzava 37,000.000 gl cistega dobicka. vel_ soldov Avstrijo .vvafcanega' tabaka velja 4solde (inte"imje se Vevey), najdraza pa 1 gold. 5 soldov; imenujejo se Austriacos in Napoleooes, tobak, szkteregaso narejene raste na otokn Cuba v Ameriki. Pa so ge druge baze cigar, ki tudi nijso take, da bi si jib Spogali mi SIo-venci; tako n. pr. velja najfineja regalia 44»[4 soldov, regalia media 211/*, regalia grande 25 V regalia brit-tanica 23*[4 soldov! - Najceneja cigareta stane 1 sold, najdra2a 10»|4 soldov. NajdtaSi tobak za piti je Ghiu- Najceneji najaraza 10'[4 soldov. Najdfaft tobak za bttk, 1 oka (2»r4 U.) velja 25 goldinarjev. fcobsde za Snofati je radica, 1 lot velja 3>l}± solde, naj-draH je stari debrovec 1 iot po 25 soldov; mej tujimi tobaki za saofati je najdra/J penqae, i steklenica velja — 10 goldinarjev. Frosit! (Mtrafina nevihti*/ Iz prijatelj^kega pisma, ka-t^r<» je eden nasih. ziiancev prejel iz Novoga mesta na Dolenj-kem, posnemamo sludeco zalbstno novico: BBo-gate pndeike so obe aii pri na* polje, sadje pa vinska trta, pa vse nam je ucrnila strasua nevihta, katera je v saboto 19. t. m po novomeski okohci razsajala. Nebo se je potcmnilo, strasen veter je pr.tisnil, megla se je vlega na tla in zacela se je bliskati i grraeti, lo kakor po zimj, kedar jo sneg pokrije. Se drogi dan je vp6 palce? visoko tofa po njej lezala.* (OHn*|altii krlxn) seza dalje, kakor se je s konca mislilo, ker je zadela u?.e nekatere trgovce prav do-brega imena, tako n. pr. je ta mesee foliral Gregoric v Ljubljana, Gliederer v Sisku, Funk, Ruzzter i drugi modoi trgovci v Trstn; vse te firme so slovenskim trgovcem dobro znane, ker so bile v vetloi zvezi z na-simi trgovci. Nezaupljivost je tako velika postal a, da nij mogoce dobitt denara tndi proti prav dobri garan-ciji; ne, tako pride, da trgovec, ki je popolnooia akti-ven, pa ima kako ra^njico placati, ne more dobiti denara in mora falirati z vsem lepim premo^enjem, V Trstn so zacele banke in jako bogati trgovci likvidi-tati, to je poravnavati vse raCnne in potem jenjati 7. delovanjem. To je velika neareca za trgovstvo in ce se pomisli, da ta nesreca od dne do dne raste, ne vemo, do katerih strasoih nasledkov borne pri§ li. -Naj zdaj §e fabrike delo nstavijo, pa bomo imeli v Avstriji naj vec a mizerijo, katere izid pnstane lebko nesrecen za vso drzavo. In v takem poloL»ji nase s\\-nisterotvo dm krizem roke; odgovornosf, katero si s tem nalaga, da ne sklice parlameota skup, je velika in ne motime se, ce prerokujemo, da bode sedanjo mini* aterstvo pred prihodnjim drz. zbovom, ce ga hode Se docakalo, na mnogo opravicenih o»trih napadov odgo-varjati morali. (Od fcuMstljakean drultv* tt>r%lU*SK») dobili smo sledece vabilo zadevajo(5e zeniljiScno obdacenje:.Posve-tovanja zarad novega zemljiscnega davka udelezile so se osebe jako skuserie v 'ej zadevi in v doticuih njih izdelkih nabaja se toliko zanimivega in dragoccoega gradiva, da je potrebno, da se objavi, ker potem po-stane ono gradivo temelj mnogim novim studijam, katerih potrebuje nasa dezela. Tudi je neobhodno potreb-no, da se bodo v bodocnosti poznali teraelji, na katerih sloni novo obdacenje na§ega kmetijstva ter da na-tanjeno zvedb vsi posestniki, kako so postopali oni go-spodje, katerim je bila dana naloga, da izdelajo novo mero za obdacenje in katerih nacel so se drzali pri tolmacenji in npotrebljenji doticnih novih postav. -Ti razmisleki so napotili osrednji odbor kmetijskega drustva za Gorisko, da je sklenil objaviti po (Vsopisih vse spise ali akte, zadevajoce novo obdacenje zemljisc, h k a ter emu se stejejo tudi cene (tarife) predlagane po vladnih sporo^evalcih in po odborih za uravnavo davka, okrijnih in dezelnih, z doticnimi opravicbami in na posted se bodo objavili vsi rekurzi postavno podaoi od raznih srenj i.t.d. Zatorej pa omenjeni odbor kmetijskega drustva nnjno vabt vse tist", ki imajo v rokeh kake spise. ali vece in manjse zapiske, zadevajoce novo obdacenje zem-ljisc\ posebno pa tisti, ki bodo podali rekurze proti izdelkom (operatom) komisij, da kaj pripomorejo k temu vaznemu pocetju in da predsednistvu kmetijskega drustva poSitjajo prepise vseh wie imenovanih spisov in rekurzov. — Temu pocetju kmetijskega druitva tudi mi hvalez-no pritrjujemo, ker spoznamo, da je velike vaznosti in korfcti za dezelo, zatorej pa nujno priporoeamo slov. obcinstvu, da se ozira na danaSoje vabilo. Iz Vipavskega in od druzih krajev nase dezelice se nam poroca jako slabo o stanji vinske trte; na Vi-pavskem se je vsled prevelike moce ob cvetenji trte mnogo grozdkov zvrglo v roziC-ke, zdaj pa je na Vi-pavskem su§a. tako da Vipavci si mnogo ne obetajo od letosnje trgatve. Enaka je menda na Krasu. — Na Furlanskem Skoduje trti letos neki crvicek, ki se vgnjez-di v grozdku in grozdek pokonca. Pa tudi navadnabo-lezen se je na Furlanskem tu pa tam moLneje prika-zala vkljub vsemu ivepljanja. - C'e tedaj sodimo po cez, smemo prerokovata letos tako slabo trgatev, kakor je bila lanska, k vecemu da bo vino nekoliko boljse od lanskega pridelka. — Iz Ogerskega, HrvaSkega in §ta-jerskega se pa porocila od tedna do tedna boljsajo, vsled tega tudi vinske cene padajo, tako na pr. se se-daj dobi na Hrvatskem dobro vino po f. 7 vedro. Glade druzih pridelkov smemo reci, da na Gori-§kem imamo letos srednjo letiuo; tursica na Furlanskem pa prav lepo kaze in oe bo vreme ugodno, je bo se vec, kakor lani. — Svde je letos nasa dezela primerno prav malo pri-delala in vkljub pomanjkanju galete, pW'evali so jo kupci letos prav slabo, sradnja cena (meta) galete na Gor.skem trgu je bli sledecSa: D.-maca runiena po f. 1.5SVal japonska prve vrste f, 1.32,. driige vrste po f. l.l1/* font Prodalo se je ua tuk»j§nem trgu blizo 200 centov domace, japonske pa bliz<> 1200 centov, skup tedaj 1400 centov, za katere so dubili nasi svilorejci blizo 200000 gold. a. v. Gotovo je, da je naga dezela letos za svilo saj 300000 gold, manj d'bila, kakordru-ga leta. Kriza je* tudi na svilno cenn uplivala in zarad tega so naSi svilorejci tudi na ceni naj "Inanj lj2 gold, pri funtu zgubili. Cenik iNiseiicga Maum na goriSkem trgu, M. jitlija. ...... »_. _„ UJ-^-------..a~j J-JHB rrir I 3! 20 „ gorska „ ... 8! - Tursica doma^a „ ... 2! - l! % 2 50 4 30 l| 25 » ograki ..... 1 30 Fi/ol luski y, ... 2, 20 2 30 m „ ... 2! 10 2| 75 li 10 0: 85 Slanina [§peh] dornaSa cent 42 - ,, araerikaiiska „ 85 - . 19 do 22 - „ bclo, „ . . 14 „ 18 - 9 60 ISU I. vwte po 13 II. vrute po 12,50 lll.-vnt4 po 10.25 IV. vr*te po 9.50 V. vwtc po 8 fl. Molce iz Rittcrjccih mlinov v Stracicah, So zakljenv gt. I. po 15.80 St. U. po 14.30 St 111. po IV. po 11.10 St. V, po 9.40 VI. po 0.90. Brez iaklja: OtroM drobni po S.30 otrobi deb oil po 12.50 St. 2.50 fl. Gg. posestfdkom na Vipavskem in na Krasu se priporocam za melo; prevzel sem tako zvam Pa-likov mlin v Batujah pri Ornicah in ragotovljam, da bom posestnikom meni izro^ena mela tako izvr-Sevati, da bodo zadovoljni v vsakem obziru. Offeror V«»(riv. ¦LLLt 11 I I [ P, n. gosp. posestnikom! Podpisano raniateljstvo vabi vse po- |-. sestnike k zayarovaiijl vsako* vrsmih polfskili pridclkor, kliljC ill i'tit, spravljenega v ho-zoltih (sioffih) ali v koptcahy proti Skodi po poLam. „Prva obdna zavarovalna banka Shvenija" se nadeja tem obilnejso wde-lezbe pri zavarovanji pridelkov ker se sklepajo zavarovanja lehko na me* sece in se s prao nizko premijo odvrnejo skodo, ki bi ntegnile nastati po pozaru. Zavarovahii oglasi se prejemajo pri ravnateljshm v Ljubljani v lastni hist banke Sbvenijp „v Zvezdi," kakor tudi pri vseb okrajnih sastopnikih, kder se dobivajo drnstvena pravila, tarife in raz- jasnila. Y Ljnbljani dne 15. julija 1873. Kavnateljstvo prve obemzavarovatoe banke „SloycniJe." T ] TTT TTTT Jzdavatelj in odgovorni urednik: TIKTOR DOLENEC. - Tiskar: PATERNOLLI v doriei,