^ Posamezna številka V20 K. Poštnina plačana v gotovini.
Štev, 199.	v LiomjflDL v petek dne 2. septembra I92t.
»SLOVENEC« velja
po pošti n« tis strut Jugoslavije In v LJubljani: sa oelo leto naprej . K 240-— sa pol leta „ ,. „ 120 — sa č/)trt leta „ .. » 60-— za en mesec „ .. „ 20'—
Za Inozemstvo oeloletuo K480-. s Sobotna izdaja: s
Za oelo loto.....K 40 —
sa Inozemstvo ... „ S'—
LelO XLIX.
Bnostolpna pati t vrt ta (58 nun Uroka Is 3 mm visoka alt njo
prostor) m enkrat ... p« K Odposlana Itd. . . po K 9*— Pri večjem naročilo p opast Najmanjši oglas 5 9/9 mm K 15. Izhaja vsak dan lEvzemil ; onedoljka ln dneva po prazniku ob 5. uri zjntra). Uesečsa priloga: Vestnik SKSZ
jjaff- Uredništvo je v Kopitarjevi ollol štev. 6/UL Ro&opisl se no vračajo; nolrankirana pisma se so sprejemajo. Dredn. letel. siv. 50, upravn. itv. 328.		P	olitičen list za slovenski narod	■	Oprava Je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne liran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 34B za oglase, avstr. ln češke 24.797, ojr. 26.511, boan.-liero, 7563.
Uradniške nagrade.
Omenili smo že v eni zadnjih številk naredbo finančnega ministrstva, glasom katere sc bodo izplačevale davčnim in finančnim uradnikom posebne nagrade, ako dosežejo pri pobiranju davkov povolj-nejše rezultate od pričakovanih, ali z drugimi besedami: če bodo brezobzirno navijali davčni vijak.
Rekli smo že tudi, da smatramo naredbe take vrste za skrajno škodljive in sicer za davčno moralo in škodljive za ugled uradništva sploh, v prvi vrsti seveda neposredno prizadetega finančnega in davčnega uradništva. O vtisu, ki ga morajo take navedbe izzvati pri tujcih, niti nc govorimo,
Država, ki hoče veljati za moderno, mora skušati, da vpelje tudi moderni davčni dohodninski sistem. Na obstoju države in ria njenem procvitu jc interesiran vsak državljan v toliko večji meri, kolikor večji interesi ga vežejo na državo. Ti interesi se tičejo v prvi vrsti pravnega varstva imovine in zato je čisto pravično in pošteno, da oni, ki imajo največje imovinske in pri-dobitvenc interese, katere jim čuva in brani država, tudi za pokritje državnih stroškov najbolj slerbe. V tem načelu temelji v glavnem sistem dohodninskega davka, t. j. oni sistem, ki skuša polagoma odpravili dosedanje davke na zemljišča, od obrti itd. in na mesto teh naštetih rubrik vpeljati samo eno: dohodnino. Kdor ima gotovo mero letnih dohodkov, prizna in plhča od tega dohodka po zakonu mu odmerjeni davek. Ker je pa človek slab in ne plačuje rad za »nič«, zato jc potrebna živa državljanska zavest, da plačuje v svoje in svojih interesov varstvo, kar mora plačati, sicer država tega modernega davčnega sistema ne more vpeljati.
Ta zavest državljanske dolžnosti in juoralnc obveznosti za plačevanje davkov v sorazmerni višini z dohodki pa more uspevati ]e tam, kjer je državljan prepričan, da vlada v odmeri davkov takorekoč absolutna pravičnost. Visoke stopinje pra- 1 vičnosti od strani države si pa skoro ne moremo misliti tam, kjer vsaj navidezno prevladuje nad zavestjo dolžnosti, ki jo mora vršiti uradnik, privatni denarni interes, izražen v obliki pričakovanih separatnih nagrad. Kjer država obljubuje uradnikom procente od razpisanih in iztirianih davčnih zneskov, tam občinstvo ne bo računalo z objektivno državno potrebo, ampak s subjektivnim privatnim interesom davčnega uradništva in bo — logično — poskušalo svoje dohodke kolikor mogoče prikriti ali jih napovedati mnogo nižje kot so v resnici.
To je popolnoma jasno. Kdo bo pa vsled tega trpel? Država in njen moralni ugled v prvi vrsti, ker se taka država nikdar ne bo mogla povzpeli do modernih finančno-davčnih uredb vsled nedostatne davčne morale državljanov, trpela bo dalje državna blagajna in trpel bo moralni ugled finančnega in davčnega uradništva, ker sc ne bo moglo zlepa otresli opravičenega ali neopravičenega očitka prislra-nosti.
V našem ljudstvu je bilo do nedavnega časa in je šc danes globoko ukoreninjeno prepričanje, da vse dajatve, denarne ali krvne, zahteva cesar (danes kralj). Fantje, ki so morali k vojakom, niso odhajali služit države, ampak r-cesarja«. To naziranjc je zrastlo iz starega fevdalnega sistema. Tudi davka niso naši ljudje nikdar plačevali državi, ampak »cesarju« (danes kralju). To prepričanje še do danes ni izumrlo, ampak še jako čvrsto živi. Zato tudi naše ljudstvo ni smatralo nikdar finančnih in davčnih organov za eksponente države, t. j. s a m e g a sebe, ampak vedno za izvrševalce neke tuje volje.
To naziranjc jc splošno znano; nočemo reči, da je pravilno, ampak tukaj je. To naziranjc pa je škodljivo in naravnost nevarno, in država bi morala gledati in skrbeti v prvi vrsti za to, da kolikor mogoče to krivo naziranjc ljudstvu izbije iz glave, ne pa da ga utrjuje z naredbami, ki pripravljajo državo in njeno uradništvo ob vsak ugled in vsak kredit. Vzjjrj.ia nahaja države pri nas, ki šele polagoma pre-
hajamo iz starofevdalnega naziranja o državi do modernega, oi morala biti ta, da državljane navda s prepričanjem, da so o n i sami »država« in da plačujejo svoje dajatve s a m i s e b i , t. j. >državi« v korist, ne pa nekemu tujemu imejitelju države oziroma njegovim eksponentom, ki dobivajo za svojo neprijetno službo procente, kakor v kaki fabriki.
Naredba postavlja vso našo finančno kontrolo in davčne oblasti v jako čudno luč. Doslej smo bili vajeni vedeti, koliko moramo plačati in plačali smo. Vse je bilo natančno določeno in predpisano. Odslej se na natančnost in pravičnost nc bomo mogli zanašati preveč. Kako ludi? Vsaj zahteva privatni interes uradnih organov, da prekoračijo postavne meje in naredba, ki obljublja nagrade, jih sama in-direktno vzpodbuja na to. Zato pravimo še enkrat: Imenovana naredba ne bo utrdila niti zaupanja do države, se mnogo manj pa zaupanje v objektivnost uradnikov!
Republikanska demonstracija v
Koenigs-AVusterhniiseii. 1. sept. I'o poročilih od 31. avgusta bo današnja demonstracija za republiko po vsej priliki zavzela v vseh večjih mestih velik obseg. Socialisti, komunisti in demokratje delajo povsod skupno. V Berlinu sc pričakuje, da se bo danes popoldne več . loiisoč demonstrantov zbralo v Lustgartnu. Povsod so nabiti ogasi, s katerimi se občinstvo pozic ije na sodelovanje pri tej manifestaciji. Domneva se, da se ho manifestacijo udeležilo tudi več minislrov. Policija se po možnosti ne bo vmeWnln ' bodo posamezne stranke samr v, ale red. Komunistični Mi poz i	veje pristaše,
Mi smo bili dalje vajeni, da uradniki opravljajo svoj posel za svojo plačo, katero prejemajo, nc pa za posebno nagrado, izvzemši posebna dela, ki so pa v raznih določbah predvidena (nočne ure itd.). Ako se bo pa uvedel sistem posebnih nagrad za r e d r. o izvrševanje službe, poteni rečemo danes: Z Bogom red in zaupanje!
Reda v državni finančni in davčni upravi na podlagi sistema nagrad še dolgo nc bo. Red je mogoč le, če bodo finančni nadzorniki točno in pravično ocenili vsakega državljana na njegovo davčno inoč, če mu bodo jasno in točno predpisali, kaj je njegova dolžnost in če bodo davčni organi točno in vestno kol doslej iztirjali za državo, kar državi pripada. To pa brez . posebnih nagrad, ampak po uradni dolžnosti. Čc pa hočejo gospodje v Belgradu rajši imeti turški sistem, pa tudi dobro. Naj se pa potem ne čudijo, če bomo veljali poteni v Evropi v kratkem za — tretjega bolnega in kruljavega moža!
naj te prilike ne izrabijo za poizkus puča, .ili spopada z drugimi strankami. Razen tega komunisti pozivlejo, naj se bojkotirajo vsi trgovci, ki so pristaši reakcionarnih strank. Danes popoldne listi ne bodo i/šli. Vse tvornico so zaprte, vreme je lepo.
^svš sinfajnovski nemiri.
Nauen. I. sept. Po vesteh i/, Londona ie prišlo v Belfastu do krvavih spopadov, katerih vojaštvo ni moglo preprečiti. Položaj na Irskem se je bolj poostril žara di tega. ker jc nenadoma izbruhnila stavka železničarjev na severnem delu otoka. V SpikeMandu je aretiranih •tfO siniaj-novcev, ki so izjavili, da bodo znčeil slav-ko z gladovanjeni.
Pri zadnjih splošnih občinskih litvah smo že na podlagi dejstev konsta-lirali, da so bila nekatera okrajna 'livarstva le ekspoziture libcralcev in njihovih podrepnikov samostojneteev. Jasna določila zakona so hladnokrvno prekršili, če se s tem mogli napraviti nasprotnikom uslug'. noši stranki pa velike neprilike. Nastal'. ;c taka pravna negotovost, da so naši prMaši ker vse gutirali, dobro vedoč, da jc vsak trud v prilog zakona zastonj in brezuspešen. Novi kraljevi namestnik je nostepi! svojo vlado s slovesnim zatrdilom, da so časi samovolje in nezakonitosti minuli. pod njegovo vlado pa bosta baje veljala zakon in ptavica. Mi smo bili trdno prepričani, da kraljevi namestnik ne bo ostal samo pri besedah, ampak bo svoje podrejene organe tudi piisilil, da bodo delili pravico in spoštovali zakon ne glede na stranko in osebo.
Dogodki zadnjega časa so nas pa prepričali, da liberalec ostane strankar, pa naj nastopa v sodnem talarju ali kot politični uradnik. Navedli bomo izmed mnogih zgledov samo zlobno igro, ki jo igra kočevsko okraino glavarstvo v zadevi občinskih volitev v Soaražici. U-. zadnjič je okrajno glavarstvo kljub opominom in intervencijam zakrivilo, da so občinske volitve morale biti razveljavljene. Sedaj okrajno glavarstvo protizakonito« t i nadaljuje, samo v še povečani in drznejši obliki. Pri prvih volitvah je okrajno glavarstvo črtalo našega .kandidata brez vsakega razloga dan pred volitvijo na že potrjeni kandidatni listi. Zakon pravi izrecno, da se potrjena kandidatna lista ne sme in ne more izpre-minjuti: Ker je pa bil na listi naš pristaš, kateremu so hoteli eno prisoliti, je okrajno glavarstvo ravnalo očitno proti zakonu, če bi tudi vsak politični abecednr moral vedeti, da bodo volitve sigurno radi lega iz dveh razlogov razveljavljene.
Sedaj stojimo pred novimi voliUaini.
il'. o je hitelo, da jo enega naših glavnih kandidatov črtalo, češ da je bil radi navijanja cen kaznovan. On pa ni bil kot oseba kznovn, ampak za društvo, katerega načelnik je. Na lisli JDS pa sta blesteli imeni dveh liberalcev, ki sta bila radi navijanja cen resnično kaznovana. Naši pristaši so vložili proti tema kandidaturama ugovor. Kako je odločilo kočevsko okrajno glavarstvo? Takoj je preklicalo odlok glede našega ' an-didata in milostno dovolilo, da se na naši kandidatni listi vnovič vpiše. Ko naši ne bi bili vložili v govor a proti liberalcem, naš pristaš ne bi sme! in mogel kandidirat'. Po ugovoru so takoj dobili izhod, da liberalci ne bodo imeli neprilik. Oba liberalca sta seveda ostala na kandidatni listi. Isti dan jc izšel odlok, da se pritožba glede dveh liberalcev zavrne in da se naj naš pristaš zopel vpiše. Značilno!
Še značilnejše je postopanje okrajnega glavarstva glede drugega našega pristaša. Zadnjič ga ,e okrajno glavarstvo črtalo, češ da je v zastanku z občinskimi računi. Deželna vlada je občinske volitve razveljavila, ker podtikanje okrajnega glavarstva ni bilo resnično. Sedaj pa postaja okrajno glavarstvo še frivoflnejše. Zoj.et ga jc črtalo z motivacijo, češ da je v zastanku z računi glede aprovizacije. Deželna vlada je tega našega pristaša res pozvala, da predloži tekom 8. cini pregledni račun občinske aprovizacije. Ta odlok mu jc bil 20. avg. vročen, nakar jc on 26. avg. osebno pri deželni vladi v Lubljanj predložil zahtevane listine in dal potrebna pojasnila. Deželna vlada jc na to 27. v g. razsodila, du od našega kandidata ne morejo zahtevali nikakih računov glede noveljavnega sklepa občinskega odbora, aprevizacije, ker se ta aprovizacija ni vršila v okviru občinskega proračuna in ludi nc na podlagi kakega tozadevnega pra -Aprovizacija ,e bila akcija vlade, ki se jo županov posluževala kot posred .valcev med vlado in prebivalstvom, ne da bi pri tem vlaJ-j cdkazala aprovizacijo med komunalne zadeve, spadajoče v občinsko gospodarstvo, Tako deželna vlada. Ok ,u
Budimpešta, l. septembra. Visoka avstrijska diplomatična osebnost je izjavila dopisniku Usta A z Est , da se čehoslov. in iugOsI. krogi spet bavijo z idejo koridorja med Češkoslovaško in Jugoslavijo, in sicer zaradi tega. ker Mažarska noče izroči-
li Zapadne Ogrske. Avstriji. Češkoslovaška in Jugoslavija bi si inedseboj razdelili Za-patlno Ogrsko in lako dosegli skupne meje. Ako bi ententa pristala na la koridor, bi bila Mažarska popolnoma obkoljena od neprijateljev.
.Vprašanje 7mMm Ogrske.
Budimpešta. 1. septembra. Po posebnih informacijah se mažarsko orožništvo še vedno nahaja ob črti, ki jo je zavzelo predvčerajšnjim. V aopronju vlada red in mir. V hotelih, kavarnah in drugih lokalih so se izvršile preiskave, da se iz Sopronia odstranijo vse osebe, katerim ni treba tam stanovati. Budiinpeštanska policija je po nalogu vlade na kolodvoru aretirala več skupin mladih ljudi in dijakov, ki so hoteli potovati v Zapadno Ogrsko, llili so zaslišani iu potem odpuščeni domov /. opominom, naj ne prično zopet sličnih neumnosti. Ugotovilo se je, da sla med njimi tudi dva Avstrijca.
Budimpešta 1. sept. Madžarska vlada z največjo strogostjo nadzira vse osebe, ki potujejo v Zapadno Ogrsko ali ki se nahajajo na ozemlju druge cone. Na vzhodnem kolodvoru v Budimpešti je bilo aretiranih 300 mladih ljudi, ki so hoteli potovati v šopronj brez legitimacije. Ministrski predsednik grof Bettilen je izjavil zastopnikom tiska, da bo obdržal red z največjo energijo. V drugi coni sta bili prešlo noč ustreljeni dve osebi, katerima se je dokazalo, da sta zakrivili nerede.
Budimpešta. 1. septembra. Nova črta ki deli Zapadno Ogrsko v dve coni, se je določila po medzavezniški komisiji. Avstrijski ugovor, da so Mažari to črto sami odredili, je brez vsake podlage. Na evakuiranem ozemlju je vzpostavljen red. Prebivalstvo je energično zahtevalo, da <• vzpostavi mažarska uprava.
Fehring, 1. sept. Madžarsii odpor ob štajersko-zapadno-madžarski meji se je ojačil. Jennersdorf (Oyanafaha), Kalten-brunški most in višine vzhodno od ITu-stentelda so zasedle močne mažarske tolpe, oborožene s strojnicami.
Dunaj, 1. sept. V današnji seji odseka
za zunanje posle je imel zvezni kancelar Schober obširen ekspoze, v katerem je najprej omenjal dogodke, ki so se dogodili zadnjo nedeljo v Zapadni Mažarski in ki navdajajo vsakogar, ki pravično misli, z obžalovanjem in ogorčenjem. — Izjavam zveznega kancelarja je sledila daljša debata. na kar je bil soglasno sprejel nastop-ni sklep: Odsek za zunanje posle odobrava v zmislu svojih sklepov od 18. iu 27. avgusta, da uporablja vlada zgolj diplomatična sredstva, da doseže izročitev, Zapadne Mažarske. Zato pooblašča vlado, naj zaprosi zaveznike, naj ji dado proste roke, da si zagotovi po Mažari h izpraznjeno ozemlje in vzdrži na njem red. Takoj ko bo Burška popolnoma izpraznjena in prebivalstvo rešeno stisk, ne bo več ovir, da se začno pogajanja finančnega in drugega značaja, ki jih predvidevata že sklepa odseka zunanjih poslov od 13. in 27. avgusta.
Praga, 1, septembra. Pravo Lidu doznava iz dobro poučenih krogv, da je. uporniški pokret na Zapadnem Madžarskem vseskozi karlističnega značaja. Ste-■ i1 Friedrich, ki sloji na čelu tega gibanja, se ne omeji le na Zapadno Madžarsko, t- in več pripravlja tudi prevrat na SIovm-ši.:-m. Češkoslovaška vlada jo o tem že obveščena in ,je ukrenila vs..> potrebno, da prepreči vsak puč. Praško časopisje do znava iz Maltersdorfa (Nagvmarton). da je bil Štefan Friedrich izvoljen za vrhovnega poveljnika upornikov. On potuje /. voja-škim potnim listom v ameriški uniformi in v rekviriranem avtomobilu po Zapadno-mažarskem ozemlju in pregleduje češkoslovaške meje. Na to dejstvo se naslanja gotovo tudi vest o streljanju na slovaški račji. Prebežniki javljajo, da smaira Friedrich češkoslovaško mejo za slabo utrjeno.
glavar dr, Ogrin pa črta in črta in pristavlja: Proti temu, odloku ni mogoča nobena pritožba.
Če se tako očito krši zakon, če tako
hladnokrvno briskirajo ljudstvo, pot em oprostite, če mi ne moremo pri takih razmerah verovati ne v pravico in v zakon! Po dejanih vpijemo, dajejo nam pa le lepe besede. Mi pa vemo, da ima tudi ljudska potrpežljivost gotove meje, preko katerih se ne da pod nobenim pogojem in od nikogar izzivati. Kraljevega namestnika pa poživljamo, naj si te turške razmere pri svo ih pohodih po naši zemlji ogleda in preštudira!
/ 3. in 4. septembra
/ društva, ki je potrebno vsom !

snorju.
Gorica, 31. avg.
Eno najvažnejših vprašanj pri nas je te dni ravno šolsko vprašanje. Gospodje iz Rima so od dne do dne odlašali rešitev tega, potisnili so ga do konca volitev. Volitve so končane, treba je tudi v tem oziru enkrat spregovoriti jasno besedo.
Na vsa drezanja^ naših poslancev in raznih deputacij je sledil en sam odgovor, da so zato, da se odprejo vse slovenske in hrvatske ljudske šole v prejšnjem obsegu. Glede srednjih šol ima vlada še vedno pomisleke. Zakaj, to je jasno.
In vendar se bližajo počitnice svojemu koncu. Ali bo v jeseni isto, kot je bilo ostali dve leti? Naši poslanci so storili 6vojo dolžnost, naše časopisje je tudi energično zahtevalo novih šol. Zanimiva je opomba v laškem duhu pisanega, z v ladnim denarjem plačanega »Goriškega Slovenca ki pravi, da se slovenski šolski referent ni hotel izraziti, kje naj bodo slovenske srednje šole. To nočejo Lahi izrabiti kot dokaz needinosti med Slovenci v tem, da naj bodo naiše šole v Gorici in v Trstu.
Zanimivo je dejstvo, da se je v nekem furlanskem listu oglasil neki modrijan, ki se odločno zavzema za to, da naj se tolminsko slovensko učiteljišče premesti iz Tolmina — ne v Gorico ali Koper, ker ti dve mesti nista čisti italijanski — ampak v Videm, da se slovenski dijaki navzamejo italijanskega duha in italijanske kulture. Čudimo se, da naših šol ne pošljejo raje v Sicilijo, kjer je italijanstvo morda najčistejše. To idejo so za tem pograbili že drugi laški listi. Kaj bi hoteli s tem, je jasno.
Da je učiteljišče danes kot tako že Škodljivo za nas, naj priča dejstvo, da mi je pred par dnevi izrazil eden izmed gojencev, da zavod po krivici napadamo. Revež ni videl drugega kraja kot Tolmin in ne drugih profesorjev in zavodov kot svoj zavod in svoje profesorje, zato ne more vedeti, da je učiteljišče za nas nestvor.
Morda bo postalo naše šolsko vprašanje malo bolj jasno sedaj, ko pride v Trst v začetku septembra (menda 7, 8, in 9.) italijanski naučni minister. To pot se bo baje vršil razgovor tudi s slovenskimi odposlanci. Upamo, da ne brez uspeha.
H koncu moramo omeniti še eno, V Gorici ni skoraj pričakovati, da bi se stanje glede našega ljudskega šolstva izboljšalo. Letos se je na splošno vpisalo v Šolski dom tako majhno število otrok, da jih bo komaj za en razred. To pa ni krivda star-
šev, zakaj v mestu je letos splošno malo otrok za prvo šolsko leto. Pomisliti moramo, v kakšnih razmerah je živelo goriško prebivalstvo pred šestimi leti. Zato letošnje leto in še par let — ne more biti merilo.
Gorica, 30. avg.
Posebne razmere so nas pahnile v neprestano delo in skrb za svoj obstanek. Poleg kujturno izobraževalnega dela, poleg gospodarskih organizacij, ki se danes pridno snujejo po vsi deželi, je začelo naše ljudstvo tudi misliti na politično organizacijo, ki ga bo naredila močnega, skupnega v nastopu in ki ga bo privedla do onih ciljev, za katere se bori.
Snovanje teh organizacij, ki naj osvo-bode našega kmeta in delavca ter mu dvi-gneo samozavest, se je začela v Spodnji Idriji, kjer je imel impozanten shod poslanec Šček, ki je poročal o delu vseh poslancev v rimskem parlamentu in orisal pomen organizacije. Dr. Bitežnik je imel govor, v katerem je govoril o programu »kmečkih in delavskih zvez«. Ta program je današnji dobi odgovarja,oč, socialen, kot ga zahteva ljudstvo.
Istotako je imel poslanec Šček zborovanje v Cerknem in nato zopet za baš-ko dolino v Hudi južni; vsepovsod je bilo zborovalcev ogromno število, ki so z navdušenjem sledili govorom in se vsi enoglasno izrekli za predlagano organizacijo.
Posebno zanimive so resolucije, ki so bile predlagane in sprejete na teh shodih. Naše ljudstvo zahteva, da se odprejo vse slovenske šole, da sprejemajo vloge v slovenskem jeziku, da se odpravijo spakedra-na krajevna imena, ki so jih uvedli, da ne silijo naših ljudi k voakom, ker je to protinaravno in nekulturno, naj politično gram i. t. d.
Iz tega je razvidno, da po volitvah nismo zaspali, ampak je naše politično društvo »Edinost« razvije socialni pro-življenje od dne do dne bolj živo.
-f Tajnosti iz demokratske stranke. Kakor znano, so nekako pred enim mesecem prenesli spise avstrijskega -črnega kabineta« iz Sarajeva v Belgrad. Ljudje, ki so se zanimali za to, zakaj se arhiv ni obelodanil, kakor je to sklenila narodna vlada že leta 1918., ampak se pod varnim spremstvom odpravil k gospodu Pribičeviču v Belgrad, so dognali, da se v teh spisih blešči ime gospoda Čokorila. Ta človek, ki nosi danes kot prvi državotvorec zvonec v Bosni, se v arhivu avstrijske tajne policije označuje kot »zaupna oseba c. kr. režima«. Zdaj pa se izve, da se je med zaupniki avstrijske vlade nahajal tudi najodličnejši član demokratske stranke v Bosni, g. Dani-
lo Dimovič, za katerega se demokrati zdaj potegujejo, da bi postal za svoje velike zasluge za edinstveno Jugoslavijo poslanik naše države na Dunaju. »Zvono« poroča, da je gla&cm doki: nenta od 8. novembra 1.1913. pod št. 154 g. Dimovič dobil od Po-tioreka 15.000 K za ustanovitev avstrijskega lista v srbskem jeziku. Bogve, koliko državotvorcev, ki danes igrajo v Bosni vodilno vlogo v demokratski stranki, figurira na listi »črnega kabineta« bivše avstrijske vlade?
-f Samospoznanje. »Jutro« piše glede draginje: »Prehod poletja v jesen je doba napetosti na živilskem trgu. Letos so razmere posebno težavne. Dolge dneve je
žgala suša, dan na dan smo čitali pesimistična poročila o izgledih želve, viada je izdajala izvozne prepovedi in akoravno se je položaj v zadnjih tednih izboljšal, produ-cent zadržuje svoj pridelek. V takih razmerah se še bolj uveljavlja brezvestna špekulacija, ki povrh postavlja v svoje kalkulacije neprestane spremembe v vrednosti našega denarja. Suša in padanje naše valute v poletnih mesccih so poostrile položaj in zagrnile jugoslovanskega konzumen-ta z novim valom draginje.« Potem pa pristavlja: »Glavne krivce vidimo vsi!« — Res je: zbirajo se okrog »Jutra«.
+ »Jutro« proti g. A. Ribnikarju, — V članku o draginji pravi »Jutro«: »Dosedanji poverjeniški sistem je mnogokrat otežkočal sistematične in jake vladne akcije. Trčila so skupaj razna interesna nasprotstva in mesto energičnih ukrepov smo doživeli le prepogosto slabotne poskuse...«
+ Kuss* d' Hand, Herr von Tribar, Kuss' d' Hand!. »Jutro« od 1, septembra: »Poleg drugih izvrstnih lastnosti ceni naša javnost na g. Hribarju še posebej njegovo inicijativnost, vztrajnost in energičnost.« — G. Hribar je srečen; komaj pride v Ljubljano, pa ima že svojega »Zancka«.
+ Kdaj in kako nastane draginja? — Kadar naši separatisti pišejo doma in na tujem o naši državi — nastane draginja. Če gospod Korošec v Mariboru zahteva samostojnost Slovencev in Hrvatov — nastane draginja. Če Radič ustanavlja hrvatsko republiko — nastane draginja. — Tako se glasi najnovejša narodnogospodarska teorija modrijanov iz »Jutrove« dežele. Kdor ne verjame, naj prečita uvodnik »Jutra« od 1. septembra, Zabave bo imel dovolj,
+ Poskus krvavega uboja. Pod naslovom »Poskus atentata na narodnega poslanca« javljajo zagrebškemu »Večeru« od 31. avgusta iz Ljubljane sledečo, naravnost neverjetno senzacijo: »Predsinočnjem je je bil poskušen atentat na narodnega poslanca Ivana Majcena, člana samostojne kmečke stranke. Ko se je namreč Majcen okrog 9. ure zvečer vračal domov v Mokronog, je bil nanj sprožen strel iz revolverja, ki je pa k sreči svoj cilj zgrešil. Ministrstvo notranjih zadev je odredilo strogo zasledovanje za atentatorjem.« — K temu poročilu nam javljajo dodatno iz Mokronoga, da so strel slišali +udi v Mokronogu, kjer so od silnega zračnega pritiska popokale skoro vse šipe. Tudi cerkvena ura se je ustavila, toda ne zaradi strela, ampak ker ni bila navita. Gospod Majcen pa se je že toliko popravil, da zopet hodi.
+ Prepovedan list. Ministarstvo unu-trašnjih dela je z odlokom od 1. sept. t. 1. prepovedalo list »Die schwabische Dorf-zeitung«.
+ Pribičeviča je strah. Uradno se javlja, da je minister za notranje posle Svetozar Pribičevič povodom časniških polemik poslednjih dni podal srbskim novinarjem dolgo izjavo, v kateri pere svojo črno dušo raznih očitkov, ki te dni od vseh strani lete nanj. Pritožuje se, da so »separatistični« listi, ki v svoji zaslepljenosti branijo demonstracije proti pogrebu pokojnega kralja Petra (brez denunciacije naš policaj-minister ne izhaja), in neki belgrajski listi otvorili kampanjo, ki ima cilj, da se izpod-koplje ne samo moja pozicija, ampak tudi stališče cele vlade. »Jaz bi to kampanjo razumel, ako bi oni, ki jo inspirirajo, namesto dosedanje kombinacije vlade mogli najti drugo, boljšo in za državo koristnejšo.« — Ko je Svetozar Pribičevič tako sebe označil za državi najbolj koristni element, se pritožuje, ker neki belgrajski list trdi, da Hrvati mrzijo ustavo zaradi njega. Nato ougovarja on: »Ako bi to bilo res, potem
bi bili ti Hrvati tako osebni in tako nenačelni, da ne bi bilo vredno baviti ee z njimi Naj ti Hrvati sprejmejo ustavo brez rezerve, naj opustijo zahtevo po reviziji ustave in naj prenehajo vse avtonomistične želje, potem bom jaz ne samo izstopil iz vlade, ampak se bom tako velikemu cilju na ljubo popolnoma umaknil iz političnega življenja.« — Domišljav je pa res ta Pribičevič! On se bo umaknil, kadar bodo Hrvati opustili boj za revizijo ustave, ki jo je on skrpucal! Ta človek res spada nekam čisto drugam nego na ministrsko stolico... Nato se pere zaradi očitka, da on razpolaga s policijo, kakor da bi bila njegova, in končuje: »Neglede na vse napade gotovega dela časopisja, ki se smatra v javnosti za radikalno, ostajam prijatelj sporazuma z radikalno stranko. Smatram, da bi bila veli! i škoda za državo, ako bi se inzbil tak sporazum v današnjih usodnih časih, ko je treba zgraditi našo državno organizacijo.« — Seveda bi bilo škoda, ker bi potem Pribičevič odletel...
-f- Italijanska pariteta. Neizmerne težkoče povzročuje potovanje preko meje ne iz Nemške Avstrije ali iz Nemčije ali iz Češkoslovaške ali katere druge države k nam in obratno, ampak edinole potovanje iz Italije v Jugoslavijo aH iz Jugoslavije v Italijo. Dočim se v vseh drugih slučajih plača predpisana pristojbina in to zado> stu e, zahteva za dovoljenje potovanja italijanska delegacija še poseben »N u 1 -1 a o s t a« od zadevnih oblasti v Trstu* Gorici, Tolminu, Pulju itd. Zanimivo je pri tem, da delegat Jugoslavije v Trstu takega »Nulla osta« za potujoče Italijane od naših oblasti sploh ne zahteva. Njemu zadostuje predpisana taksa in dovolj je! Tako imajo Italijani, tudi fašisti najslabše vrste, sploh vsi brez izjeme pot odprto v Jugoslavijo kar na široko; Ju-goslovenom se pa delajo v isti zadevi od strani italijanske oblasti največje ovire. Kje je tukaj pariteta, Zakaj ne postopajo naše oblasti tudi proti Italijanom na podoben način? Vedeti je še namreč treoa, da mora vsakdo tudi prošnjo vložiti, £e hoče dobiti od italijanske strani »Nulla osta«. Na rešitev pa lahko čaka najmanj pet do šest mesecev. Strašno slabo mora biti za razmere v Italiji, da se Jur goslovenov tako bojijo. Toda ne oziraje se na to: naši vladi odločn pripročamo, dsa tukaj sekaturam napravi konec. Če pa to ni mogoče, naj popolnoma enake sekature uvede tudi za Italijane, Toliko spoštovanja mo&hio pač tudi mi sami do sebe imeti!
+ Vojna moč Poljske. Poljski vojni minister je izjavil, da bo štela poljska vojska v miru 17.000 častnikov, 270.000 mož in 30.000 konj. Delila se bo v 25 pehotnih divizij in 10 kavalerijskih brigad. Generalni štab bo podrejen vojnemu ministrstvu.
Dnevna novice.
—	Prijatelji orlovske organizacije! V nedeljo dne 4. t. m. vsi na Brezje, kjer se zbero gorenjski orlovski odseki in po končanem katoliškem shodu prirede javno telovadbo. Izkaznice za polovično vožnjo daje O. Z., Ljudski dom II.
—	Umeščen je bil 1. sept. t. 1. župni upravitelj Franc Nastran na župnijo Hor-julj.
—	Legitimacije, G. Ludvik Šentjar, ki
dobro zna, što je to. Ker ima mnogo potov, se hitro poda po novo pravico v Krško na okr. glavarstvo. Pa strogi »mož postave« ga je sredi pota izvagoniral, č-i-tujdi je precej »obsežen« in kakemu komunistu malo podoben. Na ljubljanski sejem bomo po malem prišli...
Vtisi iz Goriške.
Piše Prekogorec.
VI. Gorica.
Gorica je v julijski vročini, posebno kakor vročina letos pritiska, neznosna za vsakega, ki ni zrastel v njej. Električno cestno železnico je vojska vzela in še dolgo ne bo vpostavljena. Vozniki so dragi — irikilometerska vožnja v enovpruežnem vozu slane 10—12 lir! Zato je treba mnoge pešhoje, ki je na odprtem krutem solncu prava muka. Vendar še bolj neznosna kakor vročina dela tvoja pota prah, ki ti preplavlja čevlje in obleko in te grize v roke in obraz. Prah je apnenčev, zato snežno bel, da ti kar jemlje vsak pogled na cesti in se ti oči neprestano solzi,o. Kdor hoče v poletnem solncu po goriških prometnih cestah hoditi, potrebuje za varstvo svojih oči nujno črnih naočnikov. Sredi vse vročine in sredi vsega prahu pa so za potnika največja tortura avtomobili, ki dvigajo cesto v ozračje in potnika i-agrinjajo v nepredirne oblake prahu, proti katerim si ne more prav nič pomagati. Kdor ne pozna stranskih potov, naj ob suhem prašnem vremenu ne hodi iz mesta v okolico!
Gorica je po fašizmu dobila italijansko lice. Vsem je znano, kako je faši-! stovsko divjaštvo trgalo slovenske napise i po ujicah in hotelo vsak pojav slovenskega življa v mestu zadušiti. Toda pošteno italijansko meščanstvo samo se je proti ti-■ stemu divjanju dvignilo, češ, mi hočemo v aiestu imeti mir. Zato (e slovenska govorica zaciobila zopet svojo svobodo, italijanski trgovski krogi v .nestu jo na celi črti spoštujejo in v njej i_bčujejo. Bilo mi je v pri,etno zadoščenje, ko so me italijanski znanci, stoječi pred svojimi prodajalnami v eni najbolj prometnih ujic v mestu, že od daleč na ves glas slovenski pozdravljali. Ne, razmer pač ni mogoče spre-i meniti: vsa okolica, od katere dobivajo j meščani svežo zelenjavo in razno sad.e, 1 je slovenska; trgovski krogi v mestu žive skoraj izključno od nje in od daljnega ozadja v BrdJi, Gorah, Vipavi in Krasu, ki je popolnoma slovensko. In ta ožja in daljna okolica je zavedno slovenska! Kaj preostaja drugega, kakor računati z razmerami in v dejanju priznali, da je Gorica ! glavno mesto slovenske dežele! Seveda, j kjer laška kultura v obliki fašizma gospo-i dari, tam se nad jezikom našega naroda iz-j vaja nasilje. Vržen je iz uradov, kjer jc j bil pred vojsko dema. Pa še tam ne morejo j izhajati brez tolmačev ali tolmačic, ko i prihaja na komisarijat (glavarstvo), na I kvesturo (policijo), k davkariji ali sodni,*
naš človek, ki laščine ne zna. Zapostavljanje pri uradih in v šolstvu pa naš narod občuti kot težko krivico. In zatorej )e pri Italijanih vsako upanje na spravo popolnoma iluzorično, dokler te težke krivice ne popravijo in narodu tiste jezikovne svobode v polnem obsegu ne vrne,o, v kateri se je gibal pred vojsko po vseh uradih v Gorici in Trstu gor do najvišjih.
Veliko število ulic je dobilo nove označbe, med njimi tudi take, ki' opozarja,o na gotove dneve in kraje iz dobe italijanskega obleganja mesta Gorice. Mesto so že precej popravili. Nekaterim ulicam se prav nič ne pozna, da so v vojski trpele, V drugih ulicah se vidi sempatje kaka razrušena hiša, po katere razvalinah raste razno grmovje ali plevelje. Ob periferi i mesta pa se vojno razdejanje mnogo bolj pozna, tam je razmeroma le malo poslopij obnovljenih. Cerkva ni vlada še nobene obnovila, nekatere so še vedno v vseh svojih prvotnih razvalinah, n. pr, cerkev sv. Vida na Plavuti, uršulinska cerkev cerkev pri frančiškanskem samostanu na Kostan evici itd, Kapucinska cerkev je sicer popravljena, a jc bila popravljena že tedaj, ko se je bojna fronta nahajala ob Pijavi, a tudi njej man ka šc mnogo do popolne obnove, poleg tega jc še velik del samostana v razvalinah. Sploh se opaža, da vlada zelo zanemarja obnovo cerkva in kapelic v mestu in obnovo zavodov in po-
slopij, ki so v rokah cerkve in raznih redov oz. kongregacij. Jasno je, da se mora tukaj skrivati gotova tendenca. Nitj obcestne pred vojsko tako lepe baročne kapelice v knezonadškofi,skem dvorcu in v osrednjem semenišču niso obnovjene! Od kod tista cerkvi sovražna tendenca izhaja, ni težko uganiti. Pripovedovali so mi, da se je loža v Trstu na veliko organizirala in da se tudi v Gorici organizira. Imneovah so mi tudi osebe, ki to stvar vodijo. Da izhajajo iz teh krogov sovražnosti proti cerkvi in tudi proti Slovencem, je za vsakega jasno, ki pozna razmere. Mnogo bolj kakor za pravo l,udsko dobrobit skrbe tisti krogi za razne »monumente«. Tak spomenik v obliki visokega obeliska so že postavili na najvišji točki Kalvarije nad Podgoro. Sedaj dvigajo podoben spomenik na vrhu sv. Marka nad Šempetrom. In že govorijo, da bodo nov še večji spomenik zidali na vrhu sv. Mihaela. Za te reči ima vlada denar v izobilju! Ž njim hoče zidati trde temelje itali.anski državi tu »nelle terre redente«, kakor da bi ne videla, kako ti temelji prehajajo na ramena komunizma, fašizma in rdečega arditstva, ki kakor pošasti plešejo krog in krog v ljudstvu pod tistimi »mo-
numenti«---
»Cafe Teatro« je v Gorici shajališče vsega zagrizenstva, fašistov in elementov lože. Tu se zbira vse, kar sovraži slovenstvo in domače pošteno furlansko prebi-
—	Kranjska gora. Bel klobuček za dečka in damsko uro so izgubili najbrž le-toviščarji. Oboje je shranjeno pri tukajšnjem župnem uradu. — Griža, ki je zahtevala 16 žrtev, ponehava. — Za katolil-i shod na Brezah vlada silno zanimanje, Bog daj da se izvrši v splošni blagor!
—	Dolgo izplačevanje zavarovalnine. Prejeli smo: Ocl leta 1899. zavarovanemu Kristjanu Rustja, poses. v Skriljah št. 84, Goriško, pri vzajemni zavarovalni banki Slavija v Pragi, zastop v Ljubljani, je pogorelo dne 20. julija 1919 vse premoženje z vso premičnino, še celo voz sena, ki ga je imel poleg hleva; komaj da je rešil živino in življenje. Zavarovan je bil za vsoto 8100 kron. Ker pa ni mogel imenovani palčati vsled vojnih homatij zavarovalnine za leto 1918. — koncem novembra mu je bil namreč rok plačati, a ker niso pošt.ii uradi ravno tedaj sprejemali denarja in ga niso sprejemali niti zavodovi zastopniki, je poravnal zavarovalnino takoj, ko so plačati vsled vojnih homatij zavarovalnine nes ni izplačal isti zavod še vinarja odškodnine vkljub vsem ogledom od strani zvodovih zastopnikov. Vsekakor je to lepa reklama za nove in stare ude »Slavije«, posebno v zasedenem ozemlju, kjer prihajajo na dan italijanske banke s svojim kapitalom!
—	Prevajlc, Prejeli smo: Prosi se vas, da uvrstite u Vaš list sledeči ispravek na dopis iz Prevalja od sobote dne 20. avgusta 1921 radi napadanja na organe obmejne kontrole. Nije resnica, da je služ-bojoči orožnik I. Toda v Prevaljah pustil Gretu Hobič iz Lipe, koja je potovala pod krivim imenom Konič, več ju je službojoči orožnik predal okrajnemu glavarstvu v Prevaljah, kje je bila kaznovana na denar-nu globu, in okrajno glavarstvo joj je potem dovolilo dvodnevno bivanje na našij teritoriji ne mesto da bi jo takoj čez drž. mejo nazaj zavrniti pustilo. Ravno tisti dan so prišle dve gospodične iz Nemške Avstrija brez vsakega našega vizuma, skaterimi se je po izdanih predpisih postopalo. Vsled tega prosim, da se navede v javnost ime pisca tega članka, koji se umešu.e v službo kontrolnega orožnika vršečega svo o službo po izdanih predpisih. Žalostno je da se najdejo še osebe, ktere zagovarjajo nepravilno oziroma neopravičeno inozemskih potnikov po našem teritoriju a še žalostnejše je to, da uradniki okr. glavarstva izdajajo nemško avstrijskim podanikom potne legitimacije za poto-vanje-,*pj3_našim teritoriju, — Ekspozitura Mariborskega! obmejnega komisarijata v Dravpgr^du, — Voditelj: Priča.
—	častilec pokojnikov g kanonika Aniona Kržiča in umetnika g. Ignacija Borštnika je zasadil za časa moje odsotnosti, t. j. od 28. do 31. avgusta t. 1. rdeče belagonije na njih gomile. Ovene-lo pa je cvetje in zelenje je porumenelo; zato sera bila prisiljena vse izruvati. Toliko v pojasnilo onemu čutečemu, ki se je spomnil blagih pokojnikov; moj namen ni bil žaliti ga s tem. — Oskrbnica teh dveh grobov.
—	Nesreča. Dne 26. avgusta je obrezoval 13-letni Maks Smrkol na Kolovratu pri Litiji drevesa. Revež je padel raz drevo, si zlomil levo roko in se je smrtno nevarno pretresel. — V Kompoljah pri Kočevju je padel z voza 201etni Janez Brodnik in se je pri padcu nevarno poškodoval na glavi. — Na postaji Brezovica je padel raz streho 17ietni krovec Ivan Nolda, doma iz Hodomina na Čehoslo-vaškem in se je težko poškodoval.
Šfalerske novice.
š Ljutomerski Orel bo dne 8. septembra slovesno razvil svoj novi krasni prapor, delo čč, šolskih sester v Mariboru. Po cerkveni slovesnosti bo javna telovadba, pri kateri nastopi poleg domačega okrožja tudi tekmovalna vrsta, ki je zmagala v Strassbourgu Bratje in sestre ter vsi prija-
valstvo, kateremu očitajo upornost proti materi Italiji, Mons. dr. Faiduti ima tuka; zarotnike proti svoi osebi. Dvakrat so mislili, da je došel v Gorico, pa so vprizordi cele pogrome proti osebam, katere so ž njim zamenjali. Tudi sredi julija se je to zgodilo. Od tukaj se preprečujejo ukrepi oblasti, če kaj ukrene na konst slovenstva, kakor se ,e to tudi sredi julija enkrat zgodilo, ko so na odredbo komisarijata ka-rabinijerji (orožniki) stranke iz S. Gregorčičevega doma spravljali na prosto, da bi šolske prostore, ker se stranke prostovoljno niso hotele iz njih umekniti, pripravili za šolsko leto v jeseni. »Cafe Teatro« je proti odredbi komisarijata določil, da morajo orožniki strankam v šolske prostore
S. Gregorčičevega doma naza, pomagati, in orožniki so ubogali »Cafe Teatro«! —
Domače slovensko časopisje se v Gorici in drugod obilno prodaja. Zanimivo pa jc, da slovensko časopisje iz Jugoslavije izgubiva na svojem pomenu in aktualnosti. Druge so stranke tam in tukaj, drugi problemi v politiki in na gospodarskem polju, drugi interesi! — Neverjetno, kako hitro spremene državne meje orientaci o v javnem življenju, posebno v političnem in gospodarskem. Drugi listi iz Jugoslavije, leposlovni, znanstveni in strokovni, se pa v Gorici in po Goriškem radi kupujejo in čitajo.
Laški značaj daje mestu še posebno v drugem, laškem kroju oblečeno vo,aštvo
telji orlovske misli, pridite v obilnem številu od bliiu in daleč k tej izredni slavnosti, da na ta način pokažete svoje krščansko prepričanje pred vsem svetom!
š Premestitev poštnega urada Zgornji Cmurek na Marijo Snežno. S 15. septembrom t. 1, se premesti poštni urad Zgornji Cmurek na Marijo Snežno, občina Velka, okrajno glavarstvo Maribor, ter se hkrati spremeni tudi ime poštnega urada v »Marija Snežna«, Poštni urad Marija Snežna bo imel dnevno poštno zvezo s poštnim uradom Št. Ilj v Slov. goricah. Okolišu poštnega urada Marija Snežna pripadajo isti kraji, ki so pripadali okolišu poštnega urada Zgornji Cmurek. Ožji dostavni okoliš obsega kraj Marija Snežna, v katerem se bo dostavljalo vsak dan razen nedelj. Selški dostavni okoliš pa obsega sledeče kraje: I. okraj: Trata, Vratji vrh, Vratje, Konjišče, Podgorje, Anblick, Drobtinci, Ži-gerce, Miethsdorf, Grabe, Lokavci in Neu-berg. II. okraj: Trata, Svečani, Sladka gora, Babenberg in Zgornja Velka. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek, v II. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto.
Llubllanske novi c®*
lj Jubilej svojega 40 letnega bančnsga
službovanja praznuje danes ravnatelj ljubljanske podružnice Splošne prometne banke, gospod Henrik D e b e v e c. Upravni odbor zavoda je jubilantu v slavnostni e-ji čestital k temu redkemu slavju, ki je tem pomembnejši, ker je ravnatelj skoro vso dobo služboval takorekoč pri enem U istem zavodu. Tudi uradništvo mu je ča-stitalo, poklonivši mu lepo darilo. Jubilantu tudi mi iskreno častitamo!
Kolektivna umetnostna razstava slikarja S. Šantla nc bo, kakor je bilo prvotno javljeno, v »Umetniški propagandi«, temveč v telovadnici »Mladike«. Odprta bo pričenši v soboto 3. septembra vsak dan od 9. do 12. ure in od 13,do 15. ure. Vstopnina 2 din-rja, za dijake in vojake 1 dinar.
lj Gospodične, ki bi bile toli požrtvovalne in hotele sodelovati pri cvetličnih dneh >Ljublj. prost. gas. in res. društva« se prosijo, da se zglase v petek dne 2. septembra od 4. do 5. in v soboto od 10. do 11. v pisarni »Ljublj. prost. gas. in reš. dr.-r, Mestni dom.
lj Gg. vrtnarji in posestniki vrtov se prosijo, da blagovolijo podariti »Ljublj. pr. gas. in reš. društvu.', cvetke za »Gasilski dane.
lj Policijska ura. Pre^ li smo: Ali ne bi bilo umestno ,da smejo ostati za časa velesejma vsaj kavarne odprte do dveh po polnoči? Policij, ravnateljstvo bi lahko napravilo to uslugo velesejmarjem, ker bodo skoraj gotovo mnogi od njih ostali brez prenočišča.
lj Čehoslovaški cirkus je včeraj dospel v Ljubljano in bo danes zvečer iire' otvoritveno predstavo v Latermanovem drevoredu.
lj Umrli so v Ljubljani: Štefanija Kožuh, uradnica, 18 let. — Terezija Jagonak, vdova paštuega sluge, 82 let. — Anion Albrecht, vrvarjev sin, 2 leti. — Ferdinand Pire, šoiski sluga, 49 let. — Anton Štefančič, posestnik, 57 let. — Marija Korošec, užitkarica, 81 let. — Frančiška Zazuia, občinska uboga, 69 let — Ivan Japelj, posestnikov sin, 11. let. — Stanislava Plberuik, hči pivov. delavke, 9. mesecev. — Josip Lokar, posestnik, 70 let. — Ivan Črnagoj, posestnikov sin, 14 mesecev. — Ivana Žužek, hči visokošolca, 3 dni. — Josip RGtlil, obč. ubožec, 75 let — Fran žužek, sin visokošolca, 4 dni. — Amalija Koprivec, hči arzenalnega ključavničarja, 14 mesecev.
lj Društvo vpokojenih javnih nameščencev za Slovenijo ima v soboto dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti svoj običajni sestanek. K obilni udeležbi vabi odbor.
in orožništvo. Kar človeka v njem osupne, je to, da je moštvo povprečno za celo glavo manjše kakor pa n. pr. v vojaštvu in orožništvu v Jugoslaviji. Goriško meščanstvo, ki rado primerja čase pred vojsko s sedanjimi, je tudi že izdavna konstatiralo, da italijanski častniki nimajo niti od daleč tistega elegantno-b'e3tcčcga nastopa, po katerem so se nekdanji avstrijski oficirji odlikovali bodisi pri svojih večernih šet-njah po korzu, bodisi v kavarni ali drugače v družbi.
Pota preko nove državne meje v Gorico so nc toliko po oblasteh v Jugoslaviji kolikor po itaJi anskih zelo otežočena. Zakaj, ni znano. Že same takse so ogromne. Toda Italijani zahtevajo za prireditev potnega lista tudi še posebno izkaznico od lokalnih oblasti na Goriškem, A celi veki lahko pretečejo, predno to dobiš! In vendar bi bilo v največjem interesu medsebojnega spoznavanja, če bi se potni listi mogli neovirano dobivati in če bi se tudi pristojbine kolikor toliko knižale, Ljud.e se seveda poslužujejo drugih potov, da pridejo čez mejo, Škoido pa ima le država, ker ne dobi pristojbin in železniška uprava, ker se potniki njenih prog izogibajo.
Gorico nam hočejo Lahi odmekniti v da! avo, pa pozabljajo, da je io nemogoče; Gorica nam ostane blizu, vedno blizu, kajti bratov in sester ne more lečiti nobena razdalja, posebno taka ne, ki je izumetničena.
lj Vlom pri I. C. Mavrju. Vlomilci prijeti. Poročali smo o velikem vlomu pri veletvrdki I. C. Mayr. Vlomilci »o izvedli svoje delo dobro, nobeno sledi ni bilo za njimi. Toda šef I. kriminalnega oddelka g. okrajni nadzornik Habe je celo zadevo liu.i-pozoruejše sam zasledoval in posrečilo se mu je izslediti vlomilca brata Tomaža in Janeza Riharja, katera sta že na varnem pod ključem.
lj Slov. trg. društvo »Merkur« naznanja gg. članom in prijateljem društva, da jo veselica, katero je nameravalo prirediti povodom ljubljanskega Velikega semnja na čast gostom dne -1. septembra t. 1. v hotelu »Tivoli*: vsled smrti Nj. Vet. kralja Petra odgodena na poznejši čas.	K
lj Zadruga pekov in kolnčnikov v Ljubljani naznanja članom, d» ie pokrajinska uprava dovolila za čas velesejma t. j. od 3. do 12. septembra t. 1. izdelovanje kruha in drugega peciva ob vsakem česu. — Načelnik.	K
lj Pretep na Vodovodni cesti. V sredo ob tri četrt na 11. uro ponoči je nastal na Vodovodni cesti velik krik, ki je prebudil g. Alojzija Repšeta, kateri je šel gledat, kaj se godi. Videl je, da je Peter I.eban klofutal Janeza Marinkota z Gline. Gospod Repše je napravil red in odvedel Lebana na policiio.
lj Pes ogrilel je tri in polletno Marijo Arko iz Most, kjer je še vedno strogi pasji kontumac. Pes je bil zdrav.
Orlovski vestssSk.
Vsem odsekom! Dne 3, in 4, sept, se vrši na Breziah katoliški shod in javen nastop Orlov. Br. odseki naj se udeleže tega nastopa polnoštevilno v krojih in naj vzamejo seboj telovadno obleko. Bratje, pokažimo javno svoje katoliško prepričanje, zberimo se pri naši Materi, izročii.io sebe njenemu varstvu, priporočimo ji svoje delo. Kar je bratom Čehom Ve1ehrad, to naj bodo nam Brezje. Brat e, ki se udeleže duhovnih vaj v St. Vidu imajo ta dan na Brezjah skupno sv. obhajilo. Vožnja je po vseh progah polovična.
Ljutomerski orlovski tabor se vrši na praznik Malega Šmarna, 8. septembra 1921. Prlekija bo zopet pozorišče orlovske manifestacije. Za tabor so polovične vozne cene, ugodnost veljavna za čas od 7. do 9. sept. 1921, Izkaznice izdaja O, Z. Pri javni telovadbi nastopi strasbourška tekmovalna vrsta. Na taboru govori g. dr. Korošec. Slovenske gorice se polnoštevilno udeleže te slavnosti. — Prijatelji Slovenskih goric, na praznik vsi v Ljutomer!
Orliški krožek »Ljubljana M. 0.«. V petek t. j. 2. septembra se vrši občni zbor, na porti Frančiškanskega samostana ob 6.30 uri zvečer. Udeležba obvezna za vse članice. — Bog živi!
ICatoiftki vestnik.
c Križe vniska moška in mlade niska Marijina družba ima danes zvečer ob 7. uri svoj redni mesečni shod. Želi se radi važnega oznanila polnošte-vilna udeležba.
cPlaninska Gora. Ker je vsled začasne državne meje dohod k romarski cerkvi Matere Božje na Planinski Gori brez potnega lista skrajno oležkočen, zato letos običajnega velikega jesenskega romarskega shoda na praznik Marijinega Imena dne 11. septembra n e bo. Za one pa onstran meje, ki jim je dohod na Planinsko Goro prost, bo pa božja služba omenjeni praznik ob 10. uri.
Ljubljanski veliki semenj
Pokroviteljstvo in otvoritev »Ljubljanskega velikega sejma«. Dr. Mehmed Spaho, minister za trgovino in industrijo, je, kakor znano, blagovoiil sprejeti pokroviteljstvo sejma in pride radi tega dne 2. t. m. ob 12. uri iz Belgrada v Ljubljano. Na kolodvoru ga sprejmejo zastopniki vlade, častnega predsedstva in glavnega odbora ljubljanskega sejma. Gosp. minister otvori ob navzočnosti gg. ministrov dr. Kukovca in Krizmana ter kr. namestnika g. ministra Ivana Hribarja v soboto ob 10. uri dopoldne »Ljubljanski veliki sejem«.
Poziv Ljubljani! Po dosedaj došlih poročilih ima L}ubljana povodom velikega semnja pričakovati številnega obiska iz inozemstva iu zlasti iz južnih delov naše kraljevine. Da se te goste preskrbi kolikor mogoče udobna prenočišča, prosi uiad »Ljubljauskega velikega semnja« vse ljubljansko meščanstvo, zlasti pa trgovce in obrtnike, de dado v to svrho na razpolago proti p I a čilu vse razpoložljive sobe, postelje, iivaue itd. Prijave sprejema stanovanjski urad Velikega semnja, ki posluje v Tourist Office, Dunajska cesta 18. Prijavo se. sprejemajo ustno in pismen > vsak dan od 8, do 12. ure dopoldne in od 2. do 0. ure popoldne. Prepričani smo, da je vsem ljubljanskim meščanom ležeče ua tem, da si Ljub..,ona chrani sloves gostoljubnega mesla in da poue~o gostje v svojo domovino najlepše utise iz našega mesta in pričakujemo obilnih prijav, da ue bo trpela reputacija našega priznanega gostoljubja.
Važno za vso posetnike ljubljanskega sejma. Opozarjamo vso cenjene posetnike ljubljanskega sejma, da permanentne vstopnice, veljavne za vse dni ljubljanskega sejma, niso na nikogar prenosne, lmejitelj permanentne vstopnice inora z lastnoročnim podpLsotn na vstopnici jamčili, da jo tudi lastnik vstopnice. Na sejmišču se bodo nahajali policijski in posebni sejmski organi, ki bodo vršili tako kontrolo. V slučaju, da se doni imcjitelje permanentnih vstopnic, ki se ne glasijo na njihovo ime in torej niso tudi lastniki vstopnic, se bodo vstopnice odvzelo in se bo proti lakim posetnikom postopalo po zakonu.
Vsem pridobitnim krofom ljubljanskega mesto ! Mesto Ljubljana je znano kot eno najcenejših in najsolidnejšib mest med vsemi kraji naše širne domovine. Ker ima veliki sejem nalogo, pridobiti in trajno držati številne kupce cele naše države, je v neprecenljivo korist cele Slovenije, du z vsemi silami delujemo na to, da si tega glasu posebno v velesejmskiii dneh z eventuelnimi višjimi cenami ne pokvarimo.
Vstopnice, ki opravičujejo enkraten vstop na sejmišče in stanejo 5 dinarjev, se riobč pri sejmski blagajni, v uradu Tourist office na Dunajski cesti št. lrt in v nekaterih trafikah in trgovinah po mestu. Mesta, kjer se nahajajo vstopnice v predpro-daji, so označena s posebnimi sejmijskimi tablicami.
Stanodajalci, v katerih stanovanjih prenočujejo obiskovalci ljubljanskega velosemnjn, sc naprošajo, da prijavijo evenlueluo izpraznitev po tujcih v času semnja takoj centralni pisarni stanovanj-»'■"ga urada ua Dunajski cesti 18. Tourist oflice.
Markiranje cest. ki peljejo na sejmišče. Da
sa omogoči čim lazjn »inoutai ija številnih posetni-kov »Ljubljanskega velikega sejnini, se naprošajo oni cenjeni trgov.'i iu obrtniki, katerih lokali in iz-loi.be so nahajajo ob cestah dovodnicah na sejmišč^, da razobesijo v svojih izložbah tablico s puščico v smeri k sejmskim prostorom, katere jim dopošlje sejmski urad.
Obisk »Ljubljanskega velikega sejma«. Po vseli večjih krajih Jugoslavije prodaja sejmske legitimacije in vstopnice nad 300 zastopnikov velikega sejma. To došlih poročilih in stanovanjskih naroČilih bo Ljubljanski veliki sejem« številno obiskan iz vseh delov naše države in sosednih pokrajin.
Filatelisti se opozarjajo, da se nahaja na sejmišču poseben poštni urad, ki bo znamke oddanih pisem in razglednic žigosal s posebnim poštnim žigom: »Ljubljnnu veliki sejenu, »Ljubljana veliki sajam«.
Razglednice sejmiških prostorov in paviljonov se dobijo od rineva otvoritve v različnih paviljonih' na sejmišču.
Vstopnice na sejmišče. Kdor stopi na sejmišče, mora imeti oficieluo sejtnsko legitimacijo ali vstopnico. Delavske in druge do sedaj izdane izkaznice so veljavne samo do petka zvečer. Osebam, ki morajo opravljati na sejmišču pri razstavitelju ročna dela (monterji, strojniki, instalaterji, nate-, karji itd.) so izstavijo po vpošte vanju neobboduo: potrebnega števila zaposlenih v sejmskem uradu po 5 dinarjev na prošnjo in pod osebno odgovornostjo razstavileljev posebno propustnice, ki jih upraviču-jejo do vstopa. Otrokom pod 14 leti se take legitimacije ne izdajajo. Sejmski čas traja od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Konec sejmskega časa bo' ob 18. uri in se naznani s parno sireno in z zvone-'1 njem, na kar morajo vsi posetniki sejmišče zapustiti. Razstavni prostori se smejo snažiti pred 8., uro zjutraj in po 18. uri ali šele ko ga zapustijo posetniki Vsako čiščenje mora bili končano do 20. ure. Ob 20. uri se vsi paviljoni uradno zapro in I zastražijo. Za pomožno osobje se odpro zopet ob pol 7. uri zjutraj.
Sejmski katalog, ki izide v soboto, dne 3. septembra, se bo prodajal na sejmišču, pri blagajni, v Tourist office in v uradu »Ljubljanskega velikega semnja«:.
Borza.
Zagreb, 1. sept (Izv.) Devize: Pešta 46 do 46.50, Berlin 210.25—210.50, Italija 792—797, London 680, Nevv-York 179.50, Pariz 1426—1430, Praga 217, Dunaj 1650—1670, Zlirich 3075—31, napoleoni 657. Valute: marka 220, lira 790, dolar 179—179.50, frank 14, n. a. K 18, lei 223.
Curih, 1. sept. (Izv.) Devize: Pešta 150, Berlin 680, Italija 2592. London 218-1, Nevv-York 587, Pariz 4455, Praga 695, Dunaj 0.70, Bukarešt 690, Zagreb 325, Varšava 0.19. Valute: n. a. K 0.60.
Dunaj, 1. sept. (Izv.) Devizo: Pešta 278, Berlin 1285, Italija 4862, London 4105, Nevv-York 1102, Pariz 8750, Praga 1325. Zurich 18*50. Bukarešt 1305, Zagreb 608, Varšava 3750. Valute: ogr. K 280, marka 1285, lira 4850, funt. str. 4090, dolar 1092, frank 8700, čsl. K 1322, šv. frank 18800, lei 1295, dinar 2415, poljska marka 3850.
ljubila nska porota.
Včeraj je predsedoval porotnemu sennlu višji deželnosodni svetnik Antou Bulovec, vota(ita sta bila gg. višji sodni svetnik Leopold žužek iu okrajni sodnik Premersteiu; obtožoe je zastopal prvi državni pravdnik g. Niko Dominico.
»Kaj bodo zvonili drugi, bom zvonil sam!«
Ta stavek je navedel v svojem govoru prvi dižavui pravdnik g. Niko Dominico, ko je zahteval od porotnikov, naj potrde krivdo Ljudevika Kosa, rojen 1. 1901. v Spodnji Šiški Fant ni še i.ar, ioua^uiio nevaren, bcil se je trgovine pri Pe-teršiču v Ptuju, kjer je izstopil in ostal g. Peter-šiču za obleko 7000 K dolžan. Podal se je k svojemu stricu, gospodu župneniu upravitelju Mateju Kosu v Leskovci nad Škof jo Loko. Stric je povedal nečaku, da hrani 80.000 kron. -katere je nabral za novo zvonove. Nehvaležni nečak je prvotno sklenil strica ustreliti in ga je izvabil v gozd; medtem, ko jo molil stric brevir, ga je nameraval usmrtiti, toda se je še premislil. Dne 27. majuika je pu ukradel, ko strica in kuharice Marije Pletiša ni bilo doma, iz biagajne 50.804 K 20 v. in 884 lir 30 cent., kuharici Mariji Pleti.sa pa 100 K in 95 lir ter srebrno uro in žepni nož. Odšel je s svojim plenom v Cerkno. Priča Luka 1'eternelj je povedal: »Ves prestrašen je prilekel župnik k meni in povedal: »Ves denar mi je Ludvik pobral.: S Tonetom Raz-petom sva odšla za njim. V Cerknem sva ga pri 1'ovictu dobila: Rekel sem mu, naj do ukradeni denar nazaj. Odgovoril jo: tO pa ne, nisem kradel.« — »Boš pa z mauo šel, te bova dala karabi-nfrjem « Na to je vrgel na mizo tisti škrnicelj, v katerem je imel denar. Odvedla sva ga v Leskovci', lam je šele vrnil zadnji ukradeni denar.< — Porotniki so nanje stavljeno vprašanje soglasno potrdili. Ljuoevit Kos je bil obsojen na 1 leto in pol težko ječe.
Nasilni (at.
Samski klepar Julij Derganc je bil zaradi tatvine že in krat i^v.novati Dno 8. majnika letos se je priplazil v sobo v Florjauski ulici št. 24, v kateri je spal Martin Mlakar. Iz Mlakarjeve obleke, ki jc ležala na mizi, je ukiadel 1800 kron denarja, verižico, vredno lf.0 K, denarnico in nož. Ko se je Mlakar prebudil, ker ga je sklicala natakarica Ivanka Peternel, katero je zbudil spečo v sosedni sobi ropot, je Derganc udaril Mlakarja po glavi in ga je ranil ua levem soncu, da bi si ohranil ukradene reči, s katerimi je tudi izginil iz sobe.
falvino jo Derganc priznal, tajil pa je, da bi bil ranil Mlakarja. Porotniki so nanje stavljeni 2 glnvni vprašanji potrdili. Derganc je bil obsojen na 2 leti težke ječe.
Vlom pri Sclmabu in Bizjaku v Ljubljani.
V noči na 12. marca 1921 so vlomili tatovi v trgovino Sclnvab in Bizjak ua Dvornem trgu. Vlomilci so odnesli 14 bal mauufakture, katera jo bila vsaj 75.846 K vredna. Blago so prenesli na Dvorni nasip. Stražniki so pa prepodili tatove in jim odvzeli ukradeno blago. Vlom so izvedli leta .1900 v Trstu rojeni mizar Jakob Turk, teta 1899 v Potopi pri Postojni rojeni mehanik France Mrsnik in čevljarjeva žena Marija Svagelj iz Trsta, rojena Obreza leta 1887 v Vrcmskem Britofu. Kakor je po vola I na policiji ,lakot) Turk, so navedeni že v Trstu sklenili, da bodo odpotovali v Ljubljano, da hi tam izvedli vlom. Knr so sklenili v Trstu, so tudi v Ljubljani točno izpeljali. Tatvino je morala napeljati Marija Švngelj, katero je najstarejša med njimi in jo tudi v Ljubljani poskrbela pri Podkraj-niku stanovanje, da bi ne bilo potreba tatovom po nevarnih hottiih ukradenega blaga skrivati.
Porotniki ;>o vsa nanje stavljena vprašanja potrdili z 9 da iu s 3 no.
Sodba: Jakob Turk tri leta težko joče. France Mršili k 5 lei težke joče. Marija švageli poldrugo loto težke ječe. Vsi trije se bodo izgnali iž kraljevine S. II. S.
In dvakratno obiavo v tedna se računa 16 kron.!
BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR.
Bar Krmi. Ljubljana, Cankar, nabr. 3
ČRKOSLIKAR.
Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6.
FOTOGRAFSKI ATELIJE;
Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
KLEPARJI Korn T„ Poljanska cesta 8. Rem7|>ar & SmerUol, Flor ul. 13,
IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA, T. Novotny, Opekarska cesta 26,
SLOVENEC, dne 2. septembra' '1921,
Priporočalo se sledeče domače tvrdke:
KNJIGARNE Jugoslov, knjigarna, Pred škofijo,
KONFEKCIJSKE TRGOVINE OIup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1,
MEHANIČNA DELA VN ICA za pisalne slrojc.
Bar Fran. Ljubljana, Cankar, nabr. 5
PISALNI STROJI.
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
PARNA PEKARIJA Jean Schreya nasi, Jakob Kavčič, Gradišče štev, 5,
RAZMN02BV. APARATI. Bar F ran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
ŠPEDICIJSKA PODJETJA Uher F. & A., Šelenburgova ulica
4. (Tel. 117.) Ranzinger R,, Cesta na južno železnico št, 7—9,
SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Žuran Martin, Mestni trg 12.
MUdonit 15 lei iz dobre hišo išče mest«
'01 %# A HTMICf1 v lrffovi"1 zc'rza'
.V A JUNCU najraje tam, kjer gospodar sam posluje b098	Ponudbe nn
SPASO LZELAC'. PLASK1.
JfflJP"- Iščejo se spretni
natakarji in natakarice
za Park-hote I »TIVOLk.
TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10.
TOVARNA FURNIRJA,
žaga in trgovina z lesoin, Podrečje, p. Domžale.
TRGOV. Z DEZN. IN SOLNČN. Mikuš L, Mestni trg 15.
URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA.
Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10, (Ceno in točno)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3.
ŽSSffiS DELAVCA - Več izurjenih MIZARJEV
sprejme takoj tvrdka MAT. PERKO. splošno mizarstvo Z g o r. Šiška, 8082
rZa dvakratno obiavo v mdnu sa raeunn 16 kron.)
TRGOVINE Z ŽELEZN1NO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«.
Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta "A.
ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV:
Cihlar Jos,, Dunajska c. 67.
ZALOGA POHIŠTVA, F, Fajdiga sin, Sv. Petra cesla 17,
ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Schuster Anton, Stritarjeva ul. 1,
ekspedicijo blaga, dalje spretnega delavca v trgovini. — za vlaganje v zaboje, za izdelovanje znbo-
*Z ključavničarja.
kateri bi bil obenem po-
raben za skladiščnik a, sprejme Ko-linska tovarna kavinib primesi v Ljubljani. — Prednost imajo tisti, kateri so bili v tej i -stroki že zaposleni.	3095 na ''• K 100' PoS<"° ležc,^» Litija
Ahcnlvont Mahrove šole-«
HMuUIVCIII, dveletno prakso, išče primerne službe v kakem večjem kraju Jugoslavije. Nastop luhko takoj. Ponudbe
3060
p,fST mesečno sobo.! Hf m®nil-?s K s
ca, p. Vodice nad Ljubljano.
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš brat, ozir. stric, svak, gospod
Anton HMnik
profesor v pokoju
včeraj 31. avgusta 1921 previden s tolažili sv. vere, v 73. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Skofja Loka, 31. avg. 1921.
Žalujoča rodbina
Bladnikova.
3009
Prodam
iz trdega in
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar
Osmžole (Sini).
razstavljeni v poviijonn E, slev. 41.
> več SPALNIC mehkega
lesa zaradi pomanjkanja prostora IVAN ANDLOVIC, mizar, Ljubljana, Kolizei, pritličje, vrata 38.	3108
Dijak išče STANOVANJE
■i. zajtrkom, kjer bi bil sam (morebiti tudi v sobici. Ima svojo posteljo in vse perilo in niii tudi doma perejo. — Ponudbe na upravo Slovenca pod: -Dijak« 3096.
na prodaj. Na ogled v trgovini Gerber, Ljubljana, Kongresni trg 4. 3107
in druge dekorativne rast-
______line nudim cenj. razstav-
Jjalcem Ljubljanskega semnja v svrho dekoracije paviljonov in drugih objektov. ANTON FERANT. umetni in trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg št. 3.
Približno 2—3 vagone

približno 3 vagone
okroglega železa za beton
nekaj sto metrov
tračnic za poljske železnice
Koritasti vozovi Plateau vozovi Ogibaluice Izolirne ploSčc in Jzolirno blago se najceneje dobi pri
A. lir. za podelavanje koruze in izdelovanje oija, Veliki Dečkerek.
Nc IV 414/21
Pri okrajnem sodišča v Celju oddelek IV sta po prošnji lastnic Štefanije in Marije Umek ter Justine Dorfinger po drju Hrašovcu in ozir. drju Zanggerju v Celju na prodaj po javni dražbi posestvi vi. št 155 d. o. Zagrad, ki obstoji iz travnika in stavbišč s hišami št. 29 in 40 in 1 uto v Zavodni. ter vi. št. 287 d. o. Teharje, obstoječe iz travnika in njive brez premičnin in pritiklin za 200.000 K kot vzklicno ceno, pod katero se ponudba ne sprejme.
Dražba se bo vršila dne 7. oktobra 1821 ob 9. nri dopoldne pri podpisanem sodišču, soba št. 10.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo se mora sodno položiti; vadij znaša 40.000 K.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču.
GSsr^po sodišče o Celju, oddelek lUf
dne 23. avgusta 1921.
žh~pleskarskh~1n"Tichrskh Idelh
SR NflJTOPLEJF. PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU IN PRECflSTtTl DUHOVŠČINI
ženske in moške, kvačkanec, sukanec. >Moderc« itd. .ie dobiti najceneje v
Osvald Ooijefc, S;
Sv. Jakoba trg ».
ZRGE-tfUIIIJEZOPI-[S PRORBOlMfei
:-UILE-!IIDII$TR.STBIIBE-nOSTOIII=
m obssk mrnm brezpirčsio. e
za avtosnoE»ii5@ in motorje. Beli bencin takoj do&avSJiv v vsaki množini po
»	3

išče stolne službe na deželi, v vili ali pa na večjem posestvu. - Naslove sprejema upravništvo >Slovema pod Štev. 3065.
iz prave koprive in razni biči vedno na zalogi.
veletrgovina, 3090
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih ftaftolmaziio, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri TANKOCI, lekarna Ljubljana, Slovenija.
SPEDSCIJSKA TVRDKA V
TONE MALGAJ
PLESKAR IN LIČAR :: LJUBLJANA :: KOLODVORSKA ULICA 6
Celi vagoni in tudi v sodih sc dobi pri
A. dr. za podelavanfe koruze in izdelovanje olfa, Veliki Bečkerek.
Najmanjša količina 10 sodov I Za ekspedicijo prepustimo proti majhni izposojevalni vsoti naše lastne cisterne in železne sode. Posredovalci se honorirajo!
Brzojavni naslov: Olfabrik, Veliki Bečkerek. Telefon štev. 203.

Slftfl
na i^&ICE&U
izvršuje noj h it, roje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarlnjenje.

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljeni
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
Stritarjeva ulica št. 2.
Delniška glavnica K 50,000.000. Rezerve K 45,000.000.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije.
Čekovni račnn številka 10.509, — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Telefon štev. 261 in 413