Janko Glaser: Na pot — Gustav Strniša: Trsje
še zdrav in vesel na duši in hvala bogu tudi na telesu, in tacega naj nam bog ohrani še prav mnogo, mnogo let.»109
Levstik se je za ta Levčev homagij in za druge nagovore na tem večeru zahvalil s posebnim govorom, iz katerega zabeležuje zapisnik «Slovenije» besede: «Dolgo je želel priti v sredo slovenske mladine, ker mu niti ni bilo mogoče ostati v mestu, v luži, kjer si sebičnost, lakomnost in slavohlepje, kakor nesramne živali, odje* dajo druga drugi glave.» Nato je on, sam vzor slovenskega značaja, zbranim dijakom priporočal predvsem «trden značaj».li0
*
(Konec prih.)
Janko Glaser / Na pot
(V spominsko knjigo)
S kamenjem posute          S kamenjem posuta
ceste so in sprane —       pot življenja, sreče —
glej, da si obuješ              glej, da si ne raniš
črevlje podkovane!           duše hrepeneče!...
Lahko nogi drobni:
varno se obuje;
težko duši nežni:
bosa v svet potuje. /L Arv#\ M^to
Gustav Strniša / Trsje
Živa. stena, mejaška močvirja in polja.
Z žametno streho vrh blatnega valovanja šušteča, zelena utica, polna mehkega drugo vanj a. —
Ko ga zarja oblije, zadrhti tisoč ognjenih čopičev in slika v zrak zemlje nemirna vprašanja — iz šepetanja —
ko vse miglja nad njim — zlato, cinober, glen mušic, in pod mrak se oživlja kotanja. —
A iz polja monotoni glas prepelic — ubiti, potopljeni zvon pozvanja.
109 Po ^onceptu v Levčevi zapuščini v mestnem arhivu ljubljanskem. m Venca j z., o. c. str. 54.
678