Veliko predvolivno zborovanje v Trbovljah Mi metno Da volitve ne ozirale se na to, ali so novoljne okoliščine ali ne, mi ne obljubljamo ničesar, ampak rajši odkrito povemo, kakšno je naše stanje in kam gre naša pot Dne 1. marca se je vršilo v Trbovljah veliko predvolilno zborovanje, ki se ga je udeležilo preko 8000 volilcev iz vseh krajev trboveljskega okraja, 2e pred 3. uro so se zbirali volilci, okrog pol 4. ure pa se je pomikal iz centra Trbovelj velik sprevod na čelu z rudarsko godbo ter sliko maršala Tita. Udarniki so nosili velik transparent s sliko rudarja, ki se bori za izpolnitev plana, ki so ga rudarji Trbovelj dosegli v mesecu februarju lOC/o-Veli knapis z geslom »Dosega plana -je naše geslo pri volitvah«. Navdušeno pozdravljen od več tisočglave množice z vzklikanjem Titu, Partiji in Mihi Marinkiu se je pojavil na svečano okrašenem balkonu Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje predsednik vlade LRS Miha Marinko v spremstvu kandidata v Zvezno skupščino tov. Za,gorička Antonu in predsednika OF okraja Trbovlje tov. Povšeta Dušana. Zborovanje je odprl predsednik OF tov. Fovše Dušan, nakar pa je spregovoril zbranim vol licem tov. Miha Marinko, ki je poudaril sledeče: »Čast mi jle, da ravno v centru revolucionarnega gibanja otvar*am predvolilno zborovanje. Volitve v Ljudsko skupščino so izrednega pomena za našo nadaljnjo zgraditev socialistične domovine. Tovariš predsednik je poudaril, »zakaj se danes postavljajo kandidati predvsem iz vrst delovnega ljudstva, ki so se izkazati kot naijiboljši borci pri izgradnji socializma.« Ni naključje, da je ravno pri vas kandidat Zagorišek Anton, danes so vaši kandidati iz vrst borcev v rudnikih, .tovarnah in zadrugah, ki vnašajo svoj borbeni duh v vaše vrste. Ti junaki, heroji dela, bodo svoje Izkušnje s terena prenašali naprej in tako bo ta enotnost vodstva in naše enakopravnosti prišla še bolj do Izraza« (ploskanje). »Predvsem stoji danes Bred nami naloga, da jatsno povemo na čim votllicem, kaj hočemo In da je naša Pot nadaljevati do končne zmage. Ta pot seveda ni lahka. Naš cilj je, da se čimpreje osamosvojimo in da sami zgradimo vse tisto, za kar smo bili odvisni v prejšnjem času od drugih. Storiti moramo še mnogo, da pridemo na zeleno vejo. Seveda so še objektivne ovire, predvsem vprašanje delovne sile. Danes je večji odstotek prebivalstva v industrijski proizvodnji kakor pa v kmetijski. Zalo je tudi nastalo vprašanje, kako naj se la večina industrijskega prebivalstva prehran® in na drugi strani, kako naj izboljšamo naše kmetijstvo na zadružni osnovi. Vsem pa je jasno, da je potrebno vstop v zadruge postavljati na bazi prepričevanja. Osnova naše borbe danes je poostreni kurs proti vsem špekulantom ki nočejo pridelovati tisto, kar je potrebno. Naša naloga je, da prikažemo našemu kmetu, kakšna je njegova na-loga. Pri teh volitvah moramo vsekakor objasmjevati naše srtališe, ki se izraža v objektivnih težavah. Mi gremo na volitve ne oziraje se na to, ali so povoljne okoliščine ali ne, mi ne obljubljamo ničesar, ampak rajši odkrito povemo, kakšno je naše stanje in kam gre naša pot. Mi imamo v vseh teh 5 letih po osvoboditvi dovolj jasnih uspehov, da iz vseh prognoz, ki jih je postavljala reakcija, ni postalo nič. Predvsem je potrebno, da jasno povemo našim volitcem naše gospodarske probleme, reakciji pa, da pri nas ni prepuščanja, kar sta nam že jasno povedala v Užicah tov. Tito in tov. Kardelj na predvolilnem zborovanju v Mariboru. To nepopustljivo stališče našega vodstva je dosti jasen odgovor tudi tisti reakciji, ki je hotela izkoristili naše težave, kt so nam jih - zadelale inforrmbirejske države. Vztrajali bomo na naši poti naprej, pa čeprav bi bilo to na škodo našega plana. Mi gremo odločno naprej pb potil, ki jo nakazuje naša Partija, naš Tito in po poti. pn kateri čvrsto koraka naše delovno ljudstvo. Ob ‘zaključku je tov. predsednik omenili naše gospodarske naloge ter predvsem poudaril važnost doseganja planskih nalog v rudnikih, na drugi strani pa dosledno vztrajanje pri izvajanju vseh obvez, ki jih mora dati naš kmet industrijskemu prebivalstvu. Na volitve gremo s krepkimi koraki in ni vprašanje, ali bomo glasovali za OF, za politiko Partije, našega državnega vodstva, ki je dalo takšne ogromne rezultate (skandiranje Titu, Partiji, Marinku)' ali pa glasujemo v črno, to se pravi — za kapitaliste. Situacija je popolnoma jasna, ali smo za pot ogromne večine 99(|/() ali za l°/o manjšine, ki se ne strinja z našo politiko. Jasno je, da bomo volili kandidate OF, med katerimi je tudi vaš udarnik tov. Zagorišek Anton. Naj živi kandidatna lista tov. Edvarda Kardelja! Naj živi kandidat Anton Zagorišek! Naj živi politična linija Komunistične Partije Jugoslavije s tov. Titom na čelu! Zbrani množici pa je nato toplo pozdravljen spregovoril kandidat trboveljskega okraja tov. Zagorišek Anton, lOkratni udarnik in nosilec reda dela I. stopnje. TOVARIŠI IN TOVAHIS1CL! Volitve v zvezno skupščino, ki so pred nami, bodo velikanskega pomena za nadaljnji razvoj naše države in zgraditve socializma pri nas. Prav tako kot so bile pretekle volitve velikega pomena za nadaljnjo graditev socialistične države, tako bodo pomembne tudi te volitve sredi velike bitke veličastnih naporov delovnih ljudi mesta in*vasi, ki kljub vsem težavam izpolnjujejo naloge, ki jih določa petletni plan in s tem v zvezi mogočna graditev nove socialistične Jugoslavije. Jugoslovanski narodi se danes bore kot enotna fronta pod vodstvom naše Partije in tovariša Tita za veliko pravično stvar. Ta pravična stvar je bila zanesljiv kažipot pri izgrajevanju naše države in je tudi danes napotilo za nove in velike zmage v bitki z vsemi tistimi, ki jim današnja družbena ureditev ni pri srcu. Prijatelji miru in sodelovanja spremljajo z velikim spoštovanjem delo in napore jugoslovanskih narodov pri njihovem delu za čimboljšo življenje naših delovnih ljudi. Vsem nam je znamo, da nima naša Jugoslavija danes lahkega stališča v tem težkem in zamotanem položaju, ko je Sovjetska zveza sklenila, da nasilno uniči vse, kar so naši narodi v težki bitki izvojevali in si s krvavimi žulji zgradili. In to samo zaradi tega ker jugoslovanski narodi branijo svojo neodvisnost in se bore za enakopravne odnose med socialističnimi državami. Osnovna naloga vsakega državljana Federativne LRJ je predvsem ta, da povsod in ob vsakem koraku brani pridobitve NOB, kateri so bili postavljeni trdni temelji že na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu. Takrat je Sovjetska zveza dejala, da so sklepi drugega zasedanja nož v hrbet Sovjetski zvezi. Nam je to danes popolnoma razumljivo, saj so že takrat barantali na račun žrtev, ki so jih dali jugoslovanski narodi za sveto in pravično stvar, za osvoboditev vsega delovnega ljudstva sveta iz krempljev nenasitnega kapitalizma. Nismo se branili težav in ne žrtev za bitko proti fašizmu, edino jugoslovanski narod je bil tisti narod, ki se je na poziv tov, Stalina združil v veliki osvobodilni vojni ter pokazal pot vsem ostalim narodom, kako se je treba boriti 'za svobodo. Toda danes ko se naši narodi z nadčloveškimi močmi in žrtvami borijo za zgraditev velike socialistične države, nam ravno oni očitajo, da smo se izneverili marksizmu-leninizmu in da je borba madžarskih fašistov ravnopr v-na naši NOB. Štiri leta so minula odkar je bila sprejeta ustava FLRJ, štiri leta plodnega dela naše nove ljudske skupščine. To obdobje, polno revbiuci .mirnih uspehov našiti delovnih IjUcifv industriji, na vasi in vseh delovnih področjih, nam je dalo tisoče udarnikov, racionalizatorjev, novatorjev ter borcev za višjo storilnost delu, nam je dalo visok delovni polet in irdno voljo za končno zmago. To obdobje naših narodov bo zapisano k-ven dokaz monolitnosti naše Partije in naših narodov, ki zavestno gradijo socializem preko vseh ovir, katere na-stopajo s strani informbirojevskih kričačev. Trdno zaupajoč v svoje lastne sile premagujemo pod vodstvom naše herojske Partije in pod Vašim modrim vodstvom iz leta v leto vse težave. Zaupanje Vam in partijskemu vodstvu smo dokazali s tem, da smo v letu 1949 predčasno zaključili vse proizvodne naloge v rudniku in podjetjih Dvatisočpetsto udarnikov, veliko število racionalizatorjev in novatorjev ter 285.000 izvršenih prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 3,800.000 dinarjev je pa odgovor delovnega ljudstva' trboveljskega okraja vsem revizionistom marl^sizma-leninizma, ki hočejo izgradnjo socializma načrtno zavreti. Vsi ti uspehi so samo rezultati Vašega genialnega vodstva in globoke politično-ekonomske spremembe, ki so nam bile kažipot pri vseh velikih nalogah ter tako omogočile izpolnitev istih. Dnevne obveze, ki si jih zadajajo naši delovni kolektivi v vsem okraju, so pa dokaz, da se ljudstvo trboveljskega okraja vestno pripravlja na volitve v zvezno skupščino. Kakor si je zadal kolektiv rudnika Trbovlje nalogo, da izpolni kvartalni" plan do 26. marca, tako tudi ne zaostaja za njim rudnika Zagorje in Hrastnik ter vsa podjetja. Porok za izpolnitev te velike in težke naloge so nam pa številni udarniki, ki se iz dneva v dan množijo ter 44 udarnikov-herojev dela, ki delajo že za drugo petletko in so kvartalni plan do danes realizirali 70%. Mizarski kolektiv Centralnih rudarskih delavnic v Trbovljah je prevzel v letu 1950 veliko višji proizvodni plan kot v minulem letu. Da se izvrši povišan plan, ,je moralo operativno vodstvo iskati skupno z delovnim kolektivom nov način dela za dosego večje storilnosti. Tako je operativno vodstvo na posvetovanju s sindikalno in partijsko organizacijo sklenilo organizirati brigadni sistem dela, ki ga je delovni kolektiv sprejel brez odpora, — nasprotno, delovni kolektiv je pokazal za nov način dela vso razumevanje in pomagal pri njegovi izvedbi. Brigadni sistem dela je pokazal stvarne uspehe, zlasti ker se brigadirji razumejo isn smatrajo med seboj kot enota in se je po novem načinu dela divgnila storilnost za ca 8—10%>. Brigade delajo na dve izmeni; ob izmeni delavstva se brigadirji pomenijo, v kakem stanju je prva izmena pustila dela in kako naj ga druga nadaljuje, da bo uspeh čim večji. Vendar se delovni kolektiv s tem še ni zadovoljil in se je tako na pobudo operativnega vodstva uvedel poleg brigad-nega načina dela tudi serijski sistem dela, ki je rodil dober rezultat in izkazuje 6—8 % višjo produktivnost. Zaslugo za ta napredek je pripisovati dobri povezavi, harmoniji in tovarištvu med upravnim in sindikalnim vodstvom. Vodja brigade Kolšek Franc Ker ise bližajo (volitve v ,Zvezno skupščino!, je kolektiv mizarskega obraita CRD sprejel v počastitev volitev na svojem množičnem sestanku do 28. marca sledeče obveze: 1. L Dežmanova brigada: Veliki uspehi, doseženi pri naših delovnih kolektivih v letu 1949, prvenstveno v naših rudnikih, so nam jasen dokaz, da naš rudar in delovna inteligenca razumeta ter pravilno pojmujeta politiko partijskega in državnega vodstva v izgradnji socializma naše dežele. Delovni polet naših rudarjev v počastitev volitev v zvezno skupščino je še bolj podkrepil masovne organizacije in tako si je Osvobodilna fronta zadala obvezo, da okrepi svoje vrste in da do konca leta izvrši preko 1,196.000 prostovoljnih ur. Tudi mladina in žene so si zadali podobne naloge. To so jasni in konkretni dokazi ljubezni našega delovnega ljudstva do naše herojske Partije. Dragi Maršal! Delo, ki ga je opravilo naše ljudstvo v Svoji domovini, je stvarno in ta stvarnost se ne da pre-vpiti preko radijskih oddajnih postaj. Ta stvarnost je velika in se ne vidi samo pri nas, marveč vidi daleč preko naših meja, to vidijo delovni ljudje v deželah ljudske demokracije, vidijo delavci, izkoriščani v kapitalističnih deželah, ta stvarnost jasno dokazuje, da se pri nas gradi socializem in da naša Partija pravilno vodi ves proletariat Jugoslavije v socializem. Ta stvarnost v naši socialistični domovini je tako močna, da bodo morali prej ali slej kloniti harangerji in a) dokonča prvo serijo 200 dvokril-nih »ProdelM-oken do 16. marca; b) izvrši drugo serijo 200 zgoraj navedenih oken 35 odstotno do 26. marca; Vodja brigade Dežman 2. II. Lesjakova brigada: a) dokonča prvo serijo 50 knjižnih roloomar do 13. marca; b) izvrši drugo serijo omar 15-oid-stotno do 26. marca; 3. III. Planinčeva brigada: a) izvrši do 26. marca 4101 planiranih delovnih ur, sedaj na adaptaciji Društvenega doma; 4. IV. Kalškova brigada: a) dokonča prvo serijo 50 pisalnih miz do 8. marca;, b) izvrši drugo serijo 50 pisalnih miz 32-odstotna do 26. marca; 5. V. Tesarska brigada Skutca Ludvika; izvrši do 26. marca 9579 planiranih delovnih ur in to največ na investicijah pri gradnji in povečanju objektov CRD; 6. Dosega proizvodnega plana za prvo četrtletje do 26. marca; 7. Katera brigada bo imela najboljšo delovno disciplino; 8. Katera brigada bo izdelala kvalitetno najboljše produkte; 9. Katera brigada bo imela 100% 'članstvo v sindikatu; 10. Katera brigada bo imela sindikalno članarino plačano 100%; 11. Pri kateri brigadi bo največja čistoča in red; revizionisti niarksizma-leninizma, katerim na čelu stoje voditelji VKP(b). Naši rudarji in ostali delovni ljudje ter delovna inteligenca v vseh kolektivih z dnevnim izvrševanjem svojih planskih nalog in obveznosti najlepše odgovarjajo na obrekovanja, ki se širijo proti nam in našemu partijskemu vodstvu, na drugi strani pa dokaz velike ijubezni do naše Partije in do Vas tovariš Maršal. Prebivalstvo našega okraja Vam daje, dragi maršal Tito odločno obljubo, da bomo vsepovsod in vedno pripravljeni z vsemi silami delati za uresničenje petletnega plana, za procvit naše države in učvrstitev socialisticnč izgradnje pod modrim vodstvom naše Komunistične Partije, katero vodite Vi dragi Maršal! Naj živi maršal Tito-heroj in učitelj naših narodov v borbi proti vsem sovražnikom naše domovine! Naj živi naša herojska Komunistična Partija — dosledna boriteljica proti vsem poizkusom revizije marksizma-leninizmal Naj žive naši ljudski poslanci in naš kandidat 9-kratni udarnik, ki dela že za drugo petletko tov. Zagorišek Anton! Trbovlje, 1. marca 1950. Delovni ljudje okraja Trbovlje 12. Katera brigada bo imela najmanj izostankov. Nadalje si je vseh 22 kovinarskih brigad zadalo Obveze pri izdelovanju strojev za rudarstvo in livarno, ki daje odlitke za te istroje. Pri vsem tem tekmovanju kažejo brigade velik napreP dek in delovni uspeh, kar znači, da delovne brigade pravilno razumejo nujnost olajšave dela naših rudarjev z mehanizacijo rudnikov, katero delo je kri naše industrije, in delajo za čimvečjo proizvodnjo, delajo iz dneva v dan za narod, ki si je s ltrvs^ vo borbo v NOV priboril lastno demokratično državo FLRJ, sledeč klicu: premog — premog .in zoipet — premog. Ta klic gre do srca vsakemu poštenemu državljanu in brigadirju, iz tega razloga raste zavest za p 'rebo čimvečje produkcije iz dneva v elan. Vsi izgledi kažejo, da kakor je v NOV vodila borbo iniciatorkia KP in izvojevala svobodo, tako se ta postavlja v ospredje tudi danes pri delu in napredku, s katero korakajo vsi nar predni in pošteni delavci in inteligenca, in je spričo že doseženih uspehov; pričakovati gospodarsko svobodo ih neodvisnost naših narodov od informbirojevskih držav. • Pri posvetovanjih z brigadami glede dosege prevzetih obvez se v CRD poraja največkrat vprašanje kritičnega! materiala ali risb. — Mogoče hi se to kritično stanje odpravilo s prevzetjem rajnih obvez v poštev prihajajočih oddelkov, kajti visi državljani imamo 26. marca volitve v Zvezno skupščino (Nadaljevanje na 3. strani) Vodja brigade Planinc Kolektiv tKruta mizarne CRD Trbovl.e v predvolilni kampan i Pro z«ocSna konferenca rudnika Trbovlje Dne 2. marca je bila ob 17. url v rudniški restavraciji proizvodna konferenca rudnika Trbovlje, na kateri so se ob navzočnosti zastopnikov sindikata rudarjev, članov Partije in uprave rudnika ter udarnikov in drugih številnih rudarjev obravnavala tekoča vprašanja rudnika Trbovlje v zvezi z dosego planskih nalog. Na tej konferenci so bili sprejeti naslednji sklepi: v nedeljo 5. marca dopoldne se dela na produkciji premoga. Premog kopljejo vsi oni, ki so prevzeli individualne produkcijske obveze v počastitev volitev 26. marca. Predsedniki sindikalnih pododborov in uprave obratov nosijo skrb, da se dela v produkciji udeleži čim večje število delavcev; 2. sklene se, da se obratuje eno nedeljo v marcu, in sicer 12. t, m. na rudniku normalno; to obratovanje se vrši v počastitev volitev v Zvezno skupščino; ■i polagati je največjo skrb ln paž-hjo. da se čuvajo rudniški stroji in material pred okvarami; v dosego tega cilja je potrebno, da sindikalni pododbori tolmačijo svojim članom nujnost najskrbnejše nege rudniških strojev, nadalje, .da se material varuje pred poškodbami; za izvršitev tega naloga se zadolžujejo predsedniki in tajniki pododborov; 4. nujno je, da se da sindikalnim pododborom na obratih večja avtoriteta in samostojnost; vsi člani kolektiva naj se v vseh sindikalnih zadevah obračajo na svoje pododbore na obratih, ti pododbori pa prenašajo težkoče svojih članov na podružnice rudarjev; 5. prihodnji teden se organizira tolmačenje novega Zakona o socialnem zavarovanju in sicer v sredo 15. marca ob 5. popoldne; predsedniki pododborov zahodnega in vzhodnega obrata, dnevnega kopa Dobrna in Neža ter zunanjega obrata skličejo širše seje grupnih poverjenikov in celotnega pododbora; za ostale obrate rudnika se določi datum pozneje; 6. obrati naj posvečajo večjo pažnjo kvaliteti premoga, pododbori in uprave obratov naj vodijo o tem najstrožjo kontrolo; 7. operativni plan za mesec marec se mora razdrobiti na posamezne od-kopne številke in brigade; na obratih se izdelajo notranji proiiplani; 8. sindikalni pododbori naj pošiljajo svoje člane-funkcionarje na dnevne raporte pri upravah obratov, da se seznanjajo z vsemi tekočimi deli in problemi obrata; sindikalni funkcionarji naj se pošiljajo na te raporte izmenoma; 9. prednji sklepi se pošljejo vsem sindikalnim pododborom in obratnim upravam. Najboljši steklarji v steklarni Hrastnik so prejeli odlikovanja — proglasitev 190 udarnikov V borbi za izpolnitev planskih nalog so naši steklarji v letu 1949 vložili vse sile, da bi bil plan podjetja izpolnjen čim preje. Danes se vidi, da je ravno veliki požrtvovalnosti tega delovnega kolektiva pripisovati, da je eden izmed najboljših v steklarski industriji. Najboljši brigadirji ter udarniki so bili na svečanem zborovanju kolektiva nagrajeni in odlikovani. Na tem svečanem sestanku je dobilo 17 najboljših brigadirjev medalje dela ter red dela, ki jim jih je izročil predsednik okrajnega Ljudskega odbora Trumi!...........Illllli.. (Nadaljevanje s 2. strani) ter lahko v počastitev teh volitev tekmuje prtAi vsak posameznik, oddelek, celotni kolektiv, tovarna, rudnik itd.. saj je naše gospodarstvo in vsaka proizvodnja tesno povezana ne samo med brigadami, marveč tudi z vsemi drugimi oddelki, pa naj si bodo takšni aJi Pa drugačni. Povsod naj bi se delalo z iniciativo in z geslom za čim večjo '4‘ti brigade Lesjak Proizvodnjo. Cim večjo produkcijo hotno dosegali, tem lepše življenje bomo ustvarili našemu delovnemu člo-Veku. S takim delom se bomo oddolžili žrtvam, ki so padle v osvobodilni ^*)rbi, z delom in dejstvi pa odgovar-jali na vsa gnusna obrekovanja in- 1 formibrojevskih agentov in jim dokazali. da znamo zmagati na politič-hem in gospodarskem polju. bovlje, pri kateri priliki je imel obširen referat, ki so ga vsi sprejeli z odobravanjem. Odlikovani so bili: z redom dela 111. stopnje 12kratni udarnik Vidmajer Ferdi, ki je bil že preje odlikovan z redom dela III. stopnje; nadalje Hkratni udarnik Skelsko Avgust z redom dela III. stopnje; 9 kratni udarnik Oprešnik Anton z redom dela III. stopnje ter 8 kratni udarnik Smodič Julij z redom dela 111. stopnje. Medalje dela so prejeli: Benčina Emil, novator in brigadir, ki je prvi v naši državi pričel s proizvodnjo termos-steklenic, prav tako: Kajzer Franc, 8 kratni udarnik; Petrič Stefan, 7 kratni udarnik; Zalaznik Jernej, 8 kratni udarnik, Leskovšek Franc, 6 kratni udarnik; Sekula Matilda, 7 kratni udarnik; Kirn Adolf, 6 kratni udarnik; Abram Stanko, 5 kratni udarnik; Trinker Adi, 8 kratni udarnik; Racld Jože, 7 kratni udarnik; Komat Miha, 8 kratni udarnik; Gerhard Jože, 7 kratni udarnik; Umek Ivan- 7 kratni udarnik. Poleg teh odlikovancev je bilo proglašenih še 190 udarnikov, med njimi so: 2 dvanajstkratna, 2 enajstkratna, 1 desetkratni, 3 devetkratni, 8 osemkratnih, 16 sedemkratnih. 26 šestkratnih, 33 petkratnih, 39 štirikratnih, 35 trikratnih, 16 dvakratnih in 10, ki so bili prvič izklieani za udarnike. Vsi ti udarniki ter odlikovanci v našem kolektivu so porok, da bo naš kolektiv še vnadalje izvrševal vse naloge, ki jih bo nanj postavljala Partija in delovno ljudstvo Jugoslavije. Delovni kolektiv bo stopal ponosno naprej v socializem. OBVESTILO Stavbna, konzumna in gostilničarska zadruga »Delavski dom« v Trbovljah, v likvidaciji, obvešča svoje vlagatelje hranilnih vlog in deležev, da bo Izplačevala valorizirane vloge od 15. marca do 15. julija 1950 vsak delavnik od 9. do 11. ure dopoldne v pisarni likvidacijske komisije v Lokah 94 — Mervar. — Vlagateljem se izplačujejo vloge samo ob predložitvi hranilne knjižice in osebne legitimacije. Kdor knjižice nima, naj pripelje dve verodostojni priči. Stavbna, konsumna in gostilničarska zadruga »Delavski domu v Trbovljah v likvidaciji Ovnikova brigada za čimprejšnjo - izpolnitev obvez! Preteklo nedeljo je med delavstvom popoldanske tretjine vzbujala posebno pozornost brigada Ovnika Poldeta, ki se je obvezala, da bo nakopala v čast volitev 1500 ton premoga; do tedaj je brigada že nakopala preko 1000 ton ter je dala preteklo nedeljo 435 ton Brigada se je zbrala ta dan pred rovom z dano obljuba, da čimprej nakoplje količino premoga, za katero se le obvezala. Samozavestno so stali brigadirji okrog Poldeta in poslušali njegova navodila, kje in kako bodo zastavili delovno orodje in koliko ton morajo ta dan nakopati. Brigadi so priskočili na pomoč tudi mladinci vzhodnega obrata z enako željo, da dobe naše železnice, tovarne in ostali potrošniki čim več premoga Mladinci so hoteli pomagati brigadirjem do čim večje produkcije. Dogovorili so se, da bodo zaslužek tega dne porabili za Izlet v Opatijo Izkušeni Ovnikovi brigadirji in mladinci so se kosali med seboj v sledečih točkah: 1. kdo bo več produciral, 2. kdo bo dosegel boljšo kvaliteti dela, 3. kdo bo imel boljšo delovno dlsci plino. Priznati moramo, da so se mladinci zelo dobro odrezali: Poldetovi brina O dir ji so se med delom večkrat spogledali. Na odrejenih krajih so končali kompletni delovni ciklus in ga hkrati pripravili za naslednjo izmeno. Obratovodstvo je sporazumno s partijsko celico in sindikalnim pododborom preskrbelo tekmovalcem po končanem delu nekaj pijače, da se okrepijo po napornem delu. Ob tej priliki naj omenimo tudi visoko zavest ostalega kolektiva vzhodnega obrata, ki je pravilno razumel poziv vodstva obrata, da se čim šte-vilneje udeleži nedeljskega dela tako na produkciji kakor tudi na remontnih delih. Saj sta bili ta dan dve tretjini delavcev na delu. Prav tako so delavci sklenili do 26. februarja delovne pogodbe stoodsotno. Mnogi so se podpisali za stalno, t. j. do upokojitve. Ce pomislimo, da nekateri niso takoj razumeli pomena sklepanja teh pogodb in da je bil končni rezultat le stoodstoten, tedaj moramo reči, da je tudi na tem obratu povezava med upravo, sindikatom in partijsko celico dobra. Prepričani smo, da se bodo rudarji vzhodnega obrata tudi v bodoče trudili z vsemi močmi za razcvit obrata in dali naši mladi socialistični industriji čim več premoga Zasedanje skupščine KLO Zagorje v znamenju predstoječih volifev 26. februarja t. t. je bila v Zagorju II. redna skupščina KLO. Na skupščini je podal izčrpen politični referat pred. sednik KLO tov. Prašnikar Polde. Na podlagi zaključka bilance za leto 194y je tajnik tov. Blatnik prečital poročilo In na podlagi izkušenj iz lanskega leta podal izčrpno analizo in problematiko iz vseh področij dejavnosti, ki spadajo pod kompetenco KLO. Iz poteka skupščine smo videli, da je Izvršni odbor odlično organiziral delo v posameznih poverjeništvih Obstoji 13 poverjeništev. ki Imajo svoje komisije od 5 do 20 članov. Na ta način je Izvršnemu odboru dana možnost da dela na široki bazi z volivci. S tem je tudi koordini- rano dejo na gospodarskem, političnem in strokovnem področju z vsemi množičnimi organizacijami, društvi in ustanovami. Iz poročil poverjenikov je razvidno, da je krenil izvršni odbor na pot k Izboljšanju dela in da bo kos vsem nalogam v tekočem letu. Skupščina je med drugimi v3žmml sklepi’osvojila predlog, da se v počastitev volitev dovrši do 23. marca cesta »Mihe Marinka«, ki veže Zagorje s Trbovljami. Na tej cesti se dela že dve leti. Dovršilev ceste je zagorskemu prebivalstvu nujno potrebna zaradi preskrbe in ostalega prometa. Skupščina se je tudi obvezala, da bo izvedla predstoječe volitve 100-odslotno. Predvolivni sestanki na vasi so prav dobro obiskani Na predvolivnem sestanku množic nih organizacij v Loki pri Zidanem mostu so se podrobno pogovorili o deiu pred volitvami. Zato je tudi predvolilni sestanek prav dobro uspet. Voiu-cem je član odbora OF tovariš Boce var Slavko podrobno obrazložil besede maršala Tita v Užicah, ki so jih vo-lilci poslušali s posebnim -animanjem. V diskusiji so se nato pogovorili tudi o obvezni oddaji mleka, ter so bili kmetje zadovoljni in predlagali, da se napišejo na KLO tozadevne odločbe in sicer malemu kmetu manj in večjemu več. Nadalje so sklenili, da bodo popravili prevozno pot, kjer bo vsak kmet delal po en dan, pa tudi dva dneva, če bo to potrebno. — Volilci iz Rečice so predlagali, da bi se napeljal vodovod v Rečico; potrebne so jim samo cevi, ostalo pa bi napravili s prostovoljnim delom. V srednji vasi na Bregu je sestanek tudi. dobro uspel, volilci so se seznanili s politično situacijo. Pravilno so si tolmačili volilci, ko jim je govornik omenil našo trgovinsko politiko; bili so mnenja, da je tako prav: bomo pač trgovali s tistimi, ki nam kaj dajo. Po diskusiji o kandidatu Tonetu Za-gorišku so diskutirali o gospodarskih problemih; želja volilcev je, da bi se jim priskočilo na pomoč pri elektrifikaciji, vse drugo bodo sami napravili s prostovoljnim delom in sicer pripravili drogove ter skopali jarke, le da se jim preskrbi ostali material. KAKO PA V HRASTNIKU V Hrastniku so imeli pretekli teden zborovanja volilcev, kjer so razpravljali poleg krajevnega proračuna tudi o volitvah. V ponedeljek 27. febr. so imeli predvolilno zborovanje vseh društev. Navzočih je bilo preko 25U ljudi. Po obširnem političnem govoru je planinsko društvo Hrastnik sprejelo tekmovanje, ki ga je napovedalo planinsko društvo Litostroja. Telovadno društvo je pa seznanilo vse navzoče s tekmovanjem, ki so ga napovedali vsem telovadnim društvom Slovenije. Se ta teden bodo imeli širšo kinleron-co kot predpripravo za prvomajski nastop, na katerem bo sodelovalo preko 1000 oseb Po končanem zborovanju so poslali pozdravne brzojavke CK KPS in IO OF Slovenije OBČNI ZBOR KOZ IZLAKE Kmetijska obdelovalna zadruga Izlake je izvršila v nedeljo 26. febr. svojo letno skupščino, ki ji je prisos vovulo 18 zadružnikov. Bilanca njihovega dela v minulem letu je bila zadovoljiva, kljub temu, da so Dile še velike pomanjkljivosti Zadružniki so sklenili, da bodo ves denar, ki so ga dobili za trudodneve, pustili v zadrugi. Po izvolitvi novega odbora, kjer je bil ponovno izvoljen za predsednika tov. Prašnikar Leon. se je sprejel sklep, da bo vsak zadružnik v letošnjem letu napravi! najmanj 250 trudodnevov Ugotovilo se je, da je med zadrugo in množičnimi organizacijami vse premalo povezave, kar je seveda popolnoma zgrešeno. Zadružniki so nadalje iznesli, da jim okra ni referenti, ki prihajajo na 'eren. ne nudijo pomoči, marveč le ovirajo njihovo delo, KOZ v Izlakah, ki ie ena izmed najboljših v okraju, bo brez dvoma v letošnjem letu boljše uspevala, ker se bo zadruga razširila, ter so zastopniki množičnih organizacij sklenili, da bodo nudili zadrugi vso pomoč in to s konkretnim delom. Žene okraja Trbovlje' se pripravljajo na volitve v Zvezno skupščino Pred kratkim je zasedal v Trbovljah plenum okrajnega odbora AFZ, na katerem so pregledale žene svoje delo v letu 1949 in si zadale nove naloge v zvezi z volitvami v zvezno skupščino in ostale naloge. Poročilo o delu organizacije žena je podala okrajna sekretarka Rojnik Angela, ki je orisala pomen volitev in politični položaj v svetu in doma. Podrobno se je dotaknila dela žena v okraju. Kritično je prikazala neizpolnjevanje plana, saj je od 40 sprejetih planov osnovnih organizacij svoje delo usmerjalo po planu le 28 organizacij. Lepe uspehe pa so žene dosegle pri prostovoljnem delu, kjer je bilo opravljenih 42.687 prostovoljnih ur. Za pravočasno izvršitev poljskih del je bilo organiziranih 6 brigad z zajetjem 75 žena. Za obiranje hmelja so organizirale brigado 315 ljudi, v kateri je bilo 291 žena in deklet. Pri prostovoljnem delu se je .posebno izkaza! XI. teren Trbovlje in v Zagorju tovarišica Anžurjeva z svojo brigado, v kateri je bilo vključenih 80 žena. Delo organizacije žena pa je potekalo pri lazličnih akcijah In organizaciji proslav preveč kampanjsko; krivdo je iskati v tem, da je bilo premalo povezave z OF. mladino in sindikalnimi organizacijami. Politično-vzgojno delo ni bilo na ustrezni višini, — to pa zaradi tega, ker je bil okrajni kader prešibek in se je izgubljal v drobnem kampanjskem delu Organiziranih je bilo 14 bralnih krožkov, ki jih je obiskovalo 234 žena. V izobraževalne tečaje je hodilo 57 žena, 3 šiviljske tečaje, ki pa so bilj združeni s političnimi urami, pa je obiskovalo 58 žena. Za proslavo 8. marca je bilo organiziranih v okra ju 35 proslav, ki so vse prav dobro uspele razen dveh. Pri zadnjih volitvah v KLO je bilo izmed žena izvoljenih kot prvi kandidati 60 žena, kar je !0.9"/o, za namestnice pa je bilo izvoljenih 98 žena. Tudi sanitetne tečaje je obiskovalo veliko število žena, premalo pa se je naredilo med ženami glede opismenosti, saj je žena v okraju, ki ne znajo pisati 61. Za zaščito matere in otroka si je zadal okrajni odbor AFZ vrsto nalog; v teku leta je bila organizirana v Radečah šivalnica, 5 otroških restavracij in tri otroška igidšča. Sodelovale pa so tudi pri organiziranju 5 šolskih in 3 terenskih kuhinj, V tednu matere in otroka je bilo prirejenih 5 otroških sejmov, ki jih je obiskalo čez 2000 otrok. V tem tednu je bilo 13 večjih akademij in 25 akademij po šolah. — Premalo se je storilo pri organizaciji delitve mleka iz mednarodnega dečjega fonda ter pri vzpostavitvi novih ustanov, ki bi razbremenile našo ženo; zlasti graje vredno je. da se v Radečah ni pristopilo le ustanovitvi DID in to zaradi oportunističnega stališča KLO in ostalih podjetij, ki so zapostavljala ustanovitev te važne institucije. Po sprejetju plana za leto 1950 je sledila živahna diskusija v zvezi z nakazanimi nalogami, kjer je organizacija AFZ Trbovlje napovedala tekmovanje v zvezi z volitvami vsem odborom AFZ okraja Trbovlje. 1. Kateri odbor AFZ bo izvedel na svojem teritoriju najboljšo in najširšo propagando v predvolivni kampanji. 2. Kateri odbor bo naipreje postavil volivne aktive žena ter najlepše okrasil volišča na dan volitev. 3 Kateri odbor AFZ bo pri zaključku volitev imel najboljše rezultate, najmanjši odstotek upravičeno odsotnih žena. najmanjši •/• abstinence in najmaniši 'U glasovanja v skrinjice brez liste, 4. Kateri odbor AFZ bo v času pred-volivne kampanje nniboli učvrstil odbor Ac-z 5 'Zrte-rj odbor AFZ bo imel vzpostavi trn e-.nboli.šf patronat nad mla-din-.v-tmt octanovami in ijm nudil vsestransko pomoč. 6. Kateri odbor bo najbolje izvedel proslavo 8. marca in imel najbolj kvalitetne programe. Ob zaključku uspešnega plenuma so bile poslane pozdravne resolucije maršalu Titu, GO AFZ in pismo jugoslovanskim ženam v Ameriki, Jugoslovanskim ženam v Ameriki! Žene rudarskih revirjev Trbovelj, zbrane na plenumu okrajnega odbora Antifašistične fronte žena Jugoslavije vam pošiljamo borbene tovariške pozdrave. Kakor vso delovno ljudstvo Jugoslavije pod vodstvom Komunistične Partije viaga vse svoje sile ža čimprejšnjo izgradnjo socializma in izvršitev petletnega plana, tudi me žene ne stojimo ob strani, ampak se dnevno vključujemo v proizvodnjo, kjer dosegamo in presegamo planske naloge, zavedajoč se, da s tem direktno sodelujemo pri razcvitu naše domovine — pri izgradnji socializma. Obrekovalna kampanja informbiroja, ki napada naše vodstvo in našo domovino, da smo prešli v tabor imperializma, nas ni odvrnila od začrtane poti, ampak smo danes še bolj kot preje združene v naši organizaciji pod vodstvom KP in tovariša Tita. Želimo, da poveste vsem, ki dvomijo v naše sile in dvomijo, da bomo mogli sami s svojimi močmi izgraditi sociali- bile združene s predvolilno kampanj«, kjer so žene osnovale 30 članški aktiva ki vrši delo v zvezi z volitvami. — Trboveljske žene so pa na svoji sekt-torski konferenci sklenile, da bodo tekmovale z vsemi odbori AFZ v okra* ju za čim boljšo izvedbo volitev in čim lepšo proslavo 8. marca. Obisk v domu slepili v Ljubljani Minuli mesec je delegacija Alfa okraja Trbovlje obiskala in obdarita naše slepe tovariše v Ljubljani, Ta obisk je bil namenjen počastitvi 8. marca, praznika mednarodnih žena. Da se slepi tovariši čim lepše na- stično Jugoslavijo, da bomo to storili, j Srade, je okrajni odbor AFZ naprosil ker ljudstvo, ki ima tako Komunistično upravo rudnika Zagorje za denarno Partijo kot je Jugoslovanska, da ljud- j pomoč. Uprava rudnika je to prošnje stvo, ki ima takšne voditelje, kot je | razumela, saj je v zadnjem času pod-tovariš Tito, lahko premaga vse težave j Pr'a 2 denarjem različne kulturno-in si ustvari srečno življenje v svoji! prosvetne, fizkulturna društva in druge svobodni domovini. Živele naše jugoslovanske sestre Ameriki! Naj živi svobodna neodvisna j''c‘°^darltev slepih' okrainl °dbor, socialistična Jugoslavija! Žene okraja Trbovlje. Plan dela organizacije AFŽ okraja Trbovlje za leto 1950 Organizacijsko delo. Prvo delo in naloge, ki so si jih zadale žene, te izpolnitev profesionalnega kadra na okrajnem odboru AFZ Redno vsak mesec se bodo vršile seje, vsaka dva meseca pa sektorske konference na 5 krajih. Plenum okrajnega odbora bo vsake tri mesece. Najtesneje se bodo žene povezale z vsemi množičnimi organizacijami, zlasti pa s pionirsko, kjer bodo razpravljale o počitniških kolonijah, mlečnih kuhinjah in otroških restavracijah. S pionirji bodo organizirale 5 masovnih izletov v partizanske kraje ter pomagale pri delu lutkovnega gledališča v Trbovljah. Žene - matere bodo posredovale vključitev mladine v igralske skupine, pevsko društvo in telovadna društva. Z ženami, ki so vključene v KOZ, bedo imele redno vsaka dva meseca konfe-tence. V zvezi z volitvami bo v vsaki volivni enoti zadolžena ena aktivistka, da bo pomagala pri -izvedbi volitev. Volitev se bodo žene udeležile 99 odstotno. Organizacijsko se bodo utrdili stari odbori in vzpostavili na novo trije, Za uspešno proslavo 8. marca in volitev sc je vzpostavil 20 članski aktiv v okrajnem merilu. Za poživitev kulturno prosvetnega dela se bodo vzpostavili v centrih aktivi s 4 do 5 članicami, ki bodo v najtesnejših stikih s kulturno prosvetnimi društvi. Politično - ideološko delo; Z okrajnim aktivom se bo redno vršil študij enkrat mesečno, terenske in vaške odbore pa bodo vključili v "študij po frontnih odborih. V KOZ se bo organiziralo 5 tečajev, v katere se zajame 80 žena in deklet. V zadružnih ekonomijah pa bo organiziranih 10 tečajev z zajetjem 120 žena in deklet. V izobraževalne tečaje se namerava vključiti še 100 žena. V tečaj OF bo poslanih 20 žena, vse nepismene žene do 45. leta starosti se bodo v letu i950 opismenile. Vsa pozornost se bo posvetila predavanjem, ki jih bodo organizirale v teku leta 90 in to o vzgoji otrok, o zdravstvu in gospodarska predavanja. Dvignilo se bo število naročnic na tisk ter organiziralo 16 različnih izletov. V organizacijo fronte se bo vključilo 10 odstotkov žena ter dvignilo socialni fond za 15 odstotkov, članarina OF pa za 5 odstotkov. Zaščita matere in otroka: V steklarni Hrastnik se bodo ustanovile dečje jasli, prav tako tudi v Zagorju, v Radečah pa »Dom igre in dela« ter otroška restavracija. Žene bodo s KLO v centrih storile vse, da se v teku leta ustanovijo pralnice in likalnice. Nad vsemi otroškimi ustanovami bodo vzpostavile patronate in vodile nad njimi nadzor. Za razvedrilo otrok se bodo organizirala otroška igrišča in to v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, v Izlakah, Loki pri Zidanem mostu in Trojanah, na Dolu pri Hrastniku pa sezonski DID. Posebna skrb pa se bo posvečala roditeljskim sestankom ter organizaciji raznih proslav. Ostale naloge: Z ženami in dekleti, ki so zaposlene v podjetjih se bodo redno vršila vzgojna predavanja. Kot stalno delovno silo bodo vključili v teku leta 500 žena in deklet. Pri akciji za obiranje hmelja se bodo organizirale ženske brigade, po številu 300 žena. Pri. prostovoljnem delu bodo izvršile žene 40.000 prostovoljnih ur, v katere pa niso vštete ure v frontnih brigadah. Trboveljske žene in proslava 8. marca Žene trboveljskega okraja so se prav vneto pripravile, da proslavijo letošnji praznik žena 8. marca čim bolj svečano. Predhodno so imele širšo konferenco, na kateri so poleg organizacije proslave 8. marca obširno razpravljale tudi o volitvah. Osmi marec so počastile s tremi centralnimi proslavami v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah, poteg teh pa so se s proslavami pripravile na ta praznik žene na Dolu pri Hrastniku, kjer so pritegnile žene iz Kala, Brnice, Marnega in Turja. Pri tej slavnosti je sodeloval tudi ženski pevski zbor v okviru organizacije AFZ. Vse proslave so bile združene z obdaritvijo najboljših aktivistk in zaslužnih žena. Zaposlene žene, ki o v produkciji, tekmujejo za večjo storilnost dela, medlem ko ostale žene skrbijo za otroke zaposlenih mater. Vso pozornost so žene posvetile raznim tečajem, predvsem kuharskim in šiviljskim. Teh tečajev deluje v okraju 15 lil jih obiskuje preko 200 žena in deklet. Pred kratkim je bil z uspehom zaključen kuharski tečaj v Gaberškom, ki ga je vodila požrtvovalna aktivistka Gričar Rezika in ki ga je obiskovalo 20 žena in deklet, ki so hodile na tečaj tudi po 4 ure daleč. — Poleg praktičnega pouka so imele tudi politične ure, ki so jih z zanimanjem poslušale. Prav dobro uspeva tudi. tečaj na Dolah pri Litiji, ki ga obiskuje 18 žena in deklet. Zadale so si nalogo, da prihodnjo jesen osnujejo šiviljski prikro-jevalni tečaj, ker se bo namreč 15. marca v okviru podjetij KLO osnovala šiviljska zadruga, za katero bo treba pripraviti kader. V okviru praznovanja 8. marca so trboveljske žene skupno z ostalimi ženami okraja obiskale dom slepih v Ljubljani in jih obdarile s pecivom ter jim poklonile 20.000 dinarjev, ki jih je nakazala uprava rudnika v Zagorju. Vse priprave žena za dostojno proslavo 8. marca pa so organizacije, zato tudi tej prošnji ni odrekla. Takoj je nakazala 20.000 din za upravi rudnika Zagorje naj-prisrčneje zahvaljuje za razumevanje, ki ga je pokazala za slepe. To je eden slučaj v našem okraju, da ima uprava podjetja razumevanje do kulturnega -* fizkulturnega napredka naših ljudi. Pet zastopnic AFZ je prispelo v; Ljubljano z darovi, ki sf> bili namenjeni slepim in sicer 20.000 din in pecivo. Upravnica Doma nas je prisrčno sprejela v zelo okusno urejenih prostorih. Ogledale smo sj vse prostore v tem Domu: učilnico, delavnice,' v fca-terih se starejši že usposabljajo v raznih strokah, nato smo sl ogledaje dvorano, spalnice in jedilnico. Videle smo, kakšno pažnjo polaga vodstvo doma pravilni vzgoji naših slepih tovarišev. Ko nam je upravnica razkazala dom, smo se vrnile v dvorano, kjer smo naletele na veliko iznenadenje: dvorana je bila okusno urejena in pripravljena za akademijo, ki se je takoj po naši vrnitvi v dvorano pričela na čast našega obiska. Akademija se je izvršila zelo svečano s pisanim sporedom: naj-prvo je nastopil pevski zbor, nato so sledile pevske točke, nazadnje pa recitacije. Za zaključek nam je spregovoril slepi tovariš, ki nam je čestital k dnevu praznika žena in nam hkrati v imenu vseh slepih izrekel borbene pozdrave našim zasavskim rudarjem v izpolnjevanju Titove petletke. Naglasil je tudi, da dnevno zasledujejo v dnevnem časopisu žilavo borbo naših rudarjev za izgradnjo socializma. Tla zaključek pa ie dodal, da se še dobro spominjajo na prisrčen sprejem v Trbovljah in na darove, ki jim jih je poklonila podružnica rudarjev (kip rudarja in rudarsko svetilko) Upravnica je na koncu akademije naglasila, da prav tako, kot se bori ves»jugoslovanski delovni razred za izgradnjo socializma, se tudi v tem domu s svojimi sposobnostmi borijo za socialistični družbeni red. Potek diskusije nas je tako ganil, da smo imele solzne oči. Ko smo zapuščale dom slepih, smo imele občutek ali je sploh možno v kateri koli drugi državi toliko nudiH in posvečati toliko pažnje ljudem, 1*1 nimajo najdragocenejšega, kar mora imeti človek, to je vid. Nobena kapitalistična država ne vodi tako brige za te nesrečne ljudi, nasprotno, človek, ki je pohabljen ati slep, je prepuščen samemu sebi, prosjačiti mora, da si podaljša obupno življenje. V naši socialistični domovin* pa stremimo za tem, da se tudi tem ljudem zasigura življenje in to z domovi. Tam si pridobivajo znanje iz vseh področij gosjrodarstva, kulture itd. — z eno besedo, nudi se jim vse, kar se pač lahko nudi človeku, ki je izgubil najdražje. — svoje oči. Razglašamo, da smo dobili pri izdidu 9. številke na-*ega lista nekaj številk vrnjenih, in to brez naslovov. Oni, ki te številke lista niso prejeli, naj nam to z dopisnico sporoče, da jim manjkajočo številko pošljemo. Uredništvo Sklepi učiteljske konference okraja Trbovlje Dnevno časopisje je že poročalo o<| Vfciteljsjki konferenci okraja tJSrtoovlje, •ti je bila 18. februarja .t. 1. o Trbov-1 •feb. Da b4 vzgojili v Šolah novega socialističnega človeka, se bo učitelj-, stvo predvsem samo vsestransko izpopolnjevalo, tako strokovno kakor itieoločko, v duhu naše socialistične stvarnosti z intenzivnim individualnim •n kolektivnim političnim študijem. Pridobljeno znanje bo učiteljstvo vestno prenašalo na šolsko mladino Pri pouku ter po mladinski in pionirski liniji. Da bi ta cilj dosegli, se učiteljstvo okraja Trbovlje obvezuje: 1. za lOOodstotno udeležbo pri študijskih sestankih (vseh tistih, ki so •teti dan v službi). 2. Da bomo ustanovili pet strokovnih aktivov v okrajnem merilu in strokovne svete na osnovnih šolali, na katerih bomo svobodno izmenjavali Praktične izkušnje pri pouku, da bi s tem izboljšali kvaliteto dela na vseh vrstah šol in pomagali s tem tako ravnateljem ter upraviteljem pri njihovem pedagoškoinstruktivnem delu. 3. Da bomo povsem odpravili nepravilen odnos do mladine in pionirjev, bomo organizirali krožke za dijake in pionirje tam, kjer se bo pokazala potreba in volja in pristopali tudi k individualnemu delu z njimi. Za izvenšolsko mladinsko in pionirsko razvedrilo in delo se prosvetni delavci obvezujemo, da bomo nudili vso pomoč tako njim kakor tudi voditeljem pri izboljšanju njihovega organizacijskega dela. 4. S posredovanjem resnične znanosti bomo izpodbili pri pionirjih in pri mladini vpliv reakcionarne duhovščine in iskali stalno načine, kako odtegovati učečo se mladino izpod njihovega vpliva glede na točko 3. V zvezi z resolucijo o obveznem osemletnem šolanju se obvezujemo: a) Da bomo vzdrževali stalen stik s starši na rednih mesečnih roditeljskih sestankih ter s tem tudi pri starših vzbudili pravilen odnos do šole in da bomo preko množičnih organizacij utrdili potrebo po dejanski osemletni šolski obveznosti. b) Da bomo pazili s povečanim zanimanjem na plansko usmerjanje v poklice in sposobnejše učence in dijake podpirali pri njihovem študiju in jih usmerjali na višje šole ter jim zagotovili potrebne štipendije. V zvezi s spremembami učnega načrta se obvezujemo: Da se bo vsak prosvetni delavec individualno poglobil v učni načrt in predlagal konkretno spremembe strokovnim aktivom, ki jih bodo dokončno oblikovali in predložili ministrstvu. V zvezi s sklepom o nagrajevanju učnega kadra za nadurno delo predlagamo: da se začnejo nagrajevati učitelji za njihovo kvalitetno strokovno in ideološko ter nadurno delo po predlogu sindikalnih podružnic brez vsakega zavlačevanja. Prav tako je treba takoj rešiti vse tozadevne zaostanke iz prejšnjega leta. V zvezi z volitvami 26. marca se obvezujemo: a) da bomo volili lOOodstotno, b) da bomo nudili vso pomoč za uspešno izvedbo volitev 1. Vsak pionir bo v votivnih enotah pripravljen pomagati aktivistom okrasiti volišča. 2. Dvignili bomo disciplino. Načelnica odreda bo s člani štaba poročala vsak tretji dan o uspehih po četah (kako se bomo obnašali v razredu, na cesti in na hodniku). 3. Do 26. marca bomo tekmovali tudi v učenju. Vsaka četa bo imela tedensko dva predmetna krožka (računskega in' slovenskega), v katerih bodo vključeni slabši pionirji. 4. V predvolivnih priprava« Damo ustanovili šahovski krožek. Z delom v ostalih interesnih krožkih (krožek lepega vedenja, krožek ročnega dela, dramski, fizkulturni in pevski krožek) bomo pa pridno nadaljevali. 5. Do 2(j. marca bomo priredili pionirsko zabavno uro. 6. Na dan borbenih žena bomo izvedli proslavo na terenu; z najboljšimi točkami pa bomo nastopili na centralni prireditvi v Delavskem domu. 7. Položili bomo dve normi za fiz-kulturno značko (tek in met žogice v cilj). Vse te sklepe hočemo izvesti res uspešno, tako kot izvajajo svoje sklepe naši očetje rudarji! Mladina mesta Trbovlje je polagala svoj letni obraiun dela Mladina mesta Trbovlje je pred krat. kim na svoji redni letni konferenci polagala letni obračun svojega dela in Pregledala uspehe in pomanjkljivosti v. dosedanjem delu v mladinskih aktivih in tudi v delu samega sekretariata. Konferenci je prisostvoval sekretar MK KPS tov. Pečar Otmar in sekretar OK LMS tov. Klemen Anton. V referatu, ki ga je podal sekretar MK LMS Trbovlje tov. Zupančič Viljem, je v kratkem orisal herojsko borbo naše mladine že v stari kapitalistični Jugoslaviji od leta 1919 dalje skozi štiriletno borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem. Naglasil je, da je zgodovina SKOJ v letih obstoja in životarjenja versajske Jugoslavije bogata in revolucionarna. To je zgodovina neuklonljive borbe proti socialnemu zasužnjevanju mladine, borba za zaščito pravic in interesov delovne mladine naše djžave. V poročilu je naglasil, kako se je mladina hrabro in častno borila. V teku narodnoosvobodilne borbe je mladina pod neposrednim vodstvom KPJ dala velik delež za osvoboditev narodov izpod okupatorja in domačih izdajalcev. svetnega dela. Ta vprašanja so najbolj pereča vprašanja aktivov v revirjih. Pomoč komiteja osnovnim organizacijam se je odražala predvsem v rednih sestankih sekretarjev in rednih obiskih članov komiteja v aktivih. Vendar je komite vršil redne sestanke s sekretarji, ki so reševali posamezne naloge in podpirali sekretariat osnovnih organizacij. V dosedanjem delu nismo zaznamovali zadovoljiv uspeh v vprašanju ideološke izgradnje našega članstva. Vzrok temu je nedoslednost komiteja do programa političnega minimuma, na drugi strani pa v neelastičnosti in pomanjkanju samoinlciative sekretarjev aktivov za zasiguranje primernih in sposobnih vodij študija. Številni aktivi bi morali biti v stalnem stiku s partijskimi in sindikalnimi organizacijami, ki bi jim vsekakor nudile pomoč. Tam, kjer so aktivi oziroma sekretariati v tesnem stiku z vodstvom podjetja in ustanov, v sekretariatu ne more biti problema sestavljanja dnevnega reda sestanka aktiva. Imeli smo precei primerov, da so bili se- stanki aktivov neživljenjski in zato slabo obiskani. Naši aktivi vse premalo izkoriščajo najrazličnejše možnosti, n. pr. prirejanje raznih izletov, ustanavljanje rdečih kotičkov, dramskih skupin, nabava časopisov in fizkulturnih rikvizitov i. t. d. Pred zaključkom svojega poročila je še opozarjal mladino na mož. nost kolektivnega reševanja vprašanj sekretariatov in to v vseh problemih in nalogah, ki se postavljajo pred mladinsko organizacijo za poživitev kul-turno-prcsvetnega in ideološkega dela ter za organizacijo razvedrila mladine. Ob zaključku referata sekretarja MK LMS tov. Viljema Zupančiča je sekretar MK KPS tov. Otmar Pečar v kratkih besedah prikazal borbo delovnega ljudstva za čimprejšnjo izgradnjo socializma ter neuspešno gonjo informbiroja proti našemu državnemu vodstvu. Po obeh podanih referatih so se mladinci oglašali v diskusijo glede raznih pomanjkljivosti in napak, ki so se pojavljale v mladinskih aktivih. Kandidati so obljubili, da bodo delo v aktivih izboljšali in popravili vse dosedanje napake. Po diskusiji se je oglasil sekretar OK LMS tov. Anton Klemen, ki je v kratkih besedah prikazal napake y delu MK LMS ter nakazal nove smernice za nadaljnje delo v mladinski organizaciji. Po osvoboditvi naše države je prevzelo oblast v svoje roke delovno ljudstvo; tako so bile postavljene velike naloge tudi pred našo mladinsko organizacijo in to za čim prejšnjo izgradnjo naše od okupatorja porušene domovine. Nadalje je tudi analiziral delo sekretariata MK LMS v Trbovljah °d konference 1949 pa do sedanje letne konference. Naglasil je, da izvoljeni mestni komite v letu 1949 ni zadostil številnim nalogam, ki jih postavlja sedanji čas pred mladinsko organizacijo. Za pomanjkljivo izvršitev zadnjih nalog so bili dani predvsem objektivni vzroki, ki so bili izraz nepravilne kadrovske politike OK LMS. Komite ni imel svojih rednih sej, zaradi česar logično nismo mogli pričakovati zadovoljivih in zaželenih uspehov v delu naših osnovnih organizacij. S postavitvijo profesionalca v novembru 1949 v MK LMS se je delo komiteja, kakor vse mladinske organizacije, zlasti v predvolivni kampanji, zboljšalo in poživilo, V MK LMS so bili namesto oddeljenih in pasivnih članov komiteja kooptirani novi člani komiteja, ki so se izkazali v delu naših osnovnih organizacij zelo požrtvovalne in so s svojo dejavnostjo poka-zali pravilen odnos do dela in mladinske organizacije. Komite se je redno sestajal in vršil svoje seje. Udeleževal s® je sestankov osnovnih organizacij, •er jim nudil vso pomoč. Tudi kooptirani MK LMS ni zadostil vsem nalo-Sam, ki so se postavile pred njega. Na svojih sejah je komite vse premalo obravnaval in reševal vprašanja Poiitično-ideološkega in kulturno-pro- Mlatlina okraja Trbovlje vrši svoja v počastitev volitev Mladina okraja Trbovlje, ki je napo- pri delu Kmečki vedala tekmovanje v počastitev volitev v Ljudsko skupščino, že izvaja svoje obveze. Tako je mladina rudnika Zagorje z upravo rudnika že dvakrat prostovoljno delala na rudniški ekonomiji, delali so pri pripravljanju lesti ter pri tem izvršili že preko 500 prostovoljnih ur. Pri čiščenju proge na separaciji je pa delalo 8 mladincev. Aktiv rudarske šole v Zagorju se je obvezal, da bo nakopal v počastitev volitev 100 ton premoga in je to obveZo že prekoračil. — Aktiv zahodnega obrata rudnika Trbovlje je delal v jami; dela se je udeležilo 20 mladincev, ki so nakopali 200 ton premoga. —■ Aktiv mladine v Toplicah pri Zagorju ima redno študijske sestanke ter je preštudiral oba govora tovariša Tita v Užicah in govor tovariša Kardelja v Mariboru. Aktiv mladine KLO Hrastnik je vključil 6 mladincev v fizkulturo, nadalje študirajo igro, s katero bodo v kratkem nastopili. Mladinski aktiv Kemične tovarne v Hrastniku se je dvakrat udeležil prostovoljnega dela v jami s 14 mladinci, ki so pomagali rudarjem pri delu v jami. Ustanovili so tudi dramatsiko skupino, ki se pripravlja na prireditev. Za uspešno delo v organizaciji so pohvalili in nagradili 7 mladincev. — Aktiv mladine podjetja »Zidar« v Zagorju sl je uredil Rdeči kotiček, v katerem imajo j premladi, zato pa smo na našem štab knjižnico ter ga pridno obiskujejo in j ,nem sestanku sklenili, da bomo v po-tekmujejo med seboj, kdo bo prebral i častitev volitev tekmovali po četah s več knjig in kdo bo bolj discipliniran ' sledečimi sklepi; obveznosti delu Kmečki aktiv mladine v Čečah je dal na prostovoljno delo na rudnik Hrastnik 7 mladincev, kt se pridno pripravljajo, da v počastitev volitev nastopijo skupno z lUkulturnirn društvom v Hrastniku, ostali mladinci se pa pridno pripravljajo na uprizoritev igre »Prisega o polnoči«. — Tudi ostali mladinski aktivi pridno tekmujejo, da izvršijo v celoti obveze, ki so si jih zadali v počastitev volitev v ljudsko skupščino. Najmlajši Trboveljčani za volitve Nuši starši in odrasli bratje in sestre v vseh trboveljskih kvartih se zbirajo na predvolivnih sestankih, predlagajo kandidate za Zvezni svet in Svet narodov V delovnih kolektivih našega rudnika se naši očetje obvezujejo za večjo storilnost in si napovedujejo medsebojno tekmovanje. Vse, prav vse se z delom pripravlja na bližajoče se volitve in hoče s tem dokazati, da ljubi svoje vodstvo z maršalom Titom na čelu vzlic vsem obrekovanjem Inlorm-biroja. Pri vsem tem pa mi najmlajši Trboveljčani ne maramo stati ob strani. ■— Voliti res še ne bomo mogli, ker smo Delovni kolektiv Steklarne častno izvršuje svoje naloge Da so naši hrastniški steklarji pravilno razumeli klic Partije- za čimprejšnjo izvršitev planskih nalog v prvem tromesečju, je razvidno iz toga, da so plan v mesecu februarju izpolnili količinsko s 110 odstotki, vrednostno pa s 115.8 odstotki. Vendar, je potrebno poudariti, da kljub vsem težkočam, ki jih je imel naš kolektiv zaradi tega, ker mora delati v glavnem male artikle, vendar dosega s svojim požrtvovalnim delom še dosti lepe uspehe. Da ne bi morda mislil kdo, da ostali oddelki ne tekmujejo in ne dajejo vsega za izpolnitev plana, povemo še to, da so naši zidarji zadali nalogo, da bodo peč za topljenje stekla izvršili ne v 6 tednih, marveč so jo popravili ter usposobili za nadaljnje delo v 5 tednih. Tudi pri podpisu delovnih pogodb naši steklarji niso hoteli biti zadnji ter so že do 26. II. t. 1. podpisali vsi delovne pogodbe, kar priča, da so pravilno razumeli vprašanje ustalitve delovne sile v podjetjih. Podpisalo je čez 280 steklarjev delovne pogodbe preko dveh let. mnogi pa so podpisati te pogodbe do upokojitve. Tekmovanje, ki ga je napovedal naš delovni kolektiv vsem steklarnam, prav dobro poteka; saj so v glavnem že vse tekmovalne točke izpolnjeno; tako smo tudi že pritegnili v sindikalno organizacijo več kot 2 odstotka članov, plan pa bomo izpolnili dva rini pred dano obvezo. Pri tekmovanju sodeluje 56 proizvodnih brigad ter 9 sodelavnih brigad. Naši steklarji bodo s svojimi novimi uspehi dokazali da so vredni imena najboljšega kolektiva v steklarski stroki ter bodo svoi tekmovalni polet še podvojili V rudniku Hrastnik so delavci v celoti sklenili delovne pogodbo Dne 23. februarja 1950 so delavci rudnika Hrastnik sklenili delovne pogodbe v celoti Da se je to izvršilo, ima mnogo zaslug partijska in sindikalna organizacija ter požrtvovalnost odseka za delo pri rudniku, predvsem pa njegov načelnik tov. Sihur Franc, rudar in lOkratni udarnik, ki vrši sedaj posle načelnika. Delovnih pogodb je bilo sklenjenih 62 odstotkov za daljšo dobo, 28 odstotkov za 1 leto. 8 odstotkov za nedoločen čas in 2 odstotka za 6 mesecev. S tem je delovni kolektiv rudarjev v Hrastniku pokazal, da se zaveda • važnosti te akcije in se tako najbolje j -odpravil za volitve v zvezno skupščino. i Ponosni smo. tla imamo Parti-I jo, ki se ne boji nobenih težavi Okrajna konferenca trgovsk h name čenče« Koncem mes. tebruarja so trgovski nameščenci in uslužbenci, zbrani na okrajni konferenci v Trbovljah, polagali obračun svojega dela za l?to 1949 ter si zadali nove naloge za letošnje leto. Poleg drugih nalog je bil sprejet predlog sindikalne podružnice Okrajnega magazina, da bodo vsi trgovski nameščenci tekmovali v času pred volitvami in s tem dokazali svojo zavest za izgradnjo socializma Tekmovanje se bo podaljšalo do 1. maja t. 1 z geslom: »Tekmujemo v poča- • stitev volitev v Zvezno skupščino in na čast 1. maja 1950.« Ob začetku konference je tov. Skei Janc Franc, zastopnik OF, prikazal navzočim politični položaj in pomen volitev, nakar je tov Gabrijel Avgust podal obračun dela ;a leto 1949, med drugim je poročal, da je promet v garantirani preskrbi dosegel 1015% v vezani trgovini 92.1%, v prosti pa 120%, — skupni promet blaga pa je dosegel 110.7%. Proti letu 1948 je bil plan blagovnega prometa za 36% višji — Po končanem poročilu je poverjenik za trgovino in preskrbo tov. Na-prudnik Karl razčlenil storjeno delo ter prikazal napake in uspehe, nakar se je razvila diskusija, med katero je Okrajni magazin v Trbovljah napovedal vsem trgovskim podjetjem in poslovalnicam v okraju Trbovlje tekmovanje. To tekmovanje bo dvomesečno in se bo vršilo od 1. marca do 1. maja po sledečih točkah: 1. Katera poslovalnica bo dvignila nivo kulturnega poslovanja in po strežbe na najvišjo stopnjo; 2. katera poslovalnica bo izvršila 31. marca najboljšo tromesečno inventuro v kvaliteti in točnosti ter dostavila inventurne liste in poročila svoji upravi v določenem roku; 3. katera poslovalnica bo imela najbolj točno in ažurno kartoteko; 4. katera poslovalnica bo dostavljala najtočnejša poročila v določenih rokih in katera poslovalnica bo sestavila najnatančnejše obračune garantiranih predmetov do predpisanega roka tet jih dostavila okrajnemu magazinu ali NB; 5. katera trgovska poslovalnica bo imela najlgpše in najprimerneje urejene izložbe, prav tako za državne praznike, predvsem pa za 27. april in 1. maj t. 1.; 6. katera poslovalnica bo imela največjo čistočo v prodajnem prostoru in v skladišču; 7. katera poslovalnica se bo najbolj trudila v svojem strokovnem delu ter strokovno dvignila svoj kader (udeležba in uspehi uslužbencev na tečajih, popoldanskih čolah seminarjih, strokovnih in delovnih sestankih individualni študij m podobno: 8. kateri poslovalnici bo uspelo pra vilneje pojasnje/ati potrošnikom izdane uredbe in navodila glede razdeljevanja predmetov v zagotovljeni in vezani preskrbi; 9. katera trgovska uprava bo poslala največ uslužbencev na strokovne trgovske tečaje; 10. katera uprava trgovskega pod jetja bo najbolje skrbela zs hilrejši obtok gotovine; 11. katera uprava trgovskih podjetij bo prva dosegla planirani blagovni promet; 12. katera »rgovska uprava bo pravilno prikazala na svojih sestankih pomen volitev v Zvezno skupščino ter se polnoštevilno udeležila s svojim osebjem volitev že v prvih jutranjih urah; 13. katero podjetje bo najbolj znižalo nabavne oz. prodajne stroške: 14. katera poslovalnica bo z najnlž jim številom kadra dosegla najvišji blagovni promet (računajoč po nabavnih cenah); 15. katero podjetje bo prvo doseglo svoj finančni plan v mesecih tekmovanja. Za poslovalnice proste prodaje odpade točka 3 (delno, v kolikor se nanaša na garantirane predmete) ter se dopolnjuje sledeče: poslovalnica Okrajnega magazina Trbovlje za prodajo po planu II tekmuje v tej točki: koli- ko okoliških krajev se bo obiskalo oziroma potovanj se bo opravilo v tekmovalnem času (sejmarska trgovina). Za dosego 10 točk je potreben 4kratni obisk. Za ostale poslovalnice proste prodaje: katera poslovalnica bo v največji meri znižala zaloge nekurantne-ga ter neldočega blaga in se založila z najbolj idočim blagom. Tekmovalne točke se ocenjujejo z največ 10 točkami ter se za najboljše poslovalnice razpisuje 10 nagrad in sicer: 1. nagrada 15.000 din, 2. nagrada 12.000 din, 3 nagrada 10.000 din, 4 nagrada 9000 din. 5. nagrada 8000 din. 6 nagrada 7000 din, 7. nagrada 6000 din 8 nagrada 5000 din. 9 nagrada 4000 din, 10 nagrada 3000 din. Za dosego 1 nagrade je potrebno doseči najmanj 140 točk. 2. nagrada 135, 3. nagrada 120. ostale nagrade pa minimalno 90 točk — Najboljša poslovalnica dobi prehodno zastavico. Sindikalne podružnice in uprave podjetij so dolžne, da postavijo v svojem pod- V Zagorju se je v nedeljo dne 5. t. m zaključil prvi dopisniški tečaj, ki je trajal 14 dni, ter ga je obiskovalo 19 tečajnikov. Merodajni činitelji so pravilno razumeli pomen tega tečaja in Iz Zagorja In okolice poslali 10 tečajnikov, tz Hrastnika 5 tečajnikov, iz Radeč 1 iz Trbovelj pa 3 tečajnike V tem kratkem tečaju so novi vidno napredoval! 'er so zaključni izpiti, ki so se polagali minulo nedeljo, pokazali, da bodo mladi dopisniki uspešno vršili svoje delo, Ze prvi dopisi, ki so jih pisali tJ tečajniki, nam to potrjujejo Prvi dopisi novih dopisnikov Otroška restavracija v Zagorju Otroške restavracije so predvsem namenjene delavski mladini, ki je zelo potrebna dnevnega okrepčila. V Zagorju se pa vprašujejo, zakaj se je postavila otroška restavracija v bližino cerkve. ko vendar večina naših rudarjev stanuje v Toplicah in se tudi zaradi oddaljenosti te ustanove sploh ne morejo posluževati njenih ugodnosti. Dnevni obisk v otroški restavraciji znaša preko 25 otrok, ki so po večini otroci kmečkih staršev Nujno potrebno je. da merodajni činitelji v Zagorju uvidijo, da je otroška restavracija namenjena predvsem delavski mladini Ako se torej to vpraašnje ne more ustrezno rešiti, je potrebna ustanovitev še ene otroške restavracije in to v Toplicah G F Zagorski pionirji — bodoči gasilci V preteklem letu so sl zagorski gasilci zadali nalogo, da posplošijo svojo organizacijo V društvu se je pokazala jetju komisije, sestoječe iz najboljših sindikalistov, ki bodo spremljali po-tek tekmovanja administrativno ter dajali pobudo In pomoč za dosego najboljših mest Na konferenci je bila Izbrana nadalje ocenjevalna komisija, v kateri so sledeči tovariši: Gabriel Avgust, Lep Oto, Korimšek Ivo, Jesihova, Kerin in Kuharjeva. — Ob zaključku tekmovanja se bodo razglasili nagrajenci in uspeh tekmovanja, prehodna zastavica se pa bo izročila na Mrzlici, kamor se bo organiziral množični izlet trgovskih uslužbencev 7. maja t. L; po zaključku sledi prosta zabava. Tekmovanje se vrši med vsemi trgovskimi podjetji in poslovalnicami v območju tukajšnjega okraja. Po napovedi prednjega tekmovanja se je okrajna konferenca zaključila. — Pri tekmovanju želimo vsem mnogo uspehov! Kolektiv poverjeništva za trgovino in promet res velika delavnost Število članstva je vidno naraslo, premalo pa je med člani mladine Načelnik društva sl je zadal nalogo, da bo zbral okrog sebe najmlajše pionirje Ti so pričeli prihajati k vajam in se redno udeležujejo vseh gasilskih a^cij. Disciplinirano poslušajo svojega poveljnika tov. Murna in se prav pridno pripravljajo na djmštveni nastop. Ze pri lanskem nastopu so pokazali viden napredek. Na zadnjem sestanku so si zadali naloge in izdelali delovni plan za letošnje leto. Poleg rednih vaj, ki jih bodo 100<>/o obiskovali, so sklenili, da bodo opravili 800 prostovoljnih ur pri gradnji prizidka gasilskega doma v Zagorju, povečali pa bodo tudi svoje vrste. Ti mladi gasilci so lahko zgled vsej ostali mladini revirjev UR Aktiv LMS obrata Apnenice v Zagorju je prejel prehodno zastavico Pretekli teden je imela mladina rudnika Zagorje svojo delovno konferenco, na kateri je bilo izrečeno priznanje mladini obrata Apnenic, ki je za sVoje uspešno delo prejela prehodno zastavico. Aktiv mladine Apnenic je ob tej priliki napovedal tekmovanje vsem mladinskim aktivom rudnika Zagorje. Iz zagorske knjigarne V zagorski knjigarni se nahaja veliko leposlovnih knjig in še večje število politične literature, ki bi našemu ljudstvu zelo koristila, če bi se pravilno tolmačila važnost in pomen te literature V splošnem je opozoriti, da se prodajo vse leposlovne knjige, knjige politične vsebine pa komaj 3 do 5 izvodov. In še te kupujejo največ knjižnice Vidi se da prebivalstvo ne kupuje knjig, da bi iz njih črpalo znanje za svojo Izobrazbo in izgradnjo, marveč, da se večinoma kupujejo romani, ki so jim v zabavo. Množične organizacije v Zagorju bodo morale v tem pogledu več storiti in pojasnjevati svojemu članstvu potrebo čitanja in kupovanja knjig politične vsebine. Trboveljski rudarji so plan v mesecu februarju dosegli 100 % Bitka za plan je bila na rudniku Trbovlje v mesecu februarju huda, zlasti pa se je zaostrila proti koncu meseca. Rudarji Trbovelj so si zadali naloge, da plan za vsako ceno dosežejo in to jim Je tudi uspelo. Da se je proizvodni plan dosegel, gre velika zasluga našim brigadirjem in udarnikom, ki so v počastitev volitev v Zvezno skupščino prevzeli izvenplanske obveze ter so s prostovoljnim delom v prostem času mnogo pripomogli, da je rudnik svojo nalogo izpolnil Zahodni obrat rudnika je plan v februarju prekoračil za 10,1*/«, prav tako vzhodni obrat za 3,4*/», medtem ko je dnevni kop Dobrna-Neža vsled stvarnih težav In to zaradi plazovja in vremenskih neprliik ostal pod planom Rudnik Je v minulem mesecu dosegel najvišjo proizvodnjo 13 februarja s 117*/. in 23 februarja s 109,4'/,; zahodni obrat je 20. t. m. presegel proizvodno nalogo za 33,8"/., 3. februarja 116,7*/. in 22. februarja 114,6'/., vzhodni obrat pa je prekoračil oz. dosegel najvišjo produkcijo 23. februarja s 112'/». Trboveljski rudarji se dobro zavedajo, da bo bitka za plan tud! v mesecu marcu trda. Napeli bodo vse sile. da spravijo plan za prvo četrtletje pod streho predčasno ter izpolnijo dano obljubo Obisk zadrnSnikov v Trbovljah Dne 4. t. m. so prispeli na obisk v rudnik Trbovlje zadružniki iz kmečko-obdelovalne zadruge St. Peter pod Sv. Gorami Na postaji sta jih pozdravila član OSS Trbovlje in član rudarske sindikalne podružnice. Delegacijo zadružnikov Je sestavljalo 10 članov in predsednik OF odbora Krško. Prišli so šele ob 10. url z brzim vlakom in ni bilo časa. da bi si ogedali ves rudnik Pri kosilu v rudniški restavraciji jih je pozdravil sekretar OF odbora Trbovlje tov Kokol in direktor rudnika » tov Hegler. Za tem so sl ogledali rudnik —- zunanje obrate — pet tovarišev pa sl je želelo videti jamskt obrat, kar se jim je tudi ustreglo Tov. Bregar član podružnice, je teh pet tovarišev peljal na mehanizirano široko čelo vzhodnega obrata, kjer so z zanimanjem opazovali potek dela Ko so zapuščali trboveljsko dolino, so izjavili, da so zelo zadovoljni s sprejemom, postrežbo in ogledom rudnika. Zelo so se čudili delovnemu, elanu naših rudarjev za dosego planskih nalog. Izjavili so, da je rudarsko delo najbolj naporno In veličastno v naši domovini in da bodo prenesli borbeni duh trboveljskih rudarjev tudi med svoje zadružnike in s tem ogromno pripomogli v preskrbi delovnega ljudstva Jugoslavije. Želeli so, da jih tudi rudarji Trbovelj v letošnjem letu obiščejo VABILO na redno letno skupščino MO Rdečega križa Trbovlje, ki se bo vršila v soboto 12. marca 1950 ob 16.30 v sindikalni dvorani elektrarne Trbovlje na bivšem Dežmanovem travniku. Vabijo se vsi člani RK, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. — Istotako se vabijo vse množične organizacije, da pošljejo svoje delegate da bo udeležba čim večja. RK Slovenije — MO Trbovlje. Proglašam za neveljavno izkaznico kolesa štev. 2047, ki sem jo Izgubil meseca septembra 1949. Juvani Silvo Tečajniki prvega dopisniškega tečaja v Zagorju V Zagonu ie bil uspešno zak juten prv dopisni*«’ teta Telovadna akademija v Z gorju Vse zaostanke bomo odkupili, špekulante kmete pa razgalili! Preteklo nedeljo je priredilo telovadno društvo Zagorje uspelo akademijo v svojem iizkulturnem domu. Na akademiji, za katero so se nastopajoči marljivo pripravljali, je vladalo veliko zanimanje, kar dokazuje obilen obisk ter do zadnjega kotička napolnjena dvorana. Akademijo je odprl društveni predsednik, ki je omenil važnost te prireditve. Dejal je: »Današnja akademija je začetek novega in intenzivnejšega dela v telovadnici. Delo, ki so ga naši telovadci opravili med zimo v telovadnici, je bila priprava za vse nadalnje delo v tem letu.« Dejal je tudi: »Ta akademija naj bi bila povod vsem mladincem in mladinkam, da se vključijo v iizkulturno sodelovanje. Želim, da bi naše delo tako napredovalo, da bi vsi na akademiji navzoči mladinci sodelovali na letošnjem javnem telovadnem nastopu.« Omenil je tudi, s kakšnimi težkočami so se borili mladinci oziroma članstvo v bivši Jugoslaviji in kakšne možnosti imajo danes. Pripomnil je, pod kakšnimi težkimi okoliščinami se je društvo pripravljalo na akademijo in to zaradi preobremenitve telovadnice po drugih organizacijah, Včasih iz stvarnih razlogov, včasih pa tudi zaradi neobjektivnega stališča posameznih funkcionarjev. Da se temu izognemo, želimo skupno sodelovanje z mladino in vsemi množičnimi organizacijami, da se vsaj delno približamo množičnosti, ki je nujno potrebna, če hočemo zajeti čim več novih telovadnih voditeljev. Na koncu svojega govora je pozval mladino na skupno sodelovanje LMS in TD. Spored akademije je obsegal 14 točk. V alegoriji je nastopilo 72 telovadcev, ki jih je občinstvo navdušeno pozdravilo. V drugi točki so nastopite pionirke z gimnastičnimi vajami in jih prav skladno izvajale. V tretji točki so mladinke prikazale svoje vaje s krogi zadovoljivo; pohvaliti moramo tovarišico Poldo, ki se je odlikovala kot dobra telvadka. V četrti točki so nastopili mladinci s preskoki čez mizo; tukaj je treba omeniti požrtvovalnost tov. Go-tarjia, ki je mladino izvežbal tako dobro, da so svoje preskoke izvedli res zadovoljivo; to bodo novi kadri TD Zagorje. V peti točki so nam pokazale naše najmlajše, toda pridne pionirčke »voje vaje, za katere jih je pripravila vzorna vzgojiteljica Zora. V šesti točki so nastopili člani z vajami na bradlji; med njimi je treba pohvaliti najstarejšega člana tovariša Ustarja, ki je star 43 let in ki je s svojimi vajami prekosil marsikaterega mladinca. V sedmi točki so starejše pionirke prav lepo prikazale vaje z loki. V osmi točki so mladinke in člani lepo nastopili s parternimi vajami; med njimi sta bila najboljša tov. Drago In Dušan. Člani uprave so v deveti točki izvajali proste vaje; tudi tukaj moramo omeniti, kako je treba širiti telovadne vrste. Prvo je potrebno, da moraš biti sam dober telovadec, da potem pridobiš v svojo sredino še druge. Člani na krogih so se v deseti točki odlikovali s poljubnimi vajami, katere so navzoči gledali z užitkom, saj jim je bila letos prvič po osvoboditvi dana možnost, da vidijo vaje na krogih. V enajsti točki so nastopile mladinke na . švedski klopi. Kot dvanajste so nastopile članice zadovoljivo. V trinajsti točki so člani nastopili z vajami, ki so res zaslužile ime akademije, in so z njimi kot najboljšo točko prikazali uspelo intenzivno delo TD Zagorje. Te vaje so bile na visoki stopnji; sestavil jih je tov. Drago, ki je tudi sam sodeloval. V štirinajsti točki so nastopajoči izvršili pozdrav zastave in potrdili pravilnost dela fizkultumikov v Zagorju. Vzlic temu. da je bila dvorana nabito polna, smo vendar na akademiji pogrešali zastopnike množičnih organizacij in ustanov, medtem ko treba Izreči vse priznanje TD Trbovljam ter OTO Trbovlje za solidarno sodelovanje pri akademiji. Po končani prireditvi so se telovadci iz Zagorja in Trbovelj razgovarjali o nadaljnjem delu v telovadnih vrstah ter izmenjavali svoje misli. Sporazumeli so se, da bodo skupno vadili na orodju v Zagorju, ker v Trbovljah trenutno rimajo svoje telovadnice. Ob zaključku skupnega posvetovanja med TD Zagorje in TD Trbovlje je tov. predsednik TD Zagorja pozval vse sodelujoče, da izvršijo predstoječe naloga. Ob tej priliki je v imenu upravnega odbora TD Zagorja nagradil najboljšo članico društva tovarišico Balantič Anico s praktičnim darilom in sicer s parom gojzeric. Hkrati je izrekel vsem ostalim priznanje za požrtvovalno sodelovanje. Boksarska Zvezna liga in vabljenje boksačev v Ljubljano Po skilepu boksarskega saveza Jugoslavije, se je ustanovila II. zvezna boksarska liga, v katero je uvrščen tudi predstavnik Slovenije. Pričakovati bi bilo, da bo težkoaitlet-ska zveza Slovenije v ta namen orgar niziraia kvalifikacijsko tekmovanje vseh zainteresiranih društev. Toda to se ni zgodilo, oziroma odredila je sarmo tekmovanje Miličnik : Železničar — Maribor, ni pa upoštevala Poleta niti Rudarja iz Trbovelj, ki se je na to tekmovanje pripravljal in čakal razpisa za to tekmovanje. Do tekmovanja ni prišlo, temveč je bil j)o zmagi Miličnika v Mariboru ta Imenovan kot zastopnik Slovenije v H zvezni ligi. Na težkoatletski zvezi je sicer tov. ■Vilhar priznal, da bi bilo pravilno, da bi se Izvršilo celotno, izločilno tekmovanje, da pa je pomanjkanje dvoran *a taka tekmovanja in da je itak Miličnik nenadlkriljiv in daleč najboljši. Smo nedvomno zato, da nas v zvez-hem razredu zastopajo najboljši, vendar pa morajo to dokazati v ringu, ne P;< samo na papirju. Znano nam je, da si je Rudar ustva-vil močno ekipo boksačev, ki bi bila Rokaj trd oreh Miličniku, in s to ekipo bi morala zveza računati in jo upoštevati. S postopkom, ki ga je naredila težko-®llet,ska zveza Slovenije, se jemlje ambicija podeželju in športnikom v industrijskih središču; zaradi tega naj se Potem naši višji forumi ne vprašujejo Slede slabega napredka fizkulture v teh krajih. Po takih nepravilnih postopkih je to nujno. Da pa ni ekipa Miličnika na ustrezni višini, kot je to jasno težkoatletski zvezi, pa dokazuje dejstvo, da je prišel pred dnevi v Trbovlje aktivni boksač Miličnika tov. Nardin z nekim članom, ki je trenutno rekonvalescent, na tako-zvano »kapranje« boksačev Rudarja in to predvsem Borušaka in Vukoviča. Obljubljal je vsakemu 4000 din čiste mesečne plače, oficirsko hrano v menzi Miličnika in brezplačno obleko. Vprašujemo se, ali ni to proti pravilom športa — kar je jasno dejal sam maršal Tito v svojem govoru fizkiil-turnikom — In ali je to koristno za nadaljnji razvoj fizkulturg v našem največjem industrijskem središču? Da oba omenjena tovariša ne predstavljata pra--vega lika današnjih fizkultumikov je jasno razvidno tudi iz podcenjevalnega govorjenja, kot n. pr.: kaj hočete tu v Trbovljah, tu je boks propadel, prav tako tudi nogomet, — ostala je edin« še godba. Tovariši težkoalletske zveze so postavljeni pred vprašanje, ali naj na ta način še dalje favorizirajo neko društvo, ali naj razpišejo dvoboj Rudar: Miličnik, ki bo dal predstavnika, kateremu ne bo mogoče ugovarjati, ker bo določen v ringu in ne na papirju. Dobro bi bilo seveda, da se ta zveza drži pravil, ki veljajo v vseh športih in naj omenjena dva aktivna boksarja pokliče na odgovornost in ju kaznuje; priče, ki so njuno vabljenje slišale, pa lahko dobi v Trbovljah. V K^O Čeče pri Trbovljah se je na vsakem sestanku vaščanom zatrjevalo, da se noben špekulantski kmet ne bo izmuznil svojim obveznostim do države. Prav tako se je zatrjevalo, da smo popustili za leto 1947 in 1948, a za leto 1949 ne bomo popustili fpekulan-tom niti za kilogram krompirja, pa tudi ne za liter mleka. Na splošno se je v tem kraju ugotovilo, da nekateri večji kmetje lani niso oddali krompirja in mleka; med njimi je tudi špekulant Žagar Franc in njegova žena, ki sta mislila, kako bi naš mladi zadružni kader preslepila in namesto oddaje mleka nadoknadila to z mastjo, v katero sta primešala ca 60% živinske soli. Špekulant Žagar Frane in vsi ostali špekulanti pa zaradi dosedanjih popuščanj niso slutili, da jim bo kaj kmalu ljudska oblast močno stopila na prste, kakor je to sedaj storila. Na sestanku zaostankarjev obvezne oddaje poljskih pridelkev se je špekulant Žagar razgalil pred vsemi vaščani. Mast, ki jo je prinesel da bi nadoknadil mleko, so Cečani videli in jo pokušali. Kmetje so trdili, da je mast stara že dve leti in neužitna, med katero je bilo primešano okrog 60% ži- vinske soli. Žagar Franc je priznal, da je dal sol med mast samo zaradi tega, da bi bila težja m da bi mu mast ostala doma, da bi z njo lahko špekuliral na črni borzi in ustvarjal med delavci nezadovoljstvo. Kmetje, ki so mast videli, so tega človeka' obsodili za špekulanta in saboterja ljudske oblasti in ga na sestanku razkrinkali. Po sestanku so delovni kmetje svoje obveznosti do države ne samo izpolnili, temveč jij} tudi presegli. Tudi zadružniki so zahtevali, da se špekulanta kliče na zagovor pred ljudsko sodišče, Razumljivo je, da se špekulanti, ne samo v Čečah, ampak tudi v drugih krajih v okraju, presenečeni, ko odkupne komisije pri njih izterjavajo zaostanke. Ta akcija je ponoven Izraz nepopustljivosti naše oblasti do špekulantov in ostalih razrednih sovražnikov naše socialistične graditve. Razumljivo je, da so špekulanti, ne samo v Čečah, ampak tudi v drugih krajih v okraju, presenečeni, ko odkupne komisije pri njih izterjavajo n* ostanke. Ta akcija je ponoven izra* nepopustljivosti naše oblasti do špekulantov in ostalih razrednih sovražnikov naše socialistične graditve. Iiulturno prosvetno tlelo mi Kolu pri Hrastniku Četudi se Dolanci malokdaj oglasimo in svetu povemo, da živimo, vendar pridno delamo. Ze takoj v jeseni, ko se je pričel šolski pouk, smo učitelji sklenili, da bomo poživili delo v naših kulturno-prosvetnih organizacijah in napravili vse, da si naša mladina in tudi odrasli prisvoje čim več znanja. Pričeli smo tudi z izobraževalnim tečajem, v katerega smo s pomočjo frontnih organizacij pritegnili 39 obiskovalcev — v pretežni večini kmečkega stanu. Da bi bil tečaj še bolj privlačen, je organizacija AFZ pod vodstvom učiteljice tov. Mahko-tove organizirala še kuharski tečaj, ki ga obiskuje 17 udeleženk, ki so večinoma kmečka dekleta iz okolice. Udeleženke vodijo same tečaj na ta način, da prinašajo s seboj ves potrebni material. Tečaj vodi priznana strokovna učiteljica tov. Jurkova, ki sc nikoli ne ustraši slabe poti v noči in prihaja redno dvakrat tedensko iz Marnega na Dol poučevat. Iz udeležencev izobraževalnega tečaja je postal prav dober kolektiv, ki ne zamuja predavanj in se vsi z zanima- njem poglabljajo v vprašanje današnje družbene preobrazbe na vasi. Pripravljajo se tudi za slovesen zaključek tečaja, ki bo v marcu; priredili bodo slavnostno akademijo. Za proslavo dneva žena — 8. marca so se prav tako že vsi pripravili. V. teh pripravah so se kosali med seboj kar trije pevski zbori: moški pevski zbor — sekcije SKUD, AFZ pevski zbor in pionirski pevski zbor. Zadnja dva je vodil učitelj tov. Faganeli. KUD je pripravil tudi enodejanko, prav tako so se udeležili mladi harmonikarji, drugi pa so pomagali z lažnimi recitacijami. Tako so vsi prispevali k čim lepši izvedbi proslave. Pa ne samo proslave, tudi našel vsakdanje življenje prinaša mnogo kulturno prosvetne razgibanosti. Naši • pevski zbori imajo redno tedenske vaje in so vedno pripravljeni pokazati svoje uspehe. Prav tako vadi folklorna skupina narodne plese, da bo spomladi naše KUD nastopilo pri okraj-nem tekmovanju z vsemi svojimi sekcijami. Prva lutkovna predstava v Trbovljah V zadnjih dneh meseca februarja je bila v Trbovljah v bivšem Društvenem domu prva povojna lutkovna predstava, ki je kot začetna dobro uspela. Organizator te predstave je bil Filmski krožek v Trbovljah, ki poleg preskrbe ozkih filmov nosi vso brigo za širjenje ostalih kulturnih del. Za prvo lutkovno predstavo ima nedvomno največ zaslug Tonček, ki je to predstavo tudi vodil in bo sčasoma postal mojster naših lutk. Za tehnično izvedbo odra sta se najbolj trudila tovariša Jože in Janko. Tudi tovarišica Elica je bila požrtvovalna, saj je v svojem prostem času šivala oblekce za lutke in pripravila ves potreben material za oder. Občinstvo v Trbovljah se je za to predstavo zelo zanimalo, kar se lahko sklepa iz velike udeležbe, saj je bil mali prostor nabito poln gledalcev, ki so z vsem zanimanjem sledili igri. Največ so zadovoljni zapuščali dvorano, kjer so po dolgih letih zopet videli lutkovno Igrico. Našim lutkovnim sodelavcem želimo mnogo uspeha; prepričani smo, da bodo kmalu naštudirali kako novo igrico v veselje ljubiteljev lutk, zlasti pa naše šoloobvezne mladine. To je že drugi primer vnašanja lažnega profesionalizma v naš črni revir, ki se bo pa zaradi zavednosti naših športnikov končal tako kot prvi. Oživljenje lutkovnega dela v Trbovljah je po štirih letih velik napredek na polju kulture in prosvete. V DOLAH PRI LITIJI PA ZAVIHAJO USTANOVITEV KOZ že imeli na Dolah pri Litiji, so naredili načrt predvolilnih sestankov in sprejeli sklep za obvezen študij vseh funkcionarjev množičnih organizacij. Ugotovilo pa se je, da je na Dolah število članov OF zelo'majhno; sklenili so da bodo do volitev povišali število članov za 10%. Iniciativni odbor za ustanovitev KOZ ima velike težave, ker posamezniki ovirajo pristop s širjenjem raznih parol in ustvarjajo nerazpolo-ženje med prebivalstvom. Na vse iznesene parole se je volilcem pravilno razložil položaj, kot n. pr. pri širjenju parole, da kdor bo šel voliti, da bo moral avtomatično vstopiti v zadrugo. Vzlic vsem tem težavam pa je že podpisalo svoj pristop v KOZ 7 gospodarstev. .. . , Tudi po ostalih KLO se živahno pripravljajo na volitve. Frontne organizacije izvajajo svoje plane ter se vrši podrobna obdelava terena. Masovni sestanki se bodo pričeli po vsem terenu okraja te dni in bo kot uvod v pospešeno politično predpripravo veliko množično okrajno zborovanje, na katerem bo govoril tudi kandidat tov. Za-gorišek Anton, ponos revirskih rudar-jev._____________________ Opozorilo Opozarjam, da nisem plačnik za dolgove svoje Žane Sotlar Alojzije, ki bi jih delala na moje ime. — Sotlar Peter Staran 8 »ZASAVSKI UDARNIK« » Štev. 10. Nogometaši rudaril se bodo prw» udeležil volitev . Nogometno moštvo Rudarja, ki se pripravlja na kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v III. državno ligo, se je pred par dnevi vrnilo s treninga v Lovranu. Treninga se je udeležilo 25 nogometašev: prvo moštvo in junior- sko moštvo. Na sestanku, ki so ga imeli v Lovranu,, so nogometaši sklenili, da se bodo na dan volitev prvi udeležili volitev. Na treningu v Lovranu so odigrali več tekem ter eno izgubili, dve pa dobili. Rudar (tnladinei) : fJra-fivur (L j.) ti : I ( 5 .• 1) Mladinsko moštvo Rudarja je odigralo v Opatiji prijateljsko tekmo s prvim moštvom Grafičarja iz Ljubljane. Mladinci Rudarja so zaigrali prav dobro in zmagali z rezultatom 8:1. Turnir v čast volitev v ljudsko skupščino V čast volitev v ljudsko skupščino je mestni odbor FISAH na Reki organiziral nogometni turnir, na katerem je sodelovala novosadska Sloga, trboveljski Rudar, sindikalna reprezentanca Roke in garnizon JA. V prvi tekmi je Rudar premagat garnizon JA Z rezultatom 4:0. Gole so dosegli: Florjane 1. Opresnik 1 in Klančišar 2. V drugi tekmi je novosadska Sloga z veliko težavo premagala sindikalno reprezentanco Reke z rezultatom 1:0. Naslednji dan sta Garnizon JA in sindikalna reprezentanca Rekfe igrali neodločeno 1:1 (1:0). Finalna tekma Slopa : Rada ti : 2 (1 ' 1) V finalu, ki je odločil o zmagovalcu turnirja, je Sloga zmagala z rezultatom (1:2. Moštvo Rudarja je bila skoraj ves čas igre enakovreden nasprotnik ter je bil rezultat prvega polčasa 1:1. V drugem delu igre Rudar ni popustil, vendar je obramba zakrivila tri gole. Tudi napad ni izkoristil več ugodnih situacij. Rudar je po igri zaslužil najmanj neodločen rezultat ter se zmaga Sloge izraža previsoko. Gola za Rudarja je dal Koncilja. Partizan tl. (Reoprad) : Rudar (Trbovlje) •» : / Za nogometno tekmo med beograjskim Partizanom in Rudarjem iz Trbovelj, ki se je odigrala v soboto 4. marca na štadionu Rudarja v Trbovljah, je vladalo v revirjih veliko zanimanje. Tekmi je prisostvovalo čez 3000 gledalcev, ki so prišli tudi iz drugih krajev kot n. pr. iz Celja in celo iz Velenja. Moštvo Partizana je nastopilo v naslednji postavi: Popovič,, Račič, Ben-crr, Marjanovič, Požega, Ivanovski, Krgin, Vogrin, Kolakovič, Bevanda in Kantaržič. lom Rudarja zelo nevarna situacija, ki se je končala z uspešno intervencijo vratarja Rudarja. V 31. minuti je bil prisojen proti Partizanu pfosti strel iz 16 metrov, ki ga je streljal Klan-čišar. Ostri strel je vratar ubranil v krasnem stilu, toda žoga se je odbila., Florjane strelja iz težke pozicije ponovno, toda odlični vratar Partizana je ponovno potrdil svojo visoko kvaliteto. V 35. minuti je bil kot proti Rudarju; iz gneče je dosegel Partizan 5. gol. Ze je izgledalo, da bodo gostje odšji Nogometni moštvi Partizan in Rudar Rudar: Tauš,, Butkovec (Černe), Dolinšek, Sori, Kos, .Vodišek (Princ), Htidarin, Florjane, Koncilja, Klanči-šar in Opresnik. Po pozdravih moštev in podaritvi rudarske svetilkev, ki jo je izročil moštvu Partizana ing. Petrič, sc jc pričela zanimiva bitka. Pratek potek igre: Prvih 10 minut je prevladovalo na igrišču moštvo Rudarja, ki je imelo dve 99odstotni priliki za dosego gola. Gostje so kmalu uredili svoje vrste ter po krivdi obrambe Rudarja dose.gli v 15. minuti prvi gol. Sest minut kasneje so povišali rezultat na 2:0 ter gre ta gol na račun vratarja. Krasen strel napada Partizana se je v 23. minuti odbil od prečke. Pred koncem igre prvega polčasa so gostje dosegli 3. gol in vodili s 3:0. V drugem polčasu je Rudar pričel igri) z velikim poletom, toda zaradi m dovoljene zaustavitve pred golom je sodnik prisodil kazenski strel iz daljave 17 metrov, s katerim so gostje dosegli že 4. gol. V trideseti minuti je bila pred go- z igrišča brez gola, toda minuto kasneje se je hitra akcija, izvedena po Opresniku, ki je preigral vratarja, končala uspešno. Končni rezultat 5:1 je malo previsoko izraženi, toda gostje so zmagali zasluženo, ker so bili po tehniki in podajanju absolutno boljši. Moštvo Rudarja je igralo sicer požrtvovalno, kar pa je seveda za zmago premalo, napad je preveč okleval s streljanjem in naj v prihodnje opušča nepotrebno preigravanje pred golom, Odred II. Ljubljana : Bratstvo Hrastnik 6:2 (3:1) ZAHVALA Vsem, ki ste se udeležili pogreba mojega nepozabnega moža GUZELJ JERNEJA in vsem, ki ste se ga na kakršen koli način spomnili, se prav iskreno zahvaljujem. Spoštovanje, ki ste mu ga izkazali vsi, mi je v veliko tolažbo. Žalujoča žena Guzelj Marijia in ostalo sorodstvo. Urbanistični svet v Zaporju V Zagorju smo ustanovili urbanistični svet, ki bo načrtno usmerjal graditev stanovanjskih hiš in ostalih objektov. S tem bodo odpravljene razne napake, ki so se pojavljale doslej pri izdelavi načrtov in graditvi stanovanjskih hiš. Urbanistični svet bo v tesni povezanosti z OLO vsa vprašanja glede novogradenj strokovno proučil ter vsestransko pomagal posameznikom, ki si nameravajo zgraditi hišo. V času, ko se borimo za novo delovno silo, nam je individualna gradnja hišic lansko leto dala iniciativo, da bomo letos zgradili nad 70 hišic, kar bo olajšalo delo gradbenim podjetjem, zmanjšalo stroške pri novogradnji ter olajšalo stanovanjsko krizo v Zagorju, Tudi v tem se kaže pomoč, ki jo daje ljudska oblast delovnemu človeku. Rudniška' uprava nudi delavcem brezobrestna posojila za material. Zasavski ocvirki ICaj mislijo funkcionarji pri apnenicah v Zagorju? — Na mladinski veselici so sobo okrasili z vato. Da, prav lepa je bila okrasitev veseličnega prostora, toda ali ni škoda tega materiSla, ki ga v druge svrhe danes tako primanjkuje? * Zaikaj niso v Zagorju ob sobotah vse poslovalnice klavnice odprte? — Verjetno je, da nekateri mislijo, da bodo gospodinje, čeprav stoje še v tako dolgih vrstah, dobile prekmalu meso ... * Ljudje v Trbovljah se čudijo, kako vendar, da ni v naših poslovalnicah nekih artiklov, ki pa* se vzllc temu prav učinkovito uveljavljajo v naši trboveljski »modi«. Vse se upravičeno vprašujejo, kje in kako se ti predmeti prodajajo. — Odgovor na to vprašanje bi lahko dobili, če bi stopili v naše poslovalnice »od zadaj«, kjer se odvija trgovina z blagom, ki ni za »javno prodajo«. Tako so se v zadnjem času v Trbovljah prodajale raznobarvne Micky-majice, ki jih v poslovalnicah ni bilo videti nikjer. — Kaj hočemo: to Je pač roba, ki ni za vse smrtnike. Sicer pa imajo po svoje prav: čemu naj bi se ljudje mučili in stali v dolgih vrstah, kjer bi lahko prišlo do neljubih prerekanj, če se pa take reči lahko prodajo na tihem brez kakega krega.. « Trboveljski avtobus in njegove spre-vodnice so zelo muhaste nature. Zaradi teh muh morajo potniki, ki odhajajo iz Trbovelj ali pa se vračajo domov, doživeti marsikaj. Tako je bilo nekega jutra prerivanje potnikov na Vodah. Čeprav je avtobus precej Večji od prejšnjega, je bilo suvanja in bunk kar na koše. Ko je spre-vodnica videla, da ne bo prostora za vse čakajoče, je »avtoritativno« odločila, kdo sme vstopiti in kdo ne. Godilo se je tako, kakor pravijo da bo na sodni dan: eni na desno, drugi na levo. Treba pa je reči, da je bila deklica zelo velikodušna, saj se Je nazadnje izkazalo, da nima pravice do vstopa na avto samo en potnik, ki je bil »preveč«. Čeprav je prizadeti spre-vodnici dopovedoval, da mora službeno v Ljubljano, jo je avtobus brez njega popihal proti postaji, potnik pa je moral ostati doma. Ta primer ni osamljen, saj se na'postaji v Trbovljah dogajajo pogosto podobni primeri. Tako so ob neki priliki ostali na postaji trije delavci, ki so prišli v Trbovlje, da se vključijo v delovni kolektiv. Prvi vtis o naših Trbovljah pri teh delavcih, ki so morali oditi peš proti Vodam s težkimi kovče-gi, gotovo ni bil najboljši. Osebju avtobusa bi nujno priporočali, da bi si prisvojilo vsaj nekoliko evropskih manir in čuta proti našim delovnim ljudem, saj je vendar avtobus za vse tukaj, ne pa morda samo za »simpatične« obraze. Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje Prejeli smo: »Ljudska pravica« je pred kratkim pisala: »Premalo zani-: manja za izobraževanje pa kažejo že-j ne v okrajih Kamnik, Jesenice, Črnomelj, Kočevje, Postojna, Tolmin, Trot* j nje in Trbovlje.« — List pravi nada- ( 'je: »Posebej moramo pohvaliti okrajni odbor Ljudske prosvete y Murski : Soboti in tamkajšnje člane Ljudske | univerze.« In Ljudska univerza v Trbovljah? * Pustni torek se bo v Hrastniku v kemični tovarni uveljavil kot najdalj« šj praznik v letu. Ze letos so ga praznovali dva dni: če bo što v takem pravcu naprej, ga bodo ob koncu petletke kar cel teden skupaj. Značilno pri vsem je to, da so nekateri funkcionarji upoštevali pustne ; obrede v večji meri kot pa predvoHv-no zborovanje, ki prav zaradi tega ni uspelo tako kot bi moralo. * Higiena v zagorski apoteki. Javlja- , jo nam, da se v zagorski apoteki vin- j šijo plesi s spremljanjem na haTmnmf« ko. Zares higienično udejstvovanje za tako ustanovo! V dveh večjih industrijskih podjetjih v Trbovljah se opaža, da se pri dnev- > nih in važnih drugih konferencah navzoči še vedno nagovarjajo z »gosp:v- j di«. Priporočljivo bi bilo, da se ta na- I vada, ki ni v skladu z našim sodobnim i gledanjem na življenje, odpravi, ker je za nagovarjanje oseb v socialistični dr- j žavi v rabi že izza dobe naše osvobjo- i dilne borbe dosti lepša in primernejša beseda. Nagovarjanje z gospodi« je mogoče j »elegantno« za nekatera ušesa, ni pa j priporočljivo, ker izraz »gospod« spominja logično na »hlapca«. Danes pa nimamo ne prvih ne drugih, marveč sjno vsi tovariši. * Zadnjič srno pisali, da se ŽMieij«, rum I in liker pri nas ne pijejo več iz »štamprlov« kot nekoč, marveč kar iz vinskih kozarcev. Ko je nek naš fant bral to notico, je dejal: »Ne iz vinskih kozarcev, iz »krigljev« pijemo rum!« — Tableau! TAKI PRIMERI ŠKODUJEJO SOCIALISTIČNI DRUŽBI V 7. številki našega lista smo priobčili članek pod gornjim naslovom. K članku pripominjamo, d« se je v besedilo vtihotapila pri prepisovanju neljuba pomota. V članku je govora o »grbavem sprevodniku«, glasiti bi se pa moralo pravilno »grobem sprevodniku«, kar tem potom popravljamo. Uredništvo. SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE — DELAVSKI DOM V soboto 11. marca ob 19.30: Carlo j Goldoni: »Krčmarica Mirandoiina« — vesela zgodba v treh dejanjih. Premiera. Ksnemaiografi KINO THBOVJE predvaja češlci film »Slutnja«. SPORED PREDAVANJ bo razviden iz reklamnih omaric. KINO »KAJKOu HRASTNIK predvaja sovjetski barvni film »Tri srečanja«. Predstave od sobote do ponedeljka. Nasled. teden predvaja ameriški film »Alibaba in 40 razbojnikov«. — Predstave od srede dne 16. do ponedeljka 20. marca. Kino »TRIGLAV« predvaja: petek, 10. sobota 11. ob 15, 17 in 19 zvečer, nedelja dne 12. marca ob 10 dop., 15, 17 in 19 zvečer, od ponedeljka do srede 15. III, ob 17 in 19 zvečer ameriški barvni film »ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV« V petek 17. do nedelje 19. III. avstrijski film »SRCE MORA MOLČATI«. uredniški odbor Trbovlje.