Stališča in odmevi Stališča javnosti o medvedu ,, Zgornji Selšld dolini - metodoloske in vsebinske napal{e (GozdV 1999/9) V razpravi Stališča javnosti o rnedvedu v Zgornji Selški dolini avtorjev Janeza Logarja in Urše Komac, objavljeni v Gozdarskem vestniku (št. 9/ 1999), so metodološke napake, s katerimi morajo biti seznanjeni morebitni uporabniki razprave, saj te napake pomemb- no zmanjšujejo njeno raziskovalno in uporabno ~,·red­ nost. V prispevku je zaslediti tudi vsebinske pristope, ki po mojem mnenju ne sodijo v raziskovalno delo. 'Naslov razprave ne opredeli javnosti, na katero se raziskava nanaša, kar je zelo pomemben podatek. Bra- lec lahko na vsaki strani prispevka zmotno sklepa, da gre za širšo javnost vsaj na ravni Slovenije, čeprav so bili .pravzaprav anke.tir~n.i le prebivalci Zgornje Selške doline ter strokovnJaki rn obiskovalci iz drugih ob- močij. Razprava prikazuje in komentira podatke, ki so bili dobljeni s pomočjo ankete. Osnovni in nujni pogoj za posplošitev rezultatov ankete na celoto ali del izbra- ne javnosti (populacije) je, da dobimo vzorec anketi- rancev na način slučajnostnega izbora . Samo slučaj­ nostni izbor zagotavlja reprezentativnost vzorca. Pri- mer: če želimo rezultate katere koli ankete posp\oše- vati na vso odraslo slovensko populacijo, moramo anketirati ustrezno velik vzorec odraslih državljanov s celega območja Slovenije. Vzorec pa mora biti na- rejen na način slučajnostnega izbora anketirancev iz seznama vseb polnoletnih prebivalcev Slovenije. Samo pod temi pogoji lahko govorimo o uporabi. ankete kot znanstvene metode in samo v tem primeru lahko rezul- tate posplošujemo na slovensko populacijo. Povsem enake zakonitosti veljajo za vse druge populacije (re- gije, kraje, skupnosti strokovnjakov itd). Omenjena osnovna pravila anketnega vzorčenja si lahko ogle- damo v vsakem učbeniku metod družboslovnega razis- kovanja. V omenjeni raziskavi ta pogoj ni bil izpolnjen, kar sem osebno preveril pri enem od avtorjev razis- kave. Vzorec anketirancev je bil narejen neslučajnost­ no in zato ne omogoča nikakršnega posploševanja. Raziskava zato ni objektivna. Rezultati zato ne morejo biti veljavni, saj vzorec ni v reprezentativnem odnosu s populacijo. To je približno tako, kot če bi opazovali nekaj dreves v bližnjem gozdu za hišo ali na Rožniku nato pa bi rezultate analize hoteli posplošiti na ve~ slovenski gozd. Pomanjkljivost v poznavanju metod družboslovne- ga raziskovanja se kaže na primer v opisu metod dela, saj je navedeno, daje anketiran ce sestavljala populacija 36 162 ljudi , kar pa v opisanem primeru ni populacija, ampak vzorec. V poglavju o metodah dela (stran 384) bi morali biti opisani vsaj pojma populacija, vzorčni okvir in način izbire vzorca ter ocena njegove repre- zentativnosti. V preglednici št. 1 na primer vidimo spodrsljaj (?), da je bilo anketiranih tudi 1_2 ?seb v starostni skupini od O (nič) do 18 Jet, zato bi bilo po- trebno navesti, kakšna je bila pravzaprav spodnja sta- rost~a meja anketirancev. Zelo je zaželena tudi pred- stavitev celotnega vprašalnika. Omenjene metodološk~ napake žal preprečujejo nadaljnja sklepanja, zato tudt ne kaže opozoriti na nekaj spornih zaključkov, sodb in komentarjev v poglavjih Rezultati in Zaključki . Vsaka javna uporaba podatkov ankete in za~ljučkov brez podrobnejšega opisa omejitev vrednostt ankete, tabko pomeni zavajanje javnosti. Vtis je, da je sicer podjetno zastavljena seminarska naloga na podiploms- kem študiju zaradi zanimivosti teme v letu 1999 (od- ločba MKGP 0 odstrelu medvedov) nekritično prerasla svoj namen in okvir. V poglavju Zaključki (stran 390) so navedena vred- nostna oz. ideološko-etična stališča o t. i. sodobnem varstvu narave, antropocentrični okoljski etiki te: vred- notenju narave in njene 'inberentne vrednosti' . Zal nič od tega ne omogoča treznega in strokovno argumenti- ranega razmisleka glede prihodnjega ukrepanja, kot menita avtorja, in tudi ne prispeva k večji kakovosti prispevka. Veliko je izkušenj in tudi znanstvenih raz- prav, ki dokazujejo, da se zaradi omenjenega ideološ- kega pristopa 'strokovnjakov' dogaja prav nasprotn?. Razprave so čustvene in nestrokovne, kar dokazuJe tudi obravnavana raziskava . Taka vsebina pa v prikaz rezultatov raziskovalnega dela ne sodi. Ekocentrična ali antropocentrična pa še kakšna druga etika imajo enako 'pravico sobivanja ', če uporabim v anketi uporab- lj en izraz, in so popo ln o ma zasebna zadeva pos~meznika. Na koncu se moram dotakniti lahkotnosti, s katero gozdarstvo in sorodna področja vključujejo v svoje delo metode drugih strokovnih področij, v tem primeru družboslovnega področja, za katera niso ne izšolani ne usposobljeni. Med viri, ki so navedeni na strani 393, lahko najdemo vire s filozofsko vsebino, ne najdemo pa literature s področja družboslovoih raziskav ali vsaj z osnovami statističnih metod. Mag. Milan Šinko GozdV 58 (2000) 1