NOVICE URADNE OBJAVE ,OBClN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 30. decembra 1974 St. 25 VSEBINA Občina Hirska Bistrica - - ODLOK o potrditvi zaktjučnega računa proračuna občine Hirska Bistrica za leto 1973 - ODLOK o spremembi in dopotnitvi odioka o proračunu občine Hirska Bistrica za leto 1974 JL ODLOK o začasnem financiranju občine Hirska Bistrica za čas odl.januarjado3!.maical975 - ODRL DBA o določitvi marž za nekatera pomembnejša živila v prometu na drobno na območju občine Hirska Bistrica Občila Izola - ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Izola za leto 1973 - ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Izola za leto 1974 ' - ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Izola za čas od 1. januarja do 31. marca 1975 - ODREDBA o najvišjih maržah za nekatera pomembnejša živila v prodaji na drobno Občina Koper * - ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Koper za le to 1973 - ODREDBA o najvišjih maržah za nekatera pomembnejša živila ** v prodaji na drobno - RAZPIS delovnih mest predsednika in enega sodnika, ki ima lastnost delavca v združenem delu, sodišča združenega dela v Kopru ^ Občina Piran ^ - ODLOK o delovnem področju in sestavi koordinacijskega odbora za vprašanja družbene samozaščite - ODREDBA o najvišjih maržah za nekatera pomembnejša živila v prodaji na drobno Občina Postojna - ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Postojna za leto 1973 - ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Postojna za leto 1974 - ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Postojna za 1. trimesečje 1975 - ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete -borce - ODLOK o uradnih dnevih za stranke pri upravnih organih občine Postojna - ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o načinu izbire, pravicah in dolžnostih delegatov občine Postojna v Skupščini SR Slovenije - ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi organi-zacijsko-administrativnc komisije skupščine občine Postojna Občina Sežana - ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Sežana za leto 1974 - ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sežana za leto 1975 - ODLOK o izvršnem svetu skupščine občine Sežana - ODLOK o določitvi povprečne gradbene cene stanovanj, povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč - in o določitvi osnov za izračun prometne vrednosti zemljišča - ODLOK o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini - ODLOK o cenah za geodetske storitve geodetske uprave skupščine občine Sežana - ODLOK o oprostitvi plačevanja pristojbin za traktorje in njihove priklopnike v občini Sežana, ki služijo izključno samo za kmetijsko proizvodnjo - ODLOK o izkoriščanju mineralnih surovin - ODLOK o reji, registraciji, označevanju in cepljenju psov - ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi imen ulic in trgov v mestu Sežana ^ Krajevna skupnost Dutovlje - SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za asfaltiranje poti v Skopem OBČtNA tURSKA B!STR)CA Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 4 3/67, 40/68 in 43/70) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je občinska skupščina Hirska Bistrica na seji zbpra združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 1974 sprejela ODLOK O POTRDJTVJ ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČJNE JURSKA BJSTRJCA ZA LETO J97J 1-čJen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna obeme Unita strica za leto 1973, ki izkazuje: - skupni dohodki po bilanci proračuna ** skupna razporeditev dohodkov po bilanci proračuna 'neporabljena sredstva 12,101 528,00 11,052.033,80 1,049494,20 1 člen Od neporabljenih sredstev po proračunu za leto 1973 se znesek din 1,049.494,20 prenese na: L Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij za klitje osebnih dohodkov Tovarne organskih kislin Ilirska Bistrica - Sredstva za pospeševanje gospodarske dejavnosti * in za izravnavanje v gospodarstvu - Krajevno skupnost Bistrica ob Sotli -Solid, pomoč - Sklad za financiranje gradnje in obnovo šolskih poslopij občine Ilirska Bistrica dinarjev 100.000,00 884,494,20 50.000. 00 15.000. 00 3. člen Sprejme se zaključni račun finančnega načrta organa uprave Skupščine občine Hirska Bistrica za leto 1973, ki izkazuje: dinarjev 1. dohodki 2. izdatki 3. piesežek dohodkov nad izdatki 3,052.111,73 3,014.457,40" 37.654,33 348 URADNE OBJAVE* St. 25 — 30. decembra 1974 Presežek dohodkov nad izdatki finančnega načrta organa uprave skupščine občine Hirska Bistrica se prenese: dinarjev -v sklad skupne porabe 30.000,00 - kot dohodek finančnega načrta za leto 1974 7.654,33 4. člen Sprejme se zaključni račun finančnega načrta občinskega sodišča Ilirska Bistrica za leto 1973, ki izkazuje: dinarjev 1. dohodki 470.739,40 1 izdatki 467.082,00 3. presežek dohodkov nad izdatki 3.657,40 Presežek dohodkov nad izdatki finančnega načrta občinskega sodišča Hirska Bistrica se prenese: . dinarjev — v sklad skupne porabe 3,596,30 - kot dohodek finančnega načrta za leto 1974 61,10 5. člen Sprejme se zaključni račun rezervnega sklada občine Ilirska Bi-stricazaleto 1973, ki izkazuje: dinarjev 1. dohodki 257.678,44 2. izdatki - 3. presežek dohodkov nad izdatki 25*7.678,44 Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Ilirska Bistrica se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1974. 16 Gospodarski posegi 17 Proračunske obveznosti iz prej. let 18 Rezervni sklad 19 Nerazporejeni dohodki SKUPAJ - Presežek dohodkov SKUPAJ 236.000 236.000,0( 206.000 205.86 8,3f 115.000 114.957,7( 3.882 2.600,0( 11,230.382 11,052.033,8* 1 049.494 2 11,230.382 12J01.528,0 Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS; štev. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 12. decembra 1974, sprejela ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1974 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto 1974 (Uradne objave, štev. 10/74) se spremeni tako, da se glasi: Proračun občine Ilirska Bistrica za leto 1974 obsega: dinarjev - dohodke, ki znašajo 12,106.600 - razporejeni dohodki, ki znašajo 12,078.057 - nerazporejeni dohodki - tekoča rezerva 28.543 6. člen Zaključni račun proračuna finančnega načrta organa uprave Skupščine občine Ilirska Bistrica, finančnega načrta občinskega sodišča Ilirska Bistrica in rezervnega sklada skupščine občine je sestavni del tega odloka. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 010-13/73-4/10 Hirska Bistrica, 12. decembra 1974. PREDSEDNIK BOJAN inž. BROZINA,l.r. PREGLED DOSEŽENIH DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1973 Vrsta dohodka Dohodki Plan po rebalansu Izvršeno 1. Davki iz oseb. dohodka in na dohodek 3.907.400 4.303.698,35 2. Davki 5.025.000 5.842.348,40 3. Takse 610.000 611.340,00 5/ Dohodki po pos. zvez. predp. (prisp. za uporabo mest. zemljišča) 280^000 142.257,45 6. Dohodki upravnih org. in razni drugi dohod. 350.000 271.101,55 7. Dopolnilna sredstva 550.000 422.800,00 9. Presežek po proračunu za preteklo leto 507.982 507.982,25 SKUPAJ 11,230.382 12,101.528,0( Glavni Elan po namen Razporejeni dhodki rebalansu Izvršeno 01 Izobraževanje in vzg. 31.100 31.098,00 03 Kultur, pros. dej. 382.000 389.352,00 04 Socialno varstvo 2,118.140 2,104.998,00 05 Zdravstveno varstvo 988.960 972.298,75 06 Komunalna dejavnost 775.000 634.317,00 07 Delo držav, organov 4,769.785 4,757.830,75 12 Dejavnost kraj. skup. 30.000 30.000,00 13 Dejavnost družb, poli- tič. org. in društev 954.000 954.000,00 14 Negospodar. investic. 620.515 618.713,25 2. člen 'Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1. januarja 1974. Št.: 400-6/74^/10 Hirska Bistrica, 12. decembra 1974 Predsednik BOJAN ing. BROZINA, 1. r. PREGLED IN RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1974 (REBALANS) Vrsta dohodka DOHODKI Stari Novi plan plan H. SREDSTVA DOSEŽENA V TEKOČEM LETU 1 Davki na dohodek in davek od osebnih dohodkov 2,603.000 2,603.000 2 Prometni davek na premož. in na dohodek od premož. 6,760.000 6.760.000 3 Takse 690.000 690.000 5 Denarne kazni 50.000 50.000 6 Dohodki upravnih organov * - in drugi dohodki 300.000 300.000 7 Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti - prispevek iz proračuna drur- . ? gih družb, politič. skupn. 779.316 1,264.000 (priliv iz solidarnosti) - dopolnilna sredstva 602.000 439.600 (splošna in namenska) SKUPAJ DOHODKI 11,784.316 12,106.600 Štev. - glav. Stari Novi namena RAZPORED DOHODKOV w plan plan 1. SREDSTVA ZA SPLOŠNO PORABO 01 Dejavnost organov družbeno političnih skupnosti 5,937.123 6,425.323 03 Dejavnost družb, polit. org. in društev 885.000 910.000 Št. 25 — 30. decembra 1974 -URADNE OBJAVE* 349 04 Negospodarske investicije VSEGA SREDSTVA ZA SPLOŠ. 398.957 443.007 PORABO (01 DO 04) 7,221.080 7,779.330 11. SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO 05 Dejavnost izobraž. in yzgoje — 51.012 07 Kulturno prosvetna dejavnostt 187.600 218.600 08 Socialno skrbstvo 2,244.000 2,435.600 09 Zdravstveno varstvo 335.200 562.900 10 Komunalna dejavnost 610.000 610.000 11 Dejavnost krajev, skupnosti VSEGA SREDSTVA ZA SKUP. 150.000 150.000 PORABO (05 DO 11) 3,526.800 4,028.112 V. DRUGA SREDSTVA 17 Tekoča prorač. rezer. in obveznosti iz prejšnjih let 922.821 185.543 18 Izločena sredstva rezerv 113.615 113.615 VSEGA DRUGA SREDSTVA - - (17 in 18) 1,036.436 299.158 SKUPAJ RAZPORED DOHODKOV 11,784.316 12,106.600 Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1974 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1975 1. člen Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1975, vendar najdlje do * 31. marca 1975, se bodo proračunske potrebe in obveznosti občine Ilirska Bistrica in njenih organov financirale na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov, toda največ 25 % dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1974. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1975. 3. člen Zaradi neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov lahko skupščina občine Ilirska Bistrica najame posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem odloku iz sredstev lastnega rezervnega sklada. 4. člen Izvršni svet je pooblaščen, da v prvem trimesečju 1975 dovoljuje črpanje proračunske rezerve (nerazporejena sredstva). O črpanju proračunske rezerve mora izvršni svet poročati skupščini občine na prvi seji po vsakem črpanju. 5. člen ' Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1975. Št.: 010-31/74-3/2 Ilirska Bistrica, 27. decembra 1974 Predsednik ING. BOJAN BROZINA, 1. r. Na podlagi 6. točke odloka o načinu oblikovanja rabata in marž v prometu na drobno in debelo (Uradni list SFRJ, št. 39/74), 13. člena odloka o ukrepih, neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 14/73) in 175. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica na seji dne 24. decembra 1974 sprejel ODREDBO O DOLOČITVI MARŽ ZA NEKATERA POMEMBNEJŠA ŽIVILA V PROMETU NA DROBNO NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen Organizacije združenega dela, ki se na območju občine Ilirska Bistrica ukvarjajo s prometom blaga, lahko pri oblikovanju maloprodajnih cen za živila, ki so našteta v tem členu, zaračunavajo najvišjo dovoljeno razliko v ceni v naslednjih odstotkih: riž do 15% jedilna sol do 12% jedilne maščobe (razen olja) do 10% mesne in ribje konzerve do 15% suhomesnati izdelki do 20% siri, mlečni izdelki do 19% kava do 15% začimbe do 20% sadje in zelenjava do 30% ostala povrtnina do 25% marmelada, džem, konzervirano sadje in zelenjava do 20% testenine do 12% 2. člen Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o določitvi ravni cen za nekatere proizvodnje in o določitvi marž v prometu na drobno (Uradne objave, št. 16/71) in odlok o najvišjih maloprodajnih cenah in maržah v prometu na drobno (Uradne objave, št. 6/68, 22/69 in 6/70). t. . ' ' 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 38-11/74^/6 Ilirska Bistri^ 24. decembra 1974 Predsednik JOŽE GRILJ, 1. r. 0BČ!NA !Z0LA Na podlagi 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10-/65,43/67, 40/68, 43/70) in 246. člena statuta občine Izola, je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 30. decembra 1974 sprejela ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 1973 1. člen Potrdi se zaključni račun proračuna občine Izola za leto 1973 in zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen 1 Zaključni račun proračuna občine Izola izkazuje dohodke od tega - dohodki za razporeditev - za sklad skupnih gospodarskih rezerv gospodarskih organiza cij občine Izola nad 9 % omejene proračunske porabe (Uradni list SRS, štev. 41/73) - presežek dohodkov nad izdatki dinarjev 12,618.354,15 11,224.200,00 1,394.154,15 137.933,80 350 -URADNE OBJAVE* Št. 25 — 30. decembra 1974 Zaključni račun rezervnega sklada občine Izola izkazuje - dohodke - izdatke - presežek dohodkov nad izdatki 455.074,00 455.074,00 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Izola za leto 1973 v znesku 137.933,80 dinarjev se prenese kot dohodek proračuna občine Izola za leto 1974. 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Izola za leto 1973 v znesku 455.074 dinarjev se prenese kot dohodek rezervnega sklada za leto 1974. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. St: 400-35/74 Izola, 30. decembra 1974 Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, st. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 3. člena zakona o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, štev. 4/74) in 246. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem na seji dne 30. decembra 1974 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE IZOLA ZA LETO 1974 1. člen 1. Člen odloka o proračunu občine Izola za leto 1974 (Uradne objave, št. 10/74) se spremeni in se glasi: dinarjev Skupni dohodki proračuna občine Izola za leto 1974 znašajo 12,598.000 Od tega v razpored po posebnem delu proračuna 12,598.000 2. člen Ta odlok začne veljati z dnevom objave v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1. januarja 1974. St.: 400-35/74 Izola, 30. decembra 1974 Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r. PREGLED DOHODKOV IN RAZPORED DOHODKOV REBALANS1RANEGA - PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 1974 Zap. št. DOHODKI Znesek Davek na dohodek in davek iz OD Prometni davek, davek na premoženje 3,574.000 in davek od premoženja 5,092,000 Takse Dohodki upravnih organov in drugi 820.000 dohodki 270.000 Odstopljena republiška sredstva - * kazni 112.600 Skupaj lastni dohodki 9,868.600 Priliv iz solidarnostnega sklada 2,729.400 SKUPAJ DOHODKI 12,598.000 Zap. št. RAZPORED DOHODKOV 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih Znesek skupnosti 03 Dejavnost družbenopolitičnih organov 5,772.031,50 in društev 699.260,30 04 Negospodarske investicije 1,515.000,00 05 Dejavnost izobraževanja in vzgoje * 9.817,15 06 Znanstvena dejavnost 72.000,00 08 Socialno skrbstvo 1,282.500,00 09 Zdravstveno varstvo 55.000,00 10 Komunalna dejavnost 2,481.973,35 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 17 Tekoča proračunska rezerva in obveze 335.000,00 iz preteklih let 18 Krediti, vezana sredstva in izločena 275.417,70 sredstva 100.000,00 SKUPAJ 12,598.000,00 Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64,43/67,40/68 in 43/70), 3. člena zakona o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti ^ letu 1974 (Uradni list SRS, št. 4/47) in 246. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 30. decembra 1974 sprejela t . ' - * ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA CAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1975 1. člen Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1975, vendar najdlje do 31. marca 1975, se bodo proračunske potrebe in obveznosti občine Izola in njenih organov začasno financirale na podlagi tromesečnega načrta za izvajanje občinskega proračuna. 2. člen Tromescčni načrt za leto 1975 ne sme presegati 25 % občinskega proračuna za leto 1974. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Izola za leto 1975. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov v letu 1975, sc pooblasti Izvršni svet skupščine občine Izola, da skrbi za kritje izdatkov po tem odloku. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 400-35/74 Izola. 30. decembra 1974 Predsednik JOŽE BOLJE,!, r. Na podlagi 11. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen (Uradne objave, št. 10/73) in 275. člena statuta občine Izola, je izvršni svet skupščine občine Izola na seji dne 24. decembra 1974 sprejel ODREDBO O NAJVISJIH MARŽAH ZA NEKATERA POMEMBNEJŠA ŽIVILA V PRODAJI NA DROBNO Št. 25 — 30. decembra 1974 URADNE OBJAVE- 351 i ' i 1. V prodaji na drobno smejo udeleženci v prometu blaga zaračunavati za nekatera pomembnejša živila marže na nabavno ceno po naslednjih najvišjih stopnjah : - riž 15% - testenine 12% - jedilna sol 12% - mesne in ribje konzerve ' 17 % - suhomesnati izdelki 20% - sir in mlečni izdelki 20% - kava - 15 % - začimbe 20% - sadje in zelenjava 30% - ostale povrtnine 25 % - marmelada in džemi ter konser-virano sadje in zelenjava 18% Ce se višina marže za živila iz prejšnjega odstavka določi z družbenim dogovorom a!i samoupravnim sporazumom, veljajo marže, določene s tem dogovorom oziroma sporazumom. 2. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 38^9/74 Izola, 24. decembra 1974 Predsednik HAJŠEKinž. lVO,l. r. OBčtNA KOPER Na podlagi 65., 66. in 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 240. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1974 sprejela ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OB CINE KOPER ZA LETO 1973 1. člen Potrdi se zaključni račun proračuna občine Koper za leto 1973, ki vsebuje: dinarjev 1. Skupne dohodke po bilanci proračuna v višini 48,401.404 2. skupno razporeditev dohodkov po bilanci proračuna v višini 43,020.857 3. presežek dohodkov po bilanci proračuna v višini 2,380.547 2. člen Presežek dohodkov po bilanci proračuna iz 1. člena tega odloka se razporedi takole: ^ dinarjev a) po določbah aneksa k družbenemu dogovoru ó višini dohodkov, kijih lahko samoupravne interesne in druž benopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973, se temeljni izobraževalni skupnosti obalnih občin za pokrivanje potreb za revalorizacijo osebnih dohodkov v H. polletju 1973 dodeli znesek 963.000 b) kot dohodek proračuna se prenese v leto 1974 znesek 193.447 c) po družbenem dogovoru o višini dohodkov in o omejitvi sredstev splošne in skupne porabe v letu 1973 se presežek dohodka po bilanci proračuna prenese v sklad skupnih rezerv občine Koper (Uradni list SRS, št. 41/73) 1,214.100 3. člen Potrdi se zaključni račun rezervnega sklada in sredstev za odškodnino nacionalizirane imovine občine Koper za leto 1973. Izvršitev dohodkov in izdatkov teh skladov oziroma sredstev znaša: 1. rezervni sklad 1 . dinarjev dohodki - ^ 2,162.656 izdatki , 787.828 presežek dohodkov 1,374.728 2. sredstva za odškodnino nacionalizirane imovine dohodki * 982.756 izdatki 856.066 presežek dohodkov 133.690 4. člen Presežek dohodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 1,374.738 dinarjev sc prenese kot dohodek tega sklada v leto 1974. Presežek dohodkov po zaključnem računu sredstev za odškodnino nacionalizirane imovine v znesku 133.690 dinarjev sc prenese kot dohodek teh sredstev v leto 1974. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 400-19/74 Koper, 19. decembra 1974 Podpredsednik PAVEL PEČAR,!, r. Na podlagi 11. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen (Uradne objave, št. 13/73) in 270. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 24. decembra 1974 sprejel ODREDBO O NAJVIŠJIH MARŽAH ZA NEKATERA POMEMBNEJŠA ŽIVILA V PRODAJI NA DROBNO 1. V prodaji na drobno smejo udeleženci v prometu blaga zaračunavati za nekatera pomembnejša živila marže na nabavno ceno po naslednjih najvišjih stopnjah: - testenine 12 % - jedilna so! 12 % - mesne in ribje konzerve 17 % -* suhomesnati izdelki 20 % - sir in mlečni izdelki 20 % - kava 13 % - začimbe 20 % - sadje in zelenjava 30 % - ostale povrtnine 25 % - marmelada in džemi ter konzervirano sadje in zelenjava 18 % Ce se višina marže za živila iz prejšnjega odstavka določi z družbenim dogovorom ali s samoupravnim sporazumom, veljajo marže določene s tem dogovorom oziroma sporazumom. 352 URADNE OBJAVE* Št. 25 — 30. decembra 1974 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 38-180/74 Koper, 24. decembra 1974 Koper, 24. decembra 1974 Predsednik DARJO VALENTIČ, 1. r. Na podlagi 29. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) skupščina občine Koper RAZPISUJE delovni mesti PREDSEDNIKA IN ENEGA SODNIKA, KI IMA LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU, SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V KOPRU . * Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisanih delovnih mest po zakonu o sodiščih združenega dela, naj se priglasijo v roku 30 dni komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Koper. ! OBčtNA PtRAN Na podlagi 229. in 245. člena .statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 19. decembra 1974 sprejela ODLOK O DELOVNEM PODROČJU IN SESTAVI KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA VPRAŠANJA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 1. člen , ' V občini Piran se ustanovi koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite. 2. člen Koordinacijski odbor za vprašanje družbene samozaščite opravlja naslednje naloge: - usmerja, usklajuje in nudi pomoč krajevnim odborom za družbeno samozaščito in ustreznim telesom v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih skupnostih; * - sodeluje s tiskom in drugimi javnimi občili, seznanja javnost o svoji aktivnosti in skrbi za popularizacijo družbene samozaščite; - vzdržuje stike s šolami, Delavsko univerzo ,,Ivan Regent" Koper - enota Piran ter z družbenopolitičnimi in drugimi družbenimi organizacijami in.društvi ter prek njih zagotavlja širjenje varnostne kulture; , - opravlja naloge iniciativnega telesa za proslavljanje tedna varnosti in družbene samozaščite ter koordinira delo pri organiziranju tovrstnih prireditev; - preučuje varnostne situacije in na tej podlagi sestavlja svoj letni akcijski program ter sprejema ustrezne ukrepe; - poroča občinski skupščini o svojem delu in o problematiki s tega področja; - daje pobudo za pravna urejanja zadev v občini in za sprejemanje aktov s tega področja, kot so priporočila, resolucije itd.; - svetuje organizacijam združenega dela tehnično zavarovanje premoženja in sprejemanje zaščitnih ukrepov in načrtov; - sodeluje z občinsko postajo milice ter s področno upravo javne varnosti. 3. člen Koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite ima osem članov. Predsednika in podpredsednika odbora imenuje občinska skup-/ ščina, po enega člana pa delegirajo krajevna skupnost Piran, Portorož, Strunjan, Sečovlje, Lucija in krajevna skupnost Padna, Raven in Nova vas sporazumno s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi. ^ 4. člen Administrativna opravila za koordinacijski odbor opravlja pristojni organ. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 021-19/74 Piran, 19. decembra 1974 Predsednik IVAN BAŽEC.I.r. / Na podlagi 11. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen (Uradne objave, št. 12/73) in 275. člena statuta občine Piran je izvršni svet skupščine občine Piran na seji dne 30. decembra 1974 sprejel ODREDBO O NAJVIŠJIH MARŽAH ZA NEKATERA POMEMBNEJŠA ŽIVILA V PRODAJI NA DROBNO f 1. V prodaji na drobno smejo udeleženci v prometu blaga zaračunavati za nekatera pomembnejša živila marže na nabavno ceno po naslednjih najvišjih stopnjah: - riž 15 % - testenine 12 '% - jedilna so! 12 % - mesne in ribje konzerve 17 % suhomesnati izdelki 20 % — sir in mlečni izdelki 20 % - kava 15 % - začimbe 20 % - sadje in zelenjava 30 % - ostale povrtnine 25 % - marmelada in džemi ter konzervirano sadje in zelenjava 18 '% Če se višina marže za živila iz prejšnjega odstavka določi z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom, veljajo marže, določene s tem dogovorom oziroma sporazumom. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 38-21/74 Piran, 30. decembra 1974 Predsednik ROMAN KREJAČIC, 1. r. OBčtNA POSTOJNA Po določbah 65., 66. in 67. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS št. 36/64) ter na podlagi navodil o sestavitvi zaključnih računov proračuna družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SERJ št. 4/70, 2/71) in Uradni list SRS št. gt. 25 — 30. decembra 1974 URADNE OBJAV& 353 10/72, 15/73, 17/74) ter 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora zdmženega dela zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora dne 15. novembra 1974 sprejela ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1973 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Postojna za leto 1973, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna. 2. člen V rezervni sklad občine Postojna se izloča 2 % vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine Postojna. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974. Št.: 400-5/73 Postojna, 27. decembra 1974 Predsednik ALEKSANDER BIZJAK, 1. r. 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1973 so znašali: I. Po proračunu: dohodki izdatki presežek dohodkov nad izdatki II. Rezervni sklad: dohodki izdatki presežek dohodkov nad izdatki dinarjev 18,077.863,35 17,853.291,40 224.571,95 863.182.31 50.000,00 813.182.31 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 224.571,95 dinarjev jc bil z odlokom, sprejetim na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. junija 1974, prenešen na sklad za pospeševanje kmetijstva občine Postojna. 4. člen Sredstva rezervnega sklada v znesku 813.182,31 dinarjev se prenesejo v rezervni sklad proračuna za leto 1974. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 400-9/74 Postojna, 15. novembra 1974 Predsednik ALEKSANDER BIZJAK, 1. r. Na podlagi 47. in 51. člena zakona o financiranju družbcnopoli-ičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 191. lena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji bora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1974 prejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1974 l.člen 1. člen odloka o proračunu občine Postojna za leto 1974 (Uradne objave, Št. 10/74) se spremeni in glasi: Skupni dohodki proračuna občine Postojna za leto 1974 znašajo < o ! rtrtf 1. brutto dohodki skupaj od tega: - lastni dohodki - iz solidarnosti 2. Razporejeni dohodki 3. Nerazporejeni dohodki 18,134.000 16,529.944 1,604.056 18,127.360 6.640" Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1974 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE POSTOJNA ZA I. TROMESEČJE 1975 1. člen Dokler ne bc sprejet občinski proračun za leto 1975 se bodo proračunske potrebe skupščine občine Postojna začasno financirale na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov, toda največ do četrtine izdatkov proračuna skupščine občine Postojna za leto 1974. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Postojna za leto 1975. 3. člen Zaradi neenakomernega dotekanja proračunskih dohodkov sme skupščina občine Postojna najeti posojilo iz rezervnega sklada. 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnih objavah in se uporablja od 1. januarja 1975 dalje. Št.: 400-11/74 Postojna, 27. decembra 1974 Predsednik ALEKSANDER BIZJAK, 1. r. r Na podlagi 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1974 sprejela ODLOK Ó SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O POGOJIH IN KRITERIJIH ZA PODELJEVANJE VARSTVENEGA DODATKA ZA KMETE - BORCE 1. člen V prvem členu odloka o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete - borce (Uradne objave; št. 7/73) se doda drugi odstavek, ki se glasi: „Zakonec kmeta - borca, ki jc bil upravičen do varstvenega dodatka, pridobi ob njegovi smrti pravico do varstvenega dodatka, če je upravičen do družinske pokojnine in če jc v podobnem socialnem stanju, kot jc bil umrli zakonec." 354 URADNE OBJAVE* Št. 25 — 30. decembra 1974 2. č!en 9. č!en odloka se spremeni in se glasi: , ,,Pravica do varstvenega dodatka se prizna od prvega dne nasled-njega meseca po izpolnitvi pogojev, če upravičenec vloži zahtevo v šestih mesecih po izpolnitvi pogojev, (e vloži zahtevo po preteku šestih mesecev, se mu varstveni dodatek izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in za šest mesecev nazaj.** 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1.januaqa 1974. St.: 191-3/72 Postojna, 27. decembra 1974 . Predsednik ALEKSANDER BIZJAK, 1. r. Na podlagi 9. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5/65 in 34/68) in 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1974 sprejela ODLOK O URADNIH DNEVIH ZA STRANKE PRI UPRAVNIH ORGANIH SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA l.člen S teni odlokom se določa uradni čas za stranke pri upravnih organih skupščine občine Postojna v skladu z delovnim časom, ki ga je predpisa! zakon o petdnevpem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5/68 in 34/68). 2. člen Uradni čas za stranke pri upravnih organih skupščine občine Postojna je: — ponedeljek od 7. do 14. ure — v sredo od 7. do 17. ure — v petek od 7. do 12. ure. Čas dopoldanske malice je od 10 do 10.30. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sprejemajo stranke sprejemna pisarna, prijavno odjavna služba, matična služba ter krajevni urad v Pivki vsak delovni dan ves delovni čas. Na krajevnem uradu v Planini in Hruševju določi uradne dneve za sprejemanje strank sekretar izvršnega sveta skupščine občine Postojna. 3. člen Za prijavno odjavno in matično službo se na sedežu uprave skupščine občine Postojna in na krajevnem uradu v Pivki po potrebi uvede ob sobotah dežurna služba, ki jo odredi načelnik oddelka za notranje zadeve. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1975. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o uradnih dnevih za stranke pri upravnih organih skupščine občine Postojna (Uradne objave, št. 20/68). Št.: 14-20/68 Postojna, 27. decembra 1974 Predsednik ' ALEKSANDER BIZJAK, 1. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. novembra 1974 sprejela ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O NAČINU IZBIRE, PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH DELEGATOV OBČINE POSTOJNA V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE 1. člen Odlok o načinu izbire, pravicah in dolžnostih delegatov občine Postojna v skupščini SR Slovenije, ki gaje skupščina občine Postojna sprejela na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. septembra 1969 (Uradne objave, št. 19/69), preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati takoj. . Št.: 020-23/69 ' Postojna, 15. novembra 1974 ^ Predsednik ALEKSANDER BIZJAK, 1. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. novembra 1974 sprejela ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI ORGANIZACIJSKO ADMINISTRATIVNE KOMISIJE SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA t 1. člen Odlok o ustanovitvi organizacijsko administiativnc komisije skupščine občine Postojna, ki ga je skupščina občine Postojna sprejela na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. marca 1966 (Uradne objave Koper, št. 6/66) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati takoj. Št.: 020-2/66 Postojna, 15. rlovembra 1974 Predsednik ALEKSANDER BIZJAK, 1. r. OBčtNA SEŽANA Na podlagi 55. in 56. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 181. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1974 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1974 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Sežana za leto 1974 (Uradne objave, št. 10/74) se spremeni in se glasi: gt. 25 — 30. decembra 1974 URADNE OBJAVE* 355 Občinski proračun za ieto 1974 obsega dohodke v znesku razporejene dohodke v znesku nerazporejene dohodke v znesku dinarjev 20,120.800 20,103.880 16.920 2. čien Pregled dohodkov občinskega proračuna in njegove razporeditve sta zajeta v novi bilanci občinskega proračuna za leto 1974, ki je sestavni del odloka. 3. člen * Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St.: 400-8/74 Sežana, 30. decembra 1974 Predsednik BORIS BERNETlC, 1. r. 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Sežana za leto 1975, se bodo proračunske potrebe občine Sežana začasno financirale na podlagi proračuna za leto 1974 po njegovih splošnih določbah. Začasno financiranje sme trajati najdalj do konca meseca marca 1975 in sme doseči največ 25 odstotkov vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1974. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Sežana za leto 1975. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1975. ! St.: 400-6/74-3 Sežana, 30. decembra 1974 Predsednik BORIS BERNETlC. L r. PREGLED DOHODKOV !N RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA LETO 1974 Vrsta dohodka in razp. doh. Dohodki Znesek 1 Davek iz osebnega dohodka 5,383.000 2 Prom. davek, davek na premo ženje in na doh. od premož. 11,370.000 3 Takse 2,300.000 $ Doh. po posebn. predpisih 125.000 6 Doh. upr. org. in razni drugi dohodki 200.000 7 Doh. od drugih družbenopo litičnih skupnosti 742.800 Skupaj 20,120.800 Razpored dohodkov 01 Dejavnost organov družbeno političnih skupnosti 10,148.818 03 Dejavnost družb, polit. org. in društev 1,195.530 04 Negosp. investicije 1,652.317 05 Dejavnost izobraž. in vzg. 97.249 07 Kultumo-prosv. dejavnost . ' * 210.700 08 Socialno skrbstvo 4,063.834 09 Zdravstveno varstvo 241.160 10 Komunalna dejavnost 1,150.000 11 Dejavnost KS 602.550 13 Odstopljeni dohodki 516.984 17 Tekoč, pr orač. rezerva in 40.450 obvez, iz pret. let 18 Krediti, vezana in izloč. sredstva 201.208 Skupaj 20,120.800 __________ Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 18). člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1974 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE SEŽANA ZA LETO 1975 Na podlagi 181. člena v zvezi z 216. členom statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3/74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1974 sprejela ODLOK Ò IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Izvršni svet skupščine občine Sežana (v nadaljnjem besedilu Izvršni svet) kot izvršilni organ skupščine občine opravlja izvršilno funkcijo v okviru z ustavo, zakoni, statutom in drugimi splošnimi akti občine določenih pravic in dolžnosti občine Sežana. Izvršni svet je odgovoren skupščini občine Sežana v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov. 2. člen. Pri obravnavanju svojih nalog sodeluje Izvršni svet z družbenopolitičnimi organizacijami, temeljnimi organizacijami združenega dela, drugimi organizacijami, njihovimi združenji in skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi skupnostmi v občini, izvršnimi sveti drugih občin, republiškim izvršnim svetom, drugimi republiškimi organi in strokovnimi službami. 3. člen Izvršni svet ima do skupščine občine Sežana pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava, statut občine Sežana ter poslovnik skupščine občine Sežana. 4. člen Delo izvršnega sveta je javno. Izvršni svet obvešča javnost o svojem delu tako, da se o njegovem delu seznanijo predstavniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja. Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradivo, ki jih obravnava oziroma posamezne odločitve ali stališča ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti. 5. člen O svojem delu lahko izvršni svet sprejme poslovnik s katerim podrobneje uredi način dela, sklicevanje in vodenje sej ter odločanje na sejah, obveščanje javnosti o svojem delu, notranjo organizacijo in druga vprašanja, ki so pomembna za njegovo delo. 6. člen Izvršhi svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti besedilo ..Socialistična URADNE OBJAVE* Št. 25 — 30. decembra 1974 356 republika Slovenija**, v drugi vrsti „Skupščina občine**, pod grbom napis ,,Sežana**, pod tem pa v krožnici jiapis „Izvršni svet**. II. NAClN DELA IZVRŠNEGA SVETA 7. člen Izvršni svet razpravlja o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah in na sejah svojih delovnih teles. Odločitve o zadevah iz prvega odstavka tega člena sprejema izvršni svet na svojih sejah. Izvršni svet odloča na sejah ž večino glasov vseh članov sveta. 8. člen Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo, na zahtevo predsednika skupščine občine ali na zahtevo najmanj 1/3 članov sveta. Na seji izvršnega sveta se po potrebi upoštevajoč vsebino zadev, ki jih obravnava, vabijo funkcionaqi občinskih upravnih organov, ki niso člani izvršnega sveta in druge osebe iz občinske uprave ali izven nje, ki so kvalificirane, da dajo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, kijih obravnava izvršni svet. . \ . ! 9. člen Izvršni svet razpravlja na svojih sejah o splošnih in načelnih vprašanjih, ki imajo pomen za določitev oziroma izvajanje politike na posameznih družbenih področjih in zavzema stališča do takih vprašanj, obravnava in sklepa o osnutkih in predlogih za izdajo odlokov in drugih splošnih aktov iz pristojnosti občinske skupščine, sprejema splošne in druge akte za katere je pooblaščen, obravnava delo občinskih upravnih organov ter usmerja in usklajuje njihovo delo, razpravlja in sklepa o vseh drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti. Pri sprejemanju predlogov odlokov in drugih splošnih ^ktov postopa izvršni svet po poslovniku občinske skupščine. 10. člen Vsak član izvršnega sveta lahko zahteva, da izvršni svet na svoji * seji obravnava in zavzema stališča glede posameznih vprašanj s področja občinskega upravnega organa ali službe, ki jo vodi oziroma s področja dejavnosti, ki jo opravlja, kadar meni, da gre za vprašanje splošnega oziroma načelnega pomena za izvajanje politike občinske skupščine ali za vprašanje, ki ga je treba reševati usklajeno z drugimi upravnimi organi. 11. člen Izvršni svet v okviru svojih pravic in pristojnosti izdaja izvršilne predpise, kadar je za to posebej pooblaščen z odlokom ali drugim splošnim aktom. S predpisom, ki ga izda izvršni svet, se podrobneje uredijo določena razmeqa in način njihovega izvrševanja. V mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet odločbe v upravnem postopku. V vseh drugih primerih odloča izvršni svet s sklepom. 12. člen Izvršni svet sprejema splošne smernice za izvajanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov po organih občinske uprave. Izvršni svet lahko zahteva od pristojnih občinskih upravnih organov, da storijo to, kar so v posameznem primeru dolžni oziroma upravičeni storiti, lahko jim tudi naloži, da ugotovijo oziroma raziščejo razmere na posameznem področju dela, mu poročajo o tem in predlagajo ustrezne ukrepe, da pripravijo osnutke odlokov in drugih aktov iz pristojnosti občinske skupščine, kakor tudi predpisov izvršnega sveta ter jim daje smernice za sestavo teh aktov. 13. čleji Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov pri izvrševanju politike oziroma pripravi odlokov in drugih splošnih aktov, z zavzemanjem stališč oziroma sprejemanjem sklepov o vprašanjih, ki jih ni bilo mogoče rešiti v okviru posameznega upravnega organa ali s sodelovanjem med posameznimi upravnimi organi. Izvršni svet lahko tudi določi, kako naj posamezni upravni organi sodelujejo med seboj ter kako naj ti organi sodelujejo z družbenopolitičnimi, delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Izvršni svet lahko zadolži posameznega svojega člana za opravljanje določene stalne ali začasne dejavnosti, ki se opravlja pri izvršnem svetu ali pa za izvršitev posamezne naloge ^z pristojnosti izvršnega sveta. 14. člen Pri izvršnem svetu delujejo stalna delovna telesa, katerih naloga je, da za izvršni svet strokovno obdelajo vprašanja iz njihove pristojnosti in mu ponudijo predloge za rešitev teh vprašanj. Stalna delovna telesa izvršnega sveta so: 1. odbor za gospodarstvo 2. odbor za finance 3.,odbor za urbanizem, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo 4. odbor za prosveto, kulturo in telesno kulturo 5. odbor za zdravstvo in socialno varstvo 6. odbor za notranjo politiko. Vsak odbor ima predsednika in določeno število članov, ki ga določi izvršni svet z aktom o imenovanju. Mandatna doba predsednika in članov odbora traja 4 leta, lahko pa so razrešeni tudi pred potekom te dobe. 15. člen Predsednika in člane odbora imenuje izvršni svet na seji izmed članov'izvršnega sveta,'strokovnjakov in drugih delovnih ljudi s področja dela za katero se odbor ustanavlja. 16. člen Odbori so za svoje delo odgovorni izvršnemu svetu, kateremu po potrebi, najmanj pa enkrat letno poročajo o svojem delu. III. RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO IZVRŠNIH ORGANOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSJI 17. člen ^ Razmcije izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti z območja občine temelji na načelih sodelovanja, dogovaijanja in usklajevanja. Izvršni svet in izvršni organ samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter snovanju in usmerjanju dela strokovnih služb na ustreznih področjih. Samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena s svojimi predstavniki neposredno sodelujejo pri delu v delovnih telesih izvršnega sveta. 18. člen Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo izvršnih organov samoupravnih interesnih skupnosti z območja .občine, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja odlokov in politike, ki jo je za ustrezno področje določila občinska skupščina. Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi s stališči, predlogi, mnenji oziroma pripombami iz prvega odstavka tega člena. 19. člen Izvršni organi samoupravnih interesnih skupnosti z območja občine, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, morajo dajati izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja odlokov in politike s svojega delovnega področja, ki jo je določila občinska skupščina. Samoupravne interesne skupnosti, ki na podlagi statuta občine enakopravno s pristojnimi žbori občinske skupščine sprejemajo odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja morajo dajati izvršnemu svetu informacijo, in poročila glede tistih zadev posebnega družbenega pomena, ki jih opravljajo samostojno in glede izvajanja odlokov in politike določene v občinski skupščini. 20. člen Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi določeno vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti z območja občine, ki opravlja dejavnost St. 25 — 30. decembra 1974 URADNE OBJAVE* 357 ati zadeve posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja. Ce izvršni svet ugotovi, da so nastate v posamezni samoupravni intercsm skupnost), ki opravtja dejavnosti ati . zadeve posebnega družbenega pomena, bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali izvrševanju z zakonom ali odlokom določene dejavnosti, ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njo začasne prisilne ukrepe. IV. KONČNE DOLOČBE 21. člen Izvršni svet je pristojen za opravljanje vseh tistih nalog, za katere so bili po odlokih ali drugih aktih občinske skupščine pred 5. marcem 1974 pristojni sveti občinske skupščine. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dap po objavi v Uradnih objavah. $t.: 020-25/74-1 Sežana, 12. decembra 1974 Predsednik BORIS BERNETlC.l. r. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini ob upoštevanju pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71) in 182. člena statuta občine Sežana je zbor združenega dela skupščine občine Sežana na seji dne 12. decembra 1974 sprejel ODLOK O DOLOČITVI POPREČNE GRADBENE CENE STANOVANJ, POPREČNIH STROŠKOV KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN O DOLOČITVI OSNOV ZA IZRAČUN PROMETNE VREDNOSTI ZEMLJIŠČA 1. člen Poprečna gradbena cena stanovanj in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, kot elemente za izračun izkltcne cene za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini znašajo za leto 1974: - poprečna gradbena cena stanovanj 2600 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine, - poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč 24 % od vrednosti zgradbe. ' 2. člen Kot osnova za izračun prometne vrednosti zemljišča se vzame: - enoletna stroškovna stanarina od gradbene vrednosti objekta, preračunana na kvadratni meter stanovanjske površine, - položaj oziroma lokacija zemljišča glede na prometne, preskrbovalne in druge prednosti konkretnega zemljišča. 3. člen Ce stavbno zemljišče ni racionalno izkoriščeno se upošteva enoletna stanarina, ki bi jo bilo možno doseči ob smotrni zazidavi zemljišča, ob upoštevanju poprečne gostote zazidave v območju, v katerem zemljišče leži. 4. člen Dokler se v občini ne uvedejo stroškovne stanarine se stanarina računa v višini 4,3 % gradbene vrednosti objekta letno. 5. člen Pri ocenitvi vrednosti zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na center mesta oziroma velikost kraja, bližino prometnih in preskrbovalnih centrov, so zemljišča v občini Sežana razvrščena na: - zemljišča v mestu Sežana in naselju mestnega značaja Divača, kot zemljišča v pokrajinskem centru, - zemljišča blizu prometnih poti ali preskrbovalnih centrov -neurbanizirani predeli v bližini mesta, - vsa ostala zemljišča. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj, poprečnih stroškov komu- nalnega urejanja stavbnih zemljišč in o določitvi osnov za izračun prometne vrednosti zemljišča št. 36-4/71-3 z dne 27. 12. 1971 (Uradne objave, Št. 18/71). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 38-11/74-3 Sežana, 12. decembra 1974 Predsednik zbora JOŽE TESTEN, I. r. Na podlagi 42. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37/74) in 181. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3/74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1974 sprejela ODLOK O MINIMALNIH TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ, STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV V DRUŽBENI LASTNINI 1. člen Ta odlok razmejuje vzdrževalna dela na: - investicijsko vzdrževanje, - tekoče vzdrževanje. * 2. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se štejejo delne in celotne zamenjave konstrukcij, elementov in opreme, ter obnovitvena dela na konstrukcijah, elementih in opremi. Taka dela so: - zamenjava ali obnova strešne kritine, - zamenjava, obnova in rekonstrukcija strešne konstrukcije, - zamenjava ali obnova strelovodov, skupnih TV in radijskih anten, - zamenjava ali obnova dimnikov in zračnikov, - zamenjava ali obnova mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov, - obnova fasad, ' - zamenjava ali obnova stopnišč, balkonov in ograj, - obnova vertikalne in horizontalne izolacije, /- zamenjava ali obnova stropov, stropnih konstrukcij in podov, - obnova in vzdrževanje greznic, - zamenjava ali obnova hišne kanalizacije, - zamenjava ali obnova elektro in vodovodne instalacije, - zamenjava ali obnova'instalacij centralne kurjave in servisna popravila, - zamenjava ali obnova inhalacij in opreme v skupnih prostorih, pralnicah in sušilnicah, - zamenjava ali obnova drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k zgradbi, - pleskanje komplet oken in vrat na fasadah, rolet, polken, balkonskih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snego-branov in strelovodov, - stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil, priprave in izvajanja investicijskega vzdrževanja. 3. člen \ Ce razpoložljiva sredstva investicijskega vzdrževanja dovoljujejo izvajanje del v sodobnejši in racionalnejši izvedbi, sc ta lahko tako izvedejo, stanovanjska hiša ali stanovanja pa se mora ponovno vrednotiti po veljavnem pravilniku za' točkovanje stanovanjskih hiš oz. stanovanj. - 4. člen Poleg del iz 2. člena tega odloka obsega investicijsko vzdrževanje tudi zamenjavo posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je potekala njihova normalna doba trajanja in je v tem času ob normalni uporabi element ali oprema res dotrajala. Uporabniki, ki so z normalno uporabo poškodovali element ali opremo, morajo popravila sami plačati. Normalna doba trajanja elementa ali opreme ob naštetih rednih vzdrževalnih delih, ki jih mora uporabnik opravljati na lastne stroške, je: 358 URADNE OBJAVE* Št. 25 30. decembra 1974 - toplovodni pločevinasti radiator - vzdrževanje in popravila stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje - 20 let; - toplovodni litoželezni radiator - vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje - 40 let; - infra peč - vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale ter potezne vrvice - 10 let; - peč v kopalnici na trdo gorivo - (kurjenje z drvmi ali lignitom), čiščenje in popravilo ter nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimne cevi, vrat, posode za pepel, spajkanje kotlička, nadomestitev armature - 20 let; - WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana - redno čiščenje, popravilo in nadomestitev sedežne deske in gumi manšet, nadomestitev škatle ali nosilcev za toaletni papir - 30 let; - WC rezervoar - plastični - popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača - 2 let; . - WC rezervoar emajliran - popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača - 30 let; - pomivalno korito - iz emajlirane pločevine - čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnil, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev - 15 let; - pomivalno korito - litoželezno emajlirano, vzdrževanje enako kot pod točko 8-30 let; ) - pomivalno korito - iz nerjaveče pločevine - vzdrževanje enako kot pod točko 8-40 let; - električni bojler - redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči in termostata - 20 let; - kopalna kad - iz emajlirane pločevine - čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico - 30 let; - kopalna kad - litoželezna emajlirana - čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico - 50 let; - kuhinjsko pohištvo - vgrajeno a) mehki les - 35 let; b) trdi les - 45 let; - redno čiščenje, vzdrževanje s pleskanjem ali lakiranjem, nadomestitev okovja a) mehki les - 40 let; b) trdi les - 50 let vzdrževanje enako kot pod točko 14 - navaden lesen ali ladijski pod a) položen na izolirano podlogo - 25 let; b) položen na neizolirano podlogo - 10 let; - lamelni parket (jesen, bukev, hrast) - redno vzdrževanje z foščenjem in lakiranjem, manjša popravila - 30 let; - bukov parket in jesenov parket redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem in lakiranjem, manjša popravila - 60 let; - hrastov parket - vzdrževanje isto kot pod točko 17 - 80 let; - tlaki iz umetnih mas - a) guma, linolej, podolit, likolit - 20 let; b) topli podi, vinaz - 10 let Redno vzdrževanje, umivanje in loščenje z dovoljenimi loščili; - ksilolit tlak - redno vzdrževanje z loščenjem - 25 let; - teraco in venecianski tlak - redno vzdrževanje (pranje, mazanje) - 80 let; - betonski tlak - redno vzdrževanje (čiščenje, pranje) - 40 let; - tlak iz keramičnih ploščic - redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic 40 let; - tlak iz marmorja - redno vzdrževanje, čiščenje, pranje - 100 let; - lesene rolete (esslinger in polkna) vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata, okovja in posameznih deščic - 30 let; - pločevinaste ali plastične žaluzije - redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja, pleskanje - 40 let; - platnene zavese s samonavijalci - vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata - 10 let; - Lesena vrata - redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje - 50 let; - leseni vratni okvirji - redno vzdrževanje - pleskanje - 60 let; - lesena okenska krila in okvirji na fasadi - redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov in drugega okovja - 40 let; - lesena notranja okna - redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, drugega okovja ter pleskanje - 50 let; - kovinska krila in okvirji na fasadi - redno vzdrževanje, nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, drugega okovja ter pleskanje - 80 let; - keramična zidna obloga - redno vzdrževanje s čiščenjem, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje - 50 let; - električna instalacija a) nadometna - 20 let; b) podometna - 50 let; redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnic, svetlobnih teles, zvoncev, armatur, grl in žarnic. 5. člen Če so posamezni elementi zgradb^in opreme ob normalni uporabi postali neuporabni, sme imetnik stanovanjske pravice po preteku dobe trajanja zahtevati od enote za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Sežana (v nadaljevanju „enote") nadomestitev oz. zamenjavo. 6. člen Zamenjava oz. nadomestitev elementov in opreme se izvaja po nujnosti del in prioriteti, ki je določena z letnim programom investicijskega vzdrževanja in ga potrdi upravni odbor enote. 7. člen Imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora ni upravičen zahtevati drugačne oprem i od take, ki je iztrošena, razen v primerih, ko ne presega običajnega standarda in bistveno ne vpliva na spremembo vrednosti stanovanja. Če imetnik stanovanjske pravice vztraja na zamenjavi iztrošenih elementov oz. opreme z izdelki boljšega standarda, se to lahko izvede le pod pogojem, da krije razliko v vrednosti med dosedanjo standardno vgrajeno in boljšo opremo, ter da da pismeno izjavo, da ob izselitvi iz stanovanja za vložena sredstva ne bo zahteval odškodnine. 8. člen Enota lahko odredi tudi popravilo iztrošenega elementa ali opreme po poteku dobe trajanja, če je tako popravilo upravičeno. Popravilo elementa ali opreme je ekonomsko upravičeno, če je s tem zagotove ljena podaljšana življenjska doba vsaj do 1/4 predvidene dobe trajanja, vrednost popravila pa ne sme presegati 1/3 osnovne vrednosti elementa. , ^ Stroški, ki nastanejo zaradi poškodbe elementa ali opreme v stanovanju in poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov, gredo v njihovo breme. V breme stanovalcev ali najemnikov gredo tudi stroški, ki nastajajo zaradi nepravilne uporabe posameznih elementov in opreme v stanovanju oz. poslovnem prostoru. Enota lahko zamenja element ali opremo zgradbe pred potekom dobe trajanja, če ta postane ob normalni uporabi in rednem vzdrževanju neuporabna. Pri taki zamenjavi se mora upoštevati stanje enakih oz. podobnih elementov in opreme v sosednjih stanovanjih, redno in tekoče vzdrževanje, ter kvaliteta izdelka. Če je potrebno element ali opremo zamenjati zaradi nepravilne uporabe in slabega vzdrževanja, se to opravi le, če imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora plača neamortizirano vrednost predčasno dotrajanega elementa ali Opreme. V primeru izselitve iz stanovanja ali izpraznitve poslovnega prostora zapadejo tako vložena sredstva nosilca stanovanjske pravice oz. najemnika poslovnega prostora v korist lastnika odnosno upravfjalca stanovanja ali poslovnega prostora. Enota lahko zamenja ali obnovi posamezne .elemente in opremo v stanovanju pred potekom normalne dobe trajanja, tudi če je potrebno zamenjati element ali opremo zaradi višje sile. Za višjo silo se šteje tudi stanje, ko na tržišču ni več mogoče dobiti nadomestnih delov za popravilo elementa. 10. člen V primeru, ko vlagatelj vloži v sklad stanovanjskih hiš enote stanovanjske hiše z nekvalitetno vgrajeno opremo in do dneva vložitve ni St. 25 — 30. decembra 1974 izkoristil svojih pravic, ki izhajajo iz garancije, se to zapisniško ugotovi. Dodatne stroške glede nadomestitve iztrošenih elementov, do katerih je prišlo kljub normalni uporabi nosi vlagatelj, razen če v pogodbi o vložitvi v sklad stanovanjskih hiš ni drugače določeno. 11. člen Imetnik stanovanjske pravice oz. najemnik poslovnega prostora ne sme brez pristanka enote zamenjati elemente ah opremo oz. predelati stanovanja. Soglasje za predelavo ali zamenjavo izda upravni odbor enote po predhodnem predlogu imetnika stanovahjske pravice oz. najemnika poslovnega prostora in izvršenem ogledu. 12. člen Nosilec stanovanjske pravice oz. najemnik poslovnega prostora, ki je zamenja! posamezne elemente ali opremo pred potekom dobe trajanja, je dolžan ob izselitvi iz stanovanja vzpostaviti prejšnje stanje, ali pustiti v stanovanju elemente, ki jih jc vgradil na lastne stroške. Zamenjava elementov ah opreme, ki jo opravi imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora, mora biti izvedena strokovno in po pogojih ter navodilih tehnične službe enote, (e tega ni upošteval, je odgovoren za vso nastalo škodo. 13. člen (e je stanovalec vloži! določena sredstva za izboljšanje stanovanja in s tem dvignil njegov standard, se lahko ob izselitvi sporazume z novim stanovalcem, da mu le ta stroške povme. Če novi stanovalec odkloni povrnitev izkazanih stroškov, lahko povme stroške enota, vendar le tedaj, ko ima vloženo delo za posledico novo vrednotenje stanovanja po veljavnem priročniku o točkovanju, stanovanje pa večjo točkovno vrednost. 14. člen Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se po določilih tega odloka štejejo popravila stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter stroški v zvezi z normalno uporabo stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. A) Stroški za tekoče vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov niso zajeti v stanarini oz. najemnini. Te stroške plača nosilec stanovanjske pravice oz. najemnik neposredno. Ti stroški so: - pleskanje in popravilo oken in vrat, ki niso na fasadnih zidovih; - beljenje, slikanje, barvanje z raznimi sintetičnimi barvami, zamenjava tapet ter oljni oplesk sten, -r pleskanje in popravilo vgrajene opreme, ter nadomestitev okovja; - čiščenje, vzdrževanje peči ter prelaganje lončenih peči, - popravilo in nadomestitev iztočnih pip in mešalnih baterij, - Čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi, bidejev, umivalnikov, odtokov pralnega stroja in vseh odtočnih cevi; - zamenjava stekel na oknih in vratih, - redni kontrolni pregledi in nadomestitve električnih in vodovodnih števcev, - popravilo električne, vodovodne in telefonske instalacije ter instalacije skupnih TV anten v stanovanjskih in poslovnih prostorih, - pregled, čiščenje posameznih in centralnih bojlerjev, ter stroški servisov, - vsa vzdrževalna dela, ki so navedena pri posameznih elementih v 4. členu odloka, - vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali poškodb s strani uporabnika, ' B) Stroški za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki se plačujejo iz dela stanarin in najemnin so: - čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in napuščov; - popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič; - čiščenje, delna zamenjava in popravila strešne kritine, - čiščenje in manjša popravila kleparskih izdelkov; - čiščenje žlebov, peskolovcev in usedalnikov; - manjša popravila izolacije ravnih streh, balkonov in terase, - popravilo strelovodov, delna obnova in meritve prevodnosti, - popravilo ometov in fasade v skupnih prostorih, - manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih, - manjša popravila podov, pragov in polaganje parketa, - pleskanje kompletnih vhodnih, hišnih in stanovanjskih vrat s stopniščnim vtetenom ali hodnikom, - popravilo vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih, - manjša popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno, - popravilo stikov, tesnil in ventilov na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji, - manjša popravila električne instalacije; - zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah skupnih prostorov; - pleskanje instalacij centralne kurjave v skupnih prostorih, ki je izven zidu in pleskanje radiatorjev, odstranitev škode in popravila, ki so potrebna zaradi pokanja vodovodne instalacije ali kanalizacijskega omrežja, ki je izpostavljeno mrazu, če ni poškodba posledica nepravilnega ravnanja stranke, - stroški rednih servisov hidrolomih naprav, - stroški za izdajanje navodil, informacij in obvestil, ki so namenjena hišnim, svetom, stanovalcem in najemnikom, ki so v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju hiš in poslovnih prostorov ter okolice, - stroški prisilne uprave. 15. člen Stroški obratovanja stanovanjske hiše bremenijo imetnika stanovanjske pravice neposredno. Med te stroške štejemo: - porabo vode in elektrike za skupne prostore in naprave, - stroške za čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča in ves potrebni material in orodje, ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji), - stroški za čiščenje snega in ledu, skladno z občinskim odlokom o zimski službi s pripadajočim orodjem in potrošnim materijalom, - stroški za zamenjavo žarnic in varovalk, - stroški za redno vzdrževanje in obnovo požarnovarnostnih naprav, - stroški vzdrževanja in nadomestitve opreme za civilno zaščito in reševalne garniture, - nadomestitev in vzdrževanje drogov in zastav, ter njihovo izobešanje, vzdrževanje oglasnih desk, okvirjev za hišni red, seznam stanovalcev ter nabava in vzdrževanje opreme skupnih prostorov hišnih svetov, - vzdrževanje zvoncev, domofonov in električnih ključavnic, - stroški za vzdrževanje in preglede skupinskih TV anten in TV naprav, - čiščenje in odmaševanje kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbo, do priključnega jaška ali greznice, - vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj in peskovnikov, gugalnic ter ostalih naprav na funkcionalnem zemljišču hiše v sodelovanju s Krajevno skupnostjo, - stroški za popravilo poškodb in za odtujitev opreme v skupnih delih, prostorih in napravah zgradb, če krivca ni bilo možno ugotoviti. y Stroške komunalnih uslug individualne komunalne potrošnje (voda, kanalščina, elektrika, PTT, smeti, odvoz fekalij, centralna kurjava, dimnikarske usluge, deratizacijo in dezinsekcijo so dolžni plačevati uporabniki dobaviteljem na krajevno običajen način. 16. člen Prevzem in oddaja stanovanja v uporabo ter pregled njegovega stanja se izvrši komisijsko z zapisnikom. Zapisnik podpišejo predstavniki enote, hišnega sveta, dotedanji in novi imetnik stanovanjske pravice. Za zapisnikom se ob primopredaji ugotovi, v kakšnem stanju je stanovanje in kakšna je njegova stopnja obrabljenosti. Morebitno odškodnino za predčasno obrabo elementov in opreme je dolžan poravnati dotedanji uporabnik, pri čemer se stopnja obrabljenosti ugotavlja v skladu z normativi tega odloka. Dotedanji stanovalec mora ob izselitvi preslikati stanovanje, očistiti parket, prepleskati vgrajeno opremo in mizarske izdelke ter očistiti pomožne in stranske prostore. 17. člen Višino sredstev za kritje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjske hiše in poslovnega prostora, ki so našteti v 14. členu točke B, tega odloka, določi zbor delegatov enote na podlagi programa, ki ga poda hišni svet. 360 URADNE OBJAVE Št. 25 — 30. decembra 1974 Del najemnine poslovnih prostorov, ki se nameni za tekoče vzdrževanje skupnih delov hiše, določi zbor delegatov enote, pri čemer za to namenjen znesek na kvadratni meter površine ne more biti manjši od zneska dela stanarin iz prejšnjega odstavka. S sredstvi iz prvega in drugega odstavka tega člena razpolaga hišni svet. 18. člen Enota izvaja dela na stanovanjskih in poslovnih zgradbah v skladu s sprejetim programom investicijskega vzdrževanja v mejah razpoložljivih sredstev. fp.člen Etažni lastniki v zgradbah z mešano lastnino, ki so v upravljanju enote, so dolžni prispevati sorazmeren del dejanskih stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje ter stroške obratovanja in upravljanja hiše. Medsebojne pravice in dolžnosti po prejšnjem odstavku se uredijo s posebno pogodbo med enoto in etažnim lastnikom. 20. člen Enota lahko natančneje določi izvajanje določil tega odloka. - ' 21. člen Spore glede pravic in dolžnosti, ki bi izhajali iz tega odloka med stanovalci, najemniki ali etažnimi lastniki in enoto rešuje stanovanjska arbitraža. Stranka, ki se z odločitvijo arbitraže ne strinja, lahko uveljavlja svoje pravice pri sodišču splošne pristojnosti. 22. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini (Uradni glasnik št. 22/65 z dne 30. 12. 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Štev.: 36-2/74-3 Sežana, 30. decembra 1974 Predsednik: BORIS BERNET1Č:!. r. Na podlagi 182. člena statuta občine Sežana in 29. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70) je zbor združenega dela skupščine občine Sežana na seji dne 12. decembra 1974 sprejel ODLOK O CENAH ZA GEODETSKE STORITVE GEODETSKE UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA Stroški potrošnega materiala ter prevoza se zaračunajo posebej v skladu z veljavnimi predpisi. 4. člen Dohodki ustvarjeni iz naslova geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka se stekajo na račun uprave občine Sežana. Uporabljajo se za modernizacijo geodetske službe, razporeja pa jih svet delovne skupnosti na predlog upravnega organa, pristojnega za geodetske zadeve. 5. člen Ko začne vejati ta odlok, preneha veljati odlok o cenah geodetskih storitev (Uradne objave, št. 13/71). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 45-4/71-1 Sežana, 12. decembra 1974 Predsednik zbora JOŽE TESTEN, 1. r. Na podlagi 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 5Ì/71) in 182. člena statuta občine Sežana je zbor združenega dela skupščine občine Sežana na seji dne 12. decembra 1974 sprejel ODLOK O OPROSTITVI PLAČEVANJA PRISTOJBIN ZA TRAKTORJE IN NJIHOVE PRIKLOPNIKE V OBČINI SEŽANA, KI SLUŽIJO IZKLJUČNO SAMO ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO 1. Člen Pristojbina se ne plačuje za kmetijske traktorje in njihove priklopnike, ki se kot delovno sredstvo uporablja izključno samo za kmetijsko proizvodnjo. ^ 2. člen Upravičenost do oprostitve plačila pristojbine se ugotovi na podlagi potrdila, da ima upravičenec status kmeta po zakonu o kmetijskih zemljiščih, ki ga izda za kmetijstvo pristojen upravni organ in na podlagi pignene izjave upravičenca o dejanski upravi vozila za izključno kmetijske namene. Upravičenost ugotavlja občinski organ, pristojen za registracijo motornih vozil. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 22-11/74-3 Sežana, 12. decembra 1974 Predsednik zbora JOŽE TESTEN, 1. r. 1. člen Cene rz tega odloka se nanašajo na storitve občanom, državnim organom, temeljnim organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za opravljene geodetske storitve, ki jih izvršuje občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, izven rednega vzdrževanja zemljiškega katastra. 2. člen Za geodetske storitve izven rednega vzdrževanja zemljiškega katastra, ki niso zavezane plačilu rednih katastrskih taks, se štejejo: 1) parcelacija zemljišč za urbanistične namene 2) zakoličba zgradb in objektov 3) izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije in uporabna dovoljenja 4) delitev parcel po naprej določenih pogojih (pogojna delitev) 5) vzpostavljanje stanja na zemljišču tako, kot je evidentirano v načrtih in katastrih 6) geodetska dela v zvezi z razlastitvijo, arondacijo in komasacijo 7) razmnoževanje načrtov, povečava in pomanjšava načrtov in kart 8) izdelava načrtov in kart o zemljišču za posebne potrebe delovnih in drugih organizacij. 3. člen Cene geodetskih storitev po 2. členu znašajo: dinarjev - terensko delo geometra - ura po - pisarniško delo geometra - ura po r- pisarniško delo geodetskega risarja - ura po - pisarniško delo kat. referenta - ura po - pomožni delavec - ura po 60 50 35 35 25 't Na podlagi 23. in 24. člena zakona o rudarstvu (Uradni lLt SRS, št. 37/69) in na podlagi 181. člena statuta občine Sežana jc skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1974 sprejela ODLOK O IZKORIŠČANJU MINERALNIH SUROVIN 1. člen S tem odlokom se urejajo nekatera vprašanja s področja rudarstva, ki niso urejena v zakonu o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 37/69). 2. člen Za mineralne surovine po tem odloku se štejejo: glina, pesek, gramoz, prod in kamen. 3. člen Za izkoriščanje mineralnih surovin po 21. členu zakona o rudarstvu ni potrebno dovoljenje pristojnega upravnega organa za rudarstvo, če mineralne surovine izkoriščajo krajevne skupnosti v že obstoječih glinokopih, peskokopih, gramoznicah ali kamnolomih za svoje gradbene ali komunalne potrebe ali če mineralne surovine izkorišča cestni sklad za potrebe urejanja občinskih in krajevnih cest. 4. člen Vse odprte peskokope, gramoznice in kamnolome na območju občine Sežana na zemljiščih družbene lastnine, ki se izkoriščajo občasno in niso v upravljanju drugih organizacij združenega dela (Vremščica, Gaberk, Obrov, Slavnik), se prenese v upravljanje Upravi 3 §t. 25 — 30. decembra 1974 -URADNE OBJAVE- 361 komunalne dejavnosti Sežana, ki izkorišča te prostore in nadzira izkoriščanje po upravičencih iz prejšnjega člena. 5. člen Prednost pri izkoriščanju minerainih surovin na prostorih iz 4 člena imajo cestni sklad občine Sežana in krajevne skupnosti za lastne potrebe. Uprava komunalne dejavnosti Sežana mora dovoliti interesentom iz prvega odstavka tega člena brezplačno izkoriščanje mineralnih surovin v prostorih iz 4. člena tega odloka. Obveznost Uprave komunalne dejavnosti Sežana iz prejšnjega odstavka traja do takrat, ko obstajajo tehnične možnosti za izkoriščanje prostorov iz 4. člena. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 310-1/74-3 Sežana, 12. decembra 1974 Predsednik BORIS BERNETlC,l.r. Na podlagi 10. točke odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 35/73) in 183. člena statuta občine Sežana, je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Sežana na seji dne 12. decembra 1974 sprejel ODLOK O REJI, REGISTRACIJI, OZNAČEVANJU IN CEPLJENJU PSOV 1. člen Na območju občine Sežana imajo lahko fizične in pravne osebe v posesti (reji) pse le pod pogodi, ki jih določa ta odlok. 2. člen Glede na namen, za katerega pes služi, se psi razvrščajo ne glede na pasemsko pripadnost v naslednje kategorije: J. psi čuvaji 2. pastirski psi 3. lovski psi 4. športni psi 5. službeni psi 6. Mksuznipsi 3. člen Psi Čuvaji — se uporabljajo za zaščito - varovanje osebne ali družbene lastnine (hiše, skladišča, gospodarska poslopja) morajo biti podnevi na verigi, ponoči pa so lahko nevezani, vendar v dobro ograjenem in zaprtem prostoru - dvorišču. Pastirski psi varujejo čredo živine - morajo biti v prostem času na verigi ali v dobro ograjenem in zaprtem prostoru - staji. , Lovski psi — so dresirani za različno zvrst lova in se uporabljajo na lovu. V času, ko ne love, morajo biti v hiši lastnikov ali v dobro ograjenem in zaprtem prostoru. Službeni psi — psi UJV, psi obmejnih enot JA, psi vodniki, itd. morajo biti v prostem času v dobro ograjenem in zaprtem prostoru. Športni in luksuzni psi se drže v stanovanjih ali v posebej za pse urejenih prostorih. Kadar se nahaja pes izven svojega bivališča in ne opravlja svoje naloge (lovski, službeni psi), mora imeti nagobčnik in mora biti na 'Tvici. Posebno hudi psi morajo biti vedno privezani na močni verigi in na prostoru, kjei ne morejo poškodovati oseb. Pri vhodu na vidnem mestu mora biti napis - „pozor hud pes * - ali podobno. 4. člen Lastniki psov morajo skrbeti za pravilno nego, prehrano in zdravstveno zaščito pso*v. 5. člen Prepovedano je: 1. pse voditi na javne prireditve, v urade, sejmišča, mesnice, gostišča, trgovine in druge javne prostore, 2. puščati pse ponoči in podnevi izven ograjenega dvoriščnega prostora. 6. člen V osmih dneh po nabavi mora posestnik psa prijaviti Veterinarski postaji Sežana. Prav tako mora v 3 dneh javiti vsako spremembo v zvezi z rejo psov, pobegi, odtujitvijo in poginom. Register psov na območju občine Sežana vodi Veterinarska postaja Sežana. Veterinarska postaja mora vsako leto do konca februaija izvršiti popis vseh psov na območju občine Sežana in ga dostaviti veterinarski inšpekciji občinskega inšpektorata. 7. člen Zaradi preprečevanja stjeklipe se na območju Skupščine občine Sežana do konca aprila opravi cepljenje vseh psov starih nad 3 mesece. Cepljenje opravi Veterinarska postaja Sežana. Lastniki psov so dolžni pripeljati pse na mesto cepljenja, ki ga določi Veterinarska postaja in jih da cepiti. Stroški cepljenja gredo v breme lastnika psa. Višino stroškov za cepljenje proti steklini določi Veterinarska postaja Sežana s svojim cenikom. 8. člen Če pes ugrizne ali drugače poškoduje človeka, mora vsakdo, ki to zve, takoj javiti veterinarski službi oziroma zdravstveni organizaciji združenega dela. 9. člen Ce obstoja sum, da je žival zbolela za steklino, mora lastnik to nemudoma javiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu ali veterinarski postaji. Lastnik oziroma vsak, ki to opazi, mora žival takoj prikleniti na verigo v zaprt, varen prostor in ukreniti vse, da obvaruje okolico pred takim psom. „ 10. člen Ob prijavi oziroma popisu plača lastnik psa pristojbino za opravljeno registracijo. Višino pristojbine določi z ozirom na kategorizacijo psa Skupščina občine Sežana. Pristojbina iz prvega odstavka je dohodek ustanove - organa, ki vodi register psov. Za službene pse se ne plačuje pristojbina za registracijo. 11. člen Registrirani in cepljeni psi morajo nositi znamkico z označbo občine in številko živali. Znamkica velja leto dni od izdaje. Znamkico prejme žival ob rednem cepljenju oziroma registraciji. Izgubo znamkice je lastnik psa dolžan prijaviti v 3 dneh ustanovi -organu, ki vodi register psov. Izgubljena znamkica se mora na stroške lastnika psa razveljaviti. Namesto razveljavljene znamkice se izda druga in plača pristojbina za registracijo. 12. člen Na območju občine Sežana se pokončajo vsi: 1. neregistrirani in necepljeni psi, 2. potepuški psi, 3. psibrezznamkic. 13. člen Delo iz prejšnjega člena opravlja veterinarski higienik po navodilih veterinarskega inšpektoija Občinskega inšpektorata Skupščine občine Sežana. Delo mora biti opravljeno na human način. Pristojni občinski upravni organ lahko pooblasti tudi lovsko organizacijo za opravljanje teh uslug. 14. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja veterinarska inšpekcija Skupščine občine Sežana. ^ 15. člen Kršitev določb tega odloka se kaznuje po določbah Temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SER J, št. 16/65 in 29/66). 16. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o obveznem oljenju psov proti steklini (Uradni glasnik, št. 5/64). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 322-3/74-6 ^ ^ ^ Sežana, 12. decembra 1974 Predsednik zbora SRECKOCEVNJA.l.r. 362 UJRADNE OBJAVE Št. 25 — 30. decembra 1974 Na podlagi drugega odstavka 6. člena pravilnika o označevanju naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list SRS, št. 35/59) in 183. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3/74), je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Sežana na seji dne 12. decembra 1974 sprejel ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O DOLOČITVI IMEN ULIC IN TRGOV V MESTU SEŽANA 1. člen 2. člen odloka o določitvi imen ulic in trgov v mestu Sežana (Uradni vestnik okraja Koper, št. 8/62, Uradni glasnik, št. 13/65 in ' Uradne objave, št. 2/68 in 20/70) se dopolni tako, da se na koncu člena doda besedilo: „55. Ulica Ivana Rozmana - od Ulice Jožeta Pahoqa severozapad-no v polkrogu do Ulice Ivana Turšiča, 56. Ulica Ivana Turšiča - od Ulice Jožeta Pahorja proti severu/* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 015-3/65-4 Sežana, 12. decembra 1974 Predsednik zbora SREČKO CEVNJA, E i. KRAJEVNA SKUPNOST DUTOVLJE + ' Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) je svet krajevne skupnosti Dutovlje na seji dne 23. decembra 1974 sprejel SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA ASFALTIRANJE PO,TI V SKOPEM 1. Za naselje Skopo se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje asfaltiranja {X)ti v Skopem. * 2. Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za naselje Skopo ter zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščino družbenopolitične skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 3. Referendum bo v nedeljo dne 26. januarja 1975 od 6. do 19. ure na določenem glasovalnem mestu. 4. Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRA JEVNA SKUPNOST DUTOVLJE Claspvnica Referendum, dne 26. januarja* 1975, o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje asfaltiranja poti v Skopem. Samoprispevek se uvede za dobo3 let, in sicer od 1. marca 1975 do 28. februarja 1978 in ga plačujejo naslednji zavezanci: - občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 1000 dinarjev mesečno od neto osebnih dohodkov, po stopnji 2,5 %; - občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presegajo 1000 din mesečno po stopnji 2,5 %; - občani, ki so zavezanci dpvka od kmetijske dejavnosti po stopnji 3 %; - občani, ki so zavezanci davka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic in patentov ter tehničnih izboljšav, od osnove za prispevek po stopnji 2,5 %. Samoprispevka so oproščeni: - občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije, učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu; - občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, ki ne presegajo 1000 dinaijev mesečno; - občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki ne presegajo 1000 dinarjev mesečno; - občani; ki plačujejo davek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 dinarjev na gospodarstvo in jim je dohodek od kmetijstva edini vir preživljanja; - občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov; . - občani, ki imajo dohodek o