St. 22.
„So5a" izbaja vsak cetvrtek in velja poilto  prejemana ali v Gorici na doro po§iljana:
Vse leto   .   .   .   ...   t 4.50     *
Pol leta       .....„ 2.30
C'etvrt leta       ....    „ 1.20    s
Pri oznanilib in ravno tako pri „#L*
slnmcah" se placaje za navadno tristo$nfc
vrsfo:                                         "*".»
8 kr.f ce se tiska 1 krat        •»'*
____I ,.........„_„. ..,,......;.ja.Jttat......___*-.
U   „   „   „   „     3 krat 7m vede  drke po prostoru  in   pri znanilih vsak pot 30 kr. za        kolek
V Gorici, v cetvrtek 28. maja 1874
Tecaj IV.
Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So harju; v Trstn v tobaknrnicali „Via del Belv<vlevo 17!i- in ..Via ddlaeascvnmf.O"
Navocniua in dopisi naj se blago voljno poSiljajo pod naslovom: Ured-nijitvo oziroma upravnijstvo v Pnter-nollijevi tiskanvi v Gorici. — Rokopisi so no v'mcajn; dopisi uaj «e blagovtdjno frankujojo. - Delalcem in drngim lie* preinoJSnini se naroemiid xiiiga, ako so oglaso pri nrodnijstvn.
Glasilo slovenskega politiCnega draStVa goriSkega zaliramL Harodnih pravic.
Konfesijonahie postave.
(Dalje.)
II. Gktle izvrlevanja cerkveno oblasti in dufinega pastii stv.i.
§. 14- Kolikor gte za uoiranjo evrkvene zadove, vludajo Skofi in nndakoti svoje vbidikovsne pocerkfemh po^taval:.
5;. ITk Skofom i»e ne krati pravica posvecevati, ka-tere o»obe bocejo; toda pravica do ziveza (titulus inentae) iz verskega zakiada se bo podeijevala le ta-kim kenkoni, ki so zinozni za cerkvene urado. (§  2.)
%. 10. Skoii so zavezam, svoje-ukaze, podiike in pastirske bste li krati, ko jilt pnobatjejo, dczelni ob-iastmji posiijati.
§. 17. Spozna vbida, da nasprotuje javniin aside-vara kaka eerkvuna naredba javun bozju slu/.bo zade-vajoca, |irt'povtdati jo mora.'
§. 18. CVrkveua uradna oblast s» sine le proti u.iuin eerkve, no sine se pa mkdar rabiti v ta n:tmen, da se zabratii komu izvrsevanje dr/uvljunskib pravie ali p<ikoisoiua postavaiu.
L. 10. Pri jzvrse\a;iji cerkveno discipimanie (ka-zensku) oblasti ne sine be rabiti kaka zucauja. sila.
§. 20, Kedar se tuigo nove vbtdikottuviiie in zup-s!» o\)a\u: (fan-) ii>taiioviiiy stare driig.ic<> omejiti, ali hetlar fte hocejo nove prubcidi; u^.tuovjti. starts raz-deliti a'.i zdnuiti, polrubna je drzavua duv.ditov.
*;: 21. Kcdar an kaka t'ara preuaredi, /gubi po-prejsoi zupuik vse prtmce do vseg«, kar so niu kot zupoiku far.mi murtili dajiti, kolikor temu nc naspro-tuje kaka post-bui pravira pridobljeua po privjtueiii pravu, ali Oc se nrjso dru^ice dogovorib pn preuaredbi. To "una veljati tudi povso-1, koder se bo fare uze prena-redile, in je kaka taka pravica poprojsiijemu /.upniku ostaia. Ta naj sepri'nese, tola bi\z skoie osobue pra-vjco hi gro scda:ijc*iuu zu;2iiku.
§. 22. Prena:cdbt! v dobodkib tize ubstiiJHJouib corkveu.h   ob!asioij. kat« re snamei:ivajo razbreniiu kak
javni zaklad, pa ue poLkodovitjo pustavne koagrue in ue spremenijo kake ustanove (itiftenge), smej.) issvrfie-vati driavna oakrbnijfitva za bogoeastje po tem, koseje pre^lifialo dotidno Skofijstvo. Vendar'naj so to pravi-Ioiua izpelje le todaj, kedar se spremeni osobu, kinziva prebendo.
§. 23. Za tiste davke hi druga dejanja, katera so se cerkveitim obuinnrjeiri nalozila z dovulitvijo vlade, iraa He dovoljevati politic'ma izvriba (eksekucija).
To velja tudi o stalndi davSemab (o Stoli), za o-kiiee v cerkvi, zenitvo in pogrebe, in za odpiavke p>-sem, ki se fartio ur.idno i/.dnjajo. O.iobe, kuturim gi'edo pravice ubo^tva, oproScene so tub dav&tin.
§. 24. Hedanjo Stolnino preuarcjati gi'o vbidi, ki pa iuia poprej dotieuega Skofa presliAati.
§. 2i">. Praviloma su no nine za nobeno zupnij^ko uradno delo lirjati prodpbtdilo za Stolo. - Lu ce kudo zuhteva kaj, da g»o za to ve& placati, od nijnizoStole (ua pr. ve6 duhovnikov pri pogrebu), mora so prod-plafoti v\h% davduiun, eo se to tirja, Tudi 80 sine pri §. 23. oinenjeuih odpravkib pied detain zabtovati po-trebui ziusek /.a kolke.
§. 20. L'regreske zoper stobie takse imajo, Z& no spada to dej.iujo pod kaaeusko sodnijo, politieui uradi po zaslisanju .skofijstva kaznovati z globo do 800 gld. S kaznijo bo .mora ob eueiu izroci, koiiko inia krivee otlSkodbo pla&ati, in takim rassudbam gre pravi?a ek-sekucije. Co se je to ponovdo, zaoiore drzavno oskrb-nijstvo za bogoeastje ttrjati, di*. se takemu dubovniku vza.ue cerkveua oblast (§. 8).
§. 27. Za izpeljuvo eeikvenib ukazov in odloeeb se bo (biavna pomog razuri §.23. d.-tjala se v slede^ib primerljejib, in Se ua ta na6in:
a) Ako je kak cerkveni nat5elnik vsled svqje u-radske oblasti ukazul, da se iuia kaka osoba edstavui ali odstraniti od ceikveuega urada aii od kake pre-b«nde, hi je za izpeljavo tega potiebua kaka zaaanja naprava, mora de^elua oblastaija, ee cerkveni nacebiik tega prosi, preskrbeti vse. kar. jo v ta namen potrebno. Yen iar siu« lakim prosujam u->treei ie takrat, kudarje
LI8TEK.
(Foley   MMxktiju   izvirnikn.j
L*.-pa jutra zatauo - ravno je suture izs.o in ptice so pele sv<ijo prvo pe.-seu — je ^la po pot', k; p»dj" >z iue&teca, M. pr^ti bbznjemu mirodvoru post:u;:a go-pa. Oprava jej j« biia, ce tudi priprosta, vendar i^brana n iz rujtfueje rob'. Na lew-i roei jej visi kra->na ple-tenica, polua rudec.b roz. Go<pa se veekr.it uitavi, t- daj jej |.a plava pogled ee.: ravno polje proti daljuiia v tanko inegtma z.tvituu goram, pa zopet se jej brzo povj;sOa k roz.cam na roc. Z nrznostjo ck no je gi-da, in ako se katera msfc v pkten.eo vsed*', jo sktbtiO zopet privzdigne, da od trenntka do trenutka se je videto, kakor da bi dibmla poljub cez cvetke.
PokopabsOu s>e bb/aj'» pospesi gospa svoje korake; oci se jej svitleje blisee — videlo se je, da je dospela ta do svojega c Ija. Koj pri vbo-hi ua pokopaliSci se «.!viga dubro oskibljevaua gomila. kateio ubseuuuje za-lostna vrba. Globoka utopljen.i se tu ustavi; Cez mab» ca3a polozi in lazvrsti roze tjakaj in se vsede na kamen, roke pa v narocaji sklene. So se li njene raisli in euti stopili v moiitev, ali pa jo bila njena mo-lite? sanio misel, gdo bi to razsod;ti bot-lV
Polasti se tak mir njesie podobe, da bi se mislilo Yse ziveoje je zbrzalo iz nj«, le gdor bi jo nutanjeneje opazoval bi videl, kako se j j erte okrog zatisnemb ust vedno bolje bolestno in in leje gibljejo. Bilo je, kakor da bi jih neviduo crtal i crtalo vedno globlje in globlje.
Gospa, tako saraa v se utopljeua, nit« zapaziia nij, d> se jej bli^a mlalo dekle,  ki j". od   drugegi  kota
miro.lvora prisla in jo milovaje opazovala nKako zelo nesrocna je vendar v:deti tagospt", mrmljujo ziva us,t.ia. r>bgovoi'iti jo boe-'in, mord i jo tuko vzbudim 2Z t.»pe bdecii!ea.
rl)obro jutro!" wee precej glasno in prav btizu k gomili pri>topi. nKakor vidim, ste jako zalostni. Tudi ja/. sem plukala in gomilo 'lepSala. «Ali anieni", jia-d.djuje, „t<> le belo rozo, ki *.ni jo ostaia, k vaSitn ro-zicam polozsti?"
In to rekSi vzaui.» nilado d;kle rozo, ki jo je do sedaj v ro.n dr2aU in jo vtakne v veuec k rudeeim sestricam.
Pn prvem dekletovem glasu se gospa ozre, toda videlo se jej je. da nij umeia, kaj j'3 ona govonla. Po-gladi se z roko po obrazu, kakor da bi se stopr? vz-bud.ti raorabi. Na mill z-ipazi belo rozo, in kukor ocarana se na hip spremeni slaba postarua gospa v moena, strasuio zensko. S klikorn, kakor da bi jo naj-veca gro/.a zgrabibi, plane kviiku, vzamo belo ru?.u, in jo s tako mocjo proo tivsci, da se dalec na nekeni kamenn razleti.
Visoko po kunci stoji tu iena. Oei se j*J ?.are v najveejem razburjenju; kreevito se jej u-stua odpro, kakor d.t bi botda vso to bolest, ki je morda njeno notranje rila, v trdib besedah izbljuvati. Tola uioci jej zmanka. Roke, ki so se jej prej krecvito sklenile, se zopet spuste Podoba se vse^'e na prejSnje raesto, v tern ko nepreuehonu solze iz o6i dero.
Mlado dekle, katero je bil s koncema strati zgra-bil, da nij vedela,. ali bi beiala ali ostaia, zopet po-inilovanjc zaouti. nJaz sem vas nehote razbolestila", milo spregovori nti\i mi hoeete in mi zamorete odpu-stiti?*
nKaj veste vi o mojej bolesti*, rede gospa globoko ginjena, „kaj o uiojej krivdi iu o mojem ke»tt?* Jaz saraa sem svoje nesrece kriva  in kako velika   in glo-
cerkveua oblast razsodila vsled projSno red tie preiskave, in eo raxsodba no imsprotva uodriuvniin poituvam no v drzavi veljavnim corkvvniin predpisom.
b) Prav tako se more cerkvenim naoebiikom za cerkveno uradno preiskave proti dnhovnikoiu dajati po-trebna drzavua pomoo 6a v proSnji zato pomed h krati dokafcejo, da je njib postopanje opravifieno. Osobe, ki nijio katoliSki d.ubovai, smejo se pre<disati le po drz. oblastnijab.
#. 28. Ce prelonii kak cerkveni naeelnik katerokoli di^avuo postavo, nuj se v svojib pravieab rastaljeiii obrne k polHioium uradiiijaint katsre imajo potnagati, ua no spida zadeva pod cjvilno ali kazousko pt'avo, do pa spada, sme oua saj zaeasno preskrbeti, kar jo troba, §. 21). Ako je proti kntoliskeumdubovniku sodnija preiskuvo za^ela zarad hudodeljstva, pregreska ali pre* htopka, mora ona to uiuuaniti cerkvetiuinu viHeiuu, ka-teremu je la duboveu podvden v cerkveni diseiplini. Teniu so po tetn mora tudi poslati rassudba n nagibi, Ako se i in a katobiki duhoven vjeti in zaproti, mora se to storiti s tistimi obziri, katero zahtova spoitovnnje do njegovega stanu.
Hi. Glede katoliskili oddelkov visih ho! za dijake bogoslovja.
^. 'Ml Katoliske oddelke viidi Ul m dijake bogoslovja bo posebua postava   tiredovala.   Ta postava bo tudi odlocevala, koiiko in katero poseb.ui odgojo tirja drzava od kaadidatov duliovskega stanu. IV. Glede samostanov.
§. 31. Za zunanje pravne razmere katolifikih samostanov mirodavne so za nje sploh uzo veljajoee po-sebiie odlocb<».
\T. Gbde cerkvenega patronata. §. 32. Patrotiatne raz.-uejre bo posebna postava ureduvala, do tistega due ostanejo glede teh razmer veljavni poprejsnji predp.si. Vendar pa se morajo po-saiueziii primerljuji presojevati, tako da se patronatna bremena. sm<*jo porabiti ie za temu patrouatu podvr-zeno crkev ali prebendo, in da se ne smejo  povisati
boka je b*la in je se, uze iz tega vidite, da jaz stara 2ena ne morein premagati grozo in razburjeriosti, ka-dar se me nenailoma, kakor bas sedaj, poloti kakoSen spomin".
Iz nova se po teh besedah pogrczue v nepreinicuo sanjarstvo. Dekle ue ve, alt je ue trpinci njena nav-zocno t ali bi ne storila bolje, ako gre. Prav teSko je takole stati nasproti kaki boleeim, ki je niti ne poznamo. Govonl bi cb.vek rad tolu^ilno besedo in rok*a bladilno na pekoe;) rani poloy.il, p.» vendar ne ve, ako ne bo bas po tej bescli bdecina veca in rana se bnja.
8Moja nizkacenoit v»s je gotovo ustraSila", poto-lazi cez in kaj trenotk-v gospa mlado dekle, „8edaj sem pa zopet inirna. Solze so mi godilc. Nil je le treiiotek, ki m». je zmagal in tako mocno zgrabil, da sem nze to, kar je pred davnim casom minolo, tako obdutila, kakor da In se sedaj godilo. Dajte mi po-vedatiu nadaijuje z mehkim glasom, ^(v;igavo gomilo ste vi obiskali! Jaz vam tudi iioccm po te.n o sebi in svvjem prajsnjem zivenji pripovedati.tt
„l$i!a sem se dete, komaj pet let stara" zaLne dekle, „ko sem zgnbila svoje stHrSoj tu so pakopani. Bila sem ali zitlostna, ah veaeia, vedno me je nckaj goihlo, da'sem semk.j bodila, in tu na gomili mobla. Danes se imam zarofi.ti z mozem, katen ima u*e davno moje sree v !a*ti, in za to uro sem si blagoslov svojih lodi-teljev izprosila".
shi kateri vam tudi bo podeljeu* odgovori gospa se sveeanim glasom, „toda vi sami morato skuSati, da si blagoslov vsako «ro svojega givenja zaslnzite in ga v velikem kot v malem ubdrzite. Ne igrajte se nik-dar, inkdar se sreco! V pregre^m osabnoati sem jaz tako storila iu razdrobila se je za vecnq v mojtU rokab,"
zarad tega, Jeer so se povisale pot; ebe za bogocastje v obcini. v kateri lezi cerkev ali prebend*.
§. 33. Prepire o uprasaiiju, ce je kaka cerkev ali prebenda podvrzena patronatu, ali ce tice gleJe nje skofu saniemu pravica podelitve, odlocevajo drzavno-adm.nistrativue oblastnije za bogoeastje po vrsti, po tern ko so se zaslisale cerkvene oblas:nije. Uprasanja pa, komu da tice tak patronat, zarad kuteregaje pre-pir, imajo razsojevati sodnije.
§. 34. Prepire o davgeinah, katere.se tirjajo, na podlag. ibstojecega patrnnata, razsojevajo drzavno ad-ministrativne oblastnije za bogotastje pe stopinjah. Le takrat, ce pairoo trdi, da je iz posebuih uzrokov pn-vatnega prava popolaoma ali drloma prost takih duv-s&n, pristojne so sodnije in admiuistrativue oblastnije naj zacasno preskrbijo, kulikor j« puirrluio.
VI.  Gltjue farnih obcin.
§, 35, Vsi katolicani istega obn da, ki stanujejo v fari, so farna obcina. Vae kako ceikvenu rec zadeva-jode pravice in dolznosti, kati-re so v posiavah obcinam izrocene ali jini nalozene, ttcejo fitmim i.bt-inaro. Le patronatne pravice zamore tucli znpanija kot taka mieti.
§. 36. Ako nijma kaka farna obcina za svoje cer-knene potrebe zadosti lastnega prtiuozenja ali diugih cerkveuib pripomockov, pokrije se pomanjkljej z na-kladami na furaut*.
§. 37. Natanjcueje predpise o ustanovitvi in o za-stopu faruih obcin, in kako se imajo njih opravila o-pravljati, prine.se posebna postava.
VII.  Glede prava do cerkveuega premozenja.
§, 38. Na gospodarjenju z cerkveuiw premozenjem bo drzava splob tako gledala in ga varovala, kakor gleda na splo§«o koristne ustaiN.ve (stiftenge). Drzavno oakrbnijstvo za bogndnstje ima zlasti to pravico nad-zorovati, da se ohraut stalno premozenje raznib cerkev in cerkvenih zavodov; ono se sate vsak cas piepricati, ali §e obstoji to premozenje in ima, kar je potrebno, upotiti, da se zopet pridobi, od Cesar se je poizvedelo, da manjka.
Odlocbe drzavljarskega zakonika o lasti in drugih privatnopravnih razmer, so tudi pri premozenjn vseli cerkev in prebend metodajne, in nastale pravde imajo razsojevati sodnije.
§. .39. Pri vseb cerkvah in cerkvenih zavodib iraa se njib premozenje od premozenja prebend looiti, po tern posebno oskibovati in zaracuojati.
§. 40. Za vse pravne dolznosti, za katete stoji cerkveno ali prebendno premozenje, imajo se prcd vsem porabiti dohodki, in se le kedar ibti ne zadostu-jajo, sme se naceti stalno premozenje.
Ako so pa razen cerkvenega ali prebendnega premozenja se drugi zavezanci, sme se zaizvrsitev te dolznosti porabiti le tisti del stalnega premozenja, eegar dohodki nijso potrebni za tekoce potrebseine cerkve ali prebende. Ostalo imajo drugi zavezanci po razmeri svojih dolfriostij dajati.
§. 41. Premozenje cerkev io njihovih cerkvenih zavodov (ustanov in enacih) osfcrbovati gre sploh cer-kvenemu predstojniku pa zastoptt tistih, kateri so, ce premozenje ne zadostuje, zavezani, da pokrivajo stroske za cerkvene potrebseiue, in stojijo ie podporno za dolznosti cerkve ali cerkvenih zavodov.       '
§. 42. Vsled tega v paragr. 41. omenjenega na-cela imajo premozenje farnih cerkev skupaj osfcrbovati farai predstojoik, farna obcina in cerkveni patron.
Prasaje in socutno pogleda deklica gospo, ta pa stisne njene roke v svoje ter pricne :
*Pred petdesetimi leti sem bila se ml ado in ve-selo dekle. Da, pac nij bilo stvari, ki bi imek vese-lej§e sree nego jaz; menila sem, da ie ves svet le za-radi mene tako lep ir krasen, da bi me raxveselil in osrecil. Starsi moji, ki so bili premozni, izpolnili so mi vsako zHjo. Moji bratje, sestre nijsem imela, so bili ponosni nam:a. Meni so bili tudi znane vse njih burke, katere nijso malokrat presegale navadno po-rednost in razposajenost. Mej njimi in moj starsi sem posredovala, kajli b:la sem kaj vesela, ako so mene kaj potrebovali. To me je v lastmh oceh povzdigo-yalo za vazno osobo, tako, da sem bila nestrpna, ako je minol celi tedeu in nijsem nicesar pomiriti imela. Tako sem se navadila, da sem se celo s tern zadovo-lila, kar bi mi moralo sicer neprijetno biti, kajti star-sem je to vsakikrat zalost prouzrocilo. Da, se celo revSdma mi je v to sluzila; dajala sem rada iu s pol-nimi rokami, pa manje zarad tega, da bi skrbi in trpenje zmanjsevala, nego da sem so sama rado-vafa o veselji in &reci druzih. Sebi mi nij bilo zarad tega nicesar pritrgati, kajti vsaka 2elja se mi je zado-vohla, koj ko sem jo zacutila. Svojega boga sem lju-bila z otrocjim sreem - bil mi je stvarnik vseb teh Iepih m krasnih strarij v meni in okrog mene.
"Ko sem dopoluila svoje osemnajsto leto, smela sem obiakati prvi pie?, takrat sem imela tudi prvo tngo, naiartc to, da so bile no5i na plesu tako strasansko kratke. Memla sem, da bi naprej in naprei mogla plesati. Nikoli nijsem bila tradna, imela sem neiz-merno mod za razveseljevanje in sreco.
(Dalje prih.)
§. 43. To v paragrafih 41. in 42. postavljeno na-6elo bo natanjeneje izpeljevala posebna postava
(Dalje prih.)
Pre del ska  zeleznica in drzavna pomoc.
•(Fosnctti izLukanove brosure enaccga nazlova.)
(Nadaljevanjc.)
Da se je pa tudi Trst mogel za losko zeleznico navdiisevatij bi moral elovek misliti, da ondotnji Ijndje. izvzemsi tnalo Stevilo Suppanovih tovarisev, za take stvari nemajo pravega razuma, kajti treba je pondarjati. da nasprotniki predelske zeleznice. ki so boje in trdifo. da bi ta crta v Gorici jenjala ter se ondot z juzno ze-leznico drozila, do sedaj Se vedno sarao za frto SkfdHn-Ijoka agitujejo in se pae varnjejo zahtevati kone^sijo za podaljSanje te frte do Launsdorfai.  akopram  br*z t»»ga
I podaljsanja  vso veljavo zgnbi edin uzrok,   ki bi mogol
I za loSki projekt govoriti, narnret* uzrok, po kraj.spm potn Trst sw sf'vorjwi zvezati,   ker bi   zelc/nica   Trst-Ijoka-
I Trebiii po juzni zelezniei »vtpz Ljubljano bivajoco zv<«zo v sevcro-zahodni frti za 2,6 inilji obkrajsala. kar j»» pa gotovo premalostno odskodovanjo za najinanJK ^b' mili-jonov stro&kov.
Dalje kaze cudovito zaslepljenost, co se tisti Ijndje, ki najglasneje zoper monopol juzne zetazniee tozijo. iu njeni ozkosreni porabi situvacije propad trzaske trgovine pripisiijejo, ustavljajo edinemu sredstvu. ki bi to nopri-liko moglo ziipreciti, namre<> zidanju konkuiviu-ne zo-lezniee na drzavne stroJke — kajti samo tedaj, ko bi to zeleznico drzava sama v roke vzela, bi mogla usposno nplivati na zniSanje tarif in bi glede vsega zeleznocest-npga delovanja lehko ustanovila Tzglednu naprave, katere bi morale po teni tudi privatnu zelfznice upeljati. S tern, da se koncesijonirajo parallelnf* zcleznieft, se se ne odpravljajo bivajoeo noprilib*, kajti izkusnja nas uf-i,   da se zplezni^ka   upravnistva   loze  mftj sftltoj
I zmer.ijo, nego da bi drugo drugeinn konkunmeijo d^-lalo, ali pa da proteco zgnbo s tern odvraeajo, da pn-blicnin in zeleznocestno osobjo brozvestno odirajo, kar po tern toliko nesrefi zakrivi.
Le ozrimo se na drzave, ki so nijso bale zidati iu vzdrzevati zeleznic na drzavne stroSkoin takoj se lehko pripri^amo, da se mora Belgija za svojo cvotofo indu-strijo, Pruska in Francoskn za to, da sto noizmemc stroSke v zadnji vojski tako lehko prenasali, pred vsim svojim brez o/Jra na privatno intercsso izdelanini zelez-nieam, prekopom in cestain zahvaljevati, ki eeno njihovih pridelkov in izdelkov v primori z drugimi v tej za-devi zaostalimi drzavami zdatno povisnjejo.
Oe torej Trst darilo na drzavno stroske zidane predelske zeleznice od sebe odbija, a nespametne ali samopridne projekte glasno odobrava, po teni dela proti svojim lastnim interesom v eodanjem casn in, km* je Se vece pomembe, tudi svojo prihodnjost uniceva in se od-reka njemn odmenjenemu poklicu kot edini avstrijski emporium biti ob enom glavno tvoriSee svetevne trgovine. v
&alibog prezgodaj umrli Fml. i trzaSki namestnik K a r o 1 M 6 r i n g je po pravici trdil, da, ko bi se po-tegnila 6rta od Kleopatrinega obeliska v Aleksandriji do kuplje sv. Pavla v Londonu, bi biltrzaSki svetilnik njena sreda in da v tej erti tudi predelska zeleznica lezi.'
A vendor se prednosti izvirajoce iz tako srecne lege na preenden naein zanemarjajo, kajti zdaj, ko se drnge evropske drzave na vso mofi trudijo, da bi Ste-phensonovo srecno izuajdbo, kar je modi, v svoj prid obrnile ter svojih zeleznih eest nirezo dopolnile, se je Avstrija pomisljala ter je do leta 1858. odlaSala crto Kufstein-lnsbruck dovr§iti, do 1. 1859. erfco Verona-Bol-can odpreti in stoprv 24. avgiista 1867. se je redna voznja prieeia po brennerski zelezniei, tedaj po tern, ko so bile Benetke za Avstrijo nze zgnbljene in ko torej tudi prednosti, katere za svetovno trgovino po obkraj-sani zvezi juzne Nemcije z vzhodom €rez Brenner izvi-rajo, samo novo osnovanemu italijanskemti kraljestvii koristijo.
In zdaj, ko bi se mi Avstrijci lehko za zgnbljene Benetke bogato s tern odskodovali, da bi se dovriila §e krajsa crta, ki bi skozi i skozi po avstrijskih tleh Eeno z Adrifo, torej tudi severno se srednjim morjem po predelski in ariski zelezniei vezala, zdaj Avstrija se vedno odlaga svoje zeleznice dodelati ter je z najpotrebnejsim oddelkom dopolniti, zdaj ko nam nova nevarnost zuga z odprtjem ponteba-videmske Zeleznice, zoper katere imamo uze zdaj po pravici nmogo toziti, po polnem z italijansko trgovino zvezati.
Kaj se bode morala res tudi tukaj potrditi resniea
I Napoleonovega izreka, ka Avstrija vedno za eno idejo in za en C-in za drugim svetom zaostaja in kaj hofiete tudi tukaj, kakor ob zadnjem borznem polomu, s pod-poro tako dolgo 6akati, da uze nobena pomo6 nit po-magati ne bode mogla?
Mej drugimi obcekoristuimi napravami imatno tudi c. kr. statisticno eentralno komisijo, iz katere perijodicno izhajajocih izvestij se vsak lehko praprita, da v 20 letih, tedaj v casu, ko so se zacele zelez'iice siriti, se trgo-vina v Avstriji nij v enaki meri povzdigovala kakor v dragih civiliziranih drzavah, kakor na Angleskem.Fran^ coskem, v nem§ki colni zvezi, v Belgiji in Holandiji, in iz tega se jasno vidi. ka je Avstrija v pomnozevanji poirebnih obcil, posebno v zidanji zeleznic  za temi dr-
! zavami zaostala.
Posebno pak, ako premisljamo, kakov dolezjeimel na svetovni trgovini Trst, edino po zgubljenih Banetkah in po poravuavi z Ogri pri Avstriji ostalo pomorsko trgovsko mesto, pokaze se nam, da seje vvazonjo k o 1 o n i j a 1 n e g a b 1 a g a in j u % n i h pridelkov via Trst v zadnjih 20. letih za polovico p o m a n j s a 1 o, a da se je vvazanje takega blaga iz Xemcije zavsedemkrat poviSalo; da seje trgovina iz Sviee in v Svico v teni casu na eno desetino prejsnje trgovine, torej skoro na nic, reducirala; in kateremu drngeniu uzroku moramo to prikazni pripisovati, ako ne t<>j okolnosti, da v tern, ko so Hamburg, Bremen, Gdan-sko (Danzig), Stettin svoje zeleznice, katere so vsled konkurencije k nizkim tarifam prisiljene, noter v osrcje Avstrije podaljsali, je ta drzava zamudila, svoje ]zelez-nice proti jugu monarhije do morja pot"gniti, akofavno bi Trst se svojim nikdar znmrznenim in torej eelo leto rabljivim, blizo orijenla leze<v,im brodiscem veliko pred-nost imel pred onimi oildaljonimi lukami, katere. led vsako leto naj manje 5 mesecev zapira.
Ali nij absnrdno. da Avstrija poincraucn i datelje iz s»'verja dobiva in da Hamburg kal'etove eerie itil. nam narekava in, kedar nij mogoee imvoga bluga privaXevati tudi povi^sije, kakor m mu Ijubi, v tern ko bi Trst, ko bi se njegova obMla se severjom le nekoliko izbopala in obkrajsala, lehbo ne sarao Avstrijo nego vso srednjo Evropo h kolonijskim b^agora in juznimi pridelki pre-skrboval ter eeno do'oeeval.
A kakor se kaze, vendar vsemu temu vkljubu up-livni krogi mislijo, da j» podalj§anje Rndolfove zeleznice proti jugu in do morja sekundarno uprasanje, katero lehko eaka, ali pa morda nekateri eelo temu podaljsanju in svetovni kupeiji sploh vos npliv na blagost in sret-o avstrijske drzave odrekajo!
Ko bi ti dokazi ue bih v stanu tistih nasprotnikov predelske zeleznice preobniiti. katerih ne vodijo osobni interessi, po tern bi moral elovek res reei, da se mar-sikomu se statistiko prav tako godi, kakor Bourbonom se zgorioviriOf o katerih se tnli, da se v pristranosti svojega malodusnega du.s<»vnega obzorja iz nje ..nijso ni<* naucili. a tudi nie pozabili".
Dopisi.
Iz goriSke okolice 17. aiajn. [Izv. dop.] (Dalje.) Kder so ubostvo in njena soroduica revscina ugnjezdi. bt bilo ti'tb.i vec, kakor priiluosti in drii/.ib sreiistev, da so ubogi kmet iz ve/,i izpuli. Od leta 1849, torej uze nad 24 let, uas skoruj zaporodom i slabe, iu neka-tere prav slabe letine obiskujejo; o ( t is tega cana naprej je krompir, kar je bil glavni prid-lek hnbovuev, vino in sviloprejstvo, glavna pndelka za nizave, zapo-redoma bolezni podvrzeno, tako da smo ob nasa »lo-maca scmena, krompir si moramo iz sevoraili nemskih krajev, siiine za sviioprejke pa iz daljndi azijatskih pokrajio ukupavati; to pa stane velko detiarja in §e se pripeti, da se slabo pokvarjeuo seme ukupi, in da tibogs kmi-'t pri tem Se skodo trpi.
Poznam ztimljisce, katero je b.lo k-ta 1822. ob zadnjem nrcdovanju zemljisCnega davka zaratli murb-nih dreves, ker tedaj se je sviloprejsitvo dobro obna-salo, v prvo vrsto za placevanje davkov postavljeno. Kaj se pa-godi uze 24 let ? Ubogi kmet v vseb. teh letih nij pridulal svde za eno prcjsnih let, davek pa je moral in mora le v3ako leto od 1 vrste plafievati; zatorej smo daivkoplacevalci prisiljeni zaradi vednih d-tvkarskih naklad, in 6t*dalje slabejih letin z Atenskim porocnikom, kateri je rimskesnu vojaSkemu poveljtiiku Antouiiiu odital prev«lik«i naklado davkov, zaupiti, „vlada claj nam saj dva pridelka, sicer gremo vsi pod zlo.* Morda bi kakseu, ki nij na dezeli, misld, da j«r to kar setn uavedel, vse pretirano, da kmet ali po-sestaik, kr<kor prvotni pridelovaleo, dobro stoji, ker marsikaj proda, in ker je ob uedeljah vcasib dobre volje, toda jaz, ki r.«a dezeli zivim, trdiui in bora trtlil, da Ijodstvo na dezeli, katero se samo s poljedeijstvoin peca, prav* slabo stoji, prav slabo in picio brano uziva; srecen je oni, ki si mure privo§6iti dosti poiente. In ce se po tem ves bozji telen poti in truii, ki»do mu bode v greh stel, ce st ga ob nedelj ib eno inerico privosci *?
Naj navedem tukaj eno sinesno pa resnicoo. Po-znal sem gospo, kateraje svojemu so>rogu rckla: nTu kmetom na dozah se mora prav dobro goditf, le glej kaksno Wt.ys prineao na prolij, doioa p* se bolje rabijott. Go-^pa menda nij vedela, da kmet sne vse kar je slabega, dobro pa proda. Ako bi ljudstvo na dezett tako dobro zivelo, kakor po m-sub in se celo kakor voj.ik*, stavim, da v enem letu vie zajemo. Pa kaj, poglejte je, in sodite sami, ubostvo in siromaStvo se ne dasta pokriti.
Kmetijstro, podlaga vsaki driavi^ je pri nas n.a j iko slab; stopinji, kajti ono zarad: slabih letin in pre-velikih davkov hira iu ho se vedno bolje hiralo, ako se te.nu /.legu na kakov nueln v okom nj pr.de. In co kmetijstvo pesa, pesa dezela, ce dezeta pesa, pesa tudi vsa drzava. Steer pravi pregov!>r, da veda je mou, ali sme se tudi pridruziti, dt kmetijstvo, dobro kuie-t-j^tvo je moe, in v tem uas /.godovma podufiuje.
Dezela ah drzava, v kateri kmetijstvo pesa, ne dobi v svojem notranjem zadosti zi^e^a,   za to si ga raw
od drugod vvazati, s tern pa-se se zadnji soldifc v druge dezele odposlje. Ker se celi eas svojega ziveuja s kmetijstvom pecam, razne base zemlji§6 obdelavam, trdim, da od dezelne cenilne koinisije izdana ceniln tarifa za Gorisko uij merodajoa. kajti ako bi bila vsa zemljisea drzavna, bi zakupnina ne mogla biti tuko vehka, kakor se nauieravajo v prjbodujost davki po-vzdigniti.
Ako bi ta cenilna tarifa obstala, kar bog obvari, po tern kaj bodo ua GoriSkem, koder je kolotnzem, kder so gospodje lnstniki zemljisc? Marsikde se bo nasio zemljisce, katero bode obstalo brez zakupuika, ksijti naravno je, da na zukupuikovo ramo se davk na-lozi. Oe bo lastnik na davkiu povisao, povisa ovi za-kupnika, m to bo s!o tako dolgo,- dokler bo xaoglo ; kaiier bode nit prenapeta, bode poknila; zakupnik, kader ne bode vise niogel na zakuptiem zciuljisci se zakupnino ured ziveti, jo bode pobnsal, 60 tudi v A-meriko. Za svoj obstoj se bode bori), kakor uiruvlja; toiej nij previdljivood straw drzaveiune kmetijstvu ha* sljivo, <ie je kmetovalec, bodisi svoj, bodisi kolono ali zakupnik, prevee z davkom natlacen, kajti boril se bode za svoj obstoj, zemljo bode le tolilco obdeloval, kar se bode dalo samo od sebe, ibkal si bode pristransdrih z.i-fluzkov, za to ker zernlji se mora pri'je posod.ti in po tun obresti od uje tirjaii.
F. poscstmk,
S Krasa due 18. maja [Izv. dop.] V zadnji §tev. Sole se here izvrsten predlog, katerega je stavd sve-tovalee trgovske zhornice g. Fraojc Lebari zupao iz Ornie* v zadnjem zborovanji ove zboruice v Gorici za predelanje driavne ceste \% Vrtovina do (jtviL Prav zanimiv je tak predlog  in potreben.
Praiarn pa cestui odbor ajdov»kega ok raja, v ka-terem je tudi g. L., kaj je ta cesta proti skladovni cesti, ki gre iz itihenberka mimo grajs6ia<* v Koinou \ aii se uiu ntj ta cesta, ce ne vec, saj toliko kakor prva, za predelovaoje vredua zdela. V namen, da bi so po-sleduja k« ueze ves srednji Kras, saj deloiua popravila, 111 strmme odstrauile, povabljen je bil namreL skupui cestni ajdovski odbor h Rubku, da bi so bilo skleuilo in prbsilo neknj tinocov gddmarjev od iste svote, ki je je mmisterstvo za gorisko de/elo posodiio.
V seji ce^tnega odbora pri Itebku se je ud strata cestnih odbormkov, ki stanujejo na desni struui Vipave, predlog predsednika odborovega v preje refunem zmi-slu soglasno zavrgtd, eeravno Ajdovei in sploh cela n:isa dezela to uusto noe in dan v z;mi ii v Ivtu ra-\ jy in po nji vozarijo, da tt'ga nijso prevideli nekateri j.g. cestui odbormki in da se jnn od to strani Ijadstvo ui uboga 7. vina ne smili, je rt*s cudno. Ne bom tajil, da ta odbor mj delalen, vendar pa bi se moral popol-iioma ih prist]ansko vesti in se tako ravnati, kakor je koristno celemu okraju.
Kar je ta veleslavni cestui odbor zavrgel, prijeli so se marljivejsi dorhberski mo^aki, in dosegli so od te nakazatic svote 4000 gld. da uaredili vozu peto kolo, to je, da se bode s tem denarom delala cesta iz Dura-berga mtmo Tabra na 2e'<'zna vrate iu Skrb;no.
Saj kakor ta crta kazs*, bode gotov'o cesta od Aj-dovscine do Trsta par ur blize ir ravno ta slucaj in riada blize in novejie ceste se posluMi, dalaje najbrze si. cestnenitt otlbori povod predlog predelovanje ceste po Ravnjaku zanikovati.
jaz" kriv je, da nijso na§a vina preve5 dobro sprejeta na tujem?
Tedaj na noge, vrii bratje i lepSa Vara ho6e biti prihodnjost, kajti le z zboljsanjem via pa s pridobljeno zelednico, katero N jim odprla pot v severne kraje, zamorala se bo zboL slabih letin 'prepo'rta na§:i dV-zela povzdiguiti — do zazeljenega blago^tatija.
Na Krasu 2"). maj.i. [Uv. dop.] K««r sein uze v«-liko sl.sal in citul o vinoroj-iki soli slapenski ni Vi-pavskom, nagovoril s-.-m svojega piijitelja, da bi sk enkrat tija poda>a. In res mjsva be koala. ll»d>voljno se nama je pokazalo vs", kar bi mis utegnilo zanimi-vati. /amniiv je posebno lepi rod sitntga sadeza, kar je oisto novo za tauioinje vinske gorice. Brezstevilno sadnib drevesic, cepljen:h in divjih, vi«ii se v najlej^m redo po razsezneni prostoru.
Nadejati se je, da postane cela okolica jiravi ze-raeljski raj, ako bodo posnemali njeni prebivalci nacia obleiovanja tit, sadenja, teplj'-nja i gojenja saduih dii'ves, kakorsno se nahuja v tem zavodu. Res izdna 8reu raor^jo b;ti Vipavci hv:ikz;ii vrleuiu grofu Lan-thier;ju, da jim je brezplacuo v tak namen prepustil avoje posestvo i:a Slapu, kajti le goli ljubav do na-predka v vino- in sadjvivji, kattri dobro gnjeni obe-tati Viparcem neizmemo dobicka, ptipravda ga je do tega cina. Uzalda nas je pri tem nasem poboiiu za-lostoa 2a tamosjne okolicaue nic kaj castna zadevn, da prema'o ucencev iz Vipavske doliuy ta prevazni za-vod obiskuje.
Ali nijso se sprcvidel; piemoznejsi poscstniki, kako pogubonosno je zaostajunje v poljedeljstvu? Omenitt mi zadostuje na tem mestu samo besedji s'ovec'ega profi-sorja na visoki vinorejski soli v Klo^terneuburgu, grofa Babota. Iiekel je ta strokovnjak, ko je popotoval po nasdi krajih proti nekenm bogatemu pose-»tniku: Lega in zemeljska lastnost Va^ib Vinogradov osrecena s pn-jetuiin podnebjem je vinoreji tako ugodna, da bi Vasa praviloma pridelana in napravljena vina k«j us-pesno konkurirala se sedaj slovec.mi nemskimi. Ali nijso te besede izkusenega vinorejca dovoljen <lokaz, da le izgovor „*r.oj oce je tako delal in tako hocem i
_las Mozirja oa  slov.  Stajerskem,   19.   maja.    [Izv* dop.]    (Yieme,   gornje  savinska  posojilnica   povidane ucit. place iu uciteljsko  druStvo za slov. Stajer.)    ili-nulo zimo srao imeli jako lepe, gorke dnove,   da rekel bi pomladanski so bili, a kako se je sedaj meseca majn vse nenadoma zasukalo; jesensko, da celo zimsko vre-me imamo, kajti dne 17, t. ni. smo imoli   led ;    slana je tudi nekaj skodovala. Neprenehoma je deievalo uzu kakih 14 dmj tako, kakor bi pesnik dejal: „Potoci vsega sveta In de2 iz vsega neba, In vse Siroko morje!4 se lijo na zemljo.   Spremenilo se je nekoliko,   a §e vedoo je nebni obok zakrit v oblake;    solncni dnovi   «o  sedaj   maja incsoca pri nas — redka prikazen.
Ker je pogostoma dozevalo, je to uzroCilo, da i-majo na gorajem Stajarskem povodnje in je voJa v bise vdrla, komaj so zivino reSili; voda jo moste po-brala, blizo vodo stoje&in tovarnicam veliko Skode na-pravila in rauogo na bregu nakopidonega lesa odnesla, Nekaj ljud.j je tudi v vodi smrt na§lo.
Leta 1841., pravi „Presse" je vodi tako narastla, a uij vendar toliko §kodo uapravila. Voda je posebuo h ido gospodanla v gornji mnrski dolini. Od judov-Hkega graila do llruka mj le edne dol ne 11a desnem bregu Mure, da bi ne bila pustini podobna. Pri Beli cerkvi je voda cez tiRoc se^njev drv odnuBla. fc'plob ri'ceno jo voda (wy, UO mostov pobrala. V savmski dolini uij voda (ako narastla, vendar je bila Saviua jako vt-lika in j« tukajsnim pobostnikom dokaj leauod-nesla. Danes nnanio krasen pomladansk dan; kos v gaju po y«'jah skakljaje milo prupevn, a Italijan pravi •, „Row«o di -iera, buou tempo si spora" in „Pioggiaalla maittua, il sole si avvirinal* tedaj proti veceru pa mi jugu se u/.e meghee v/.dignjojo in brz ko no bodemo uueli jutri zopnt — d«»z.
Gornji savincani bduJcj > poaojilnioo, kojo bodo kvBtdi: „Gornje savinska posojilnica*1, so stdezem v Mozirji. Teinu dru§tvu kovuti je nafi Stovaiii drzavni poslancc dr. VoSnjak, koji jo due t\, apnla tukajsujemu slioda sam predsedovul. Snujajoci odbor jo imel v ue-doljo popoludno to je 17. t. in. »"jo. Na duovuem rudu je bilo: volitev prcdtiiduika, denarnicarja in za-pismk.irja resp. tajnika. (r. daiuz Seljak je voljeu za predsednika, g. A .it. Goricar za denarnicarja in g. J. Tribuc pa za tajnika.
Mi voscimo teinu drustvn dobor uspeh in ne zeli-mo, da bi „srece dar bila mu klofuta-.
Postava, po koji Si fitajerskim uciteljem place po-visajo, je potrjcna. Vsak ucitelj dobi 100 fl. vec in sicer zuasajo place Sole 4. vrate 500 fl., 3. vrste 000 fl., 2. vrste 700 fl. in 1. vrste 800 fl. Pa takem so stajerski ucitclji najbolje placani od slov. uciteljev in to bode uasleduk imelo, da bodo ucitclji z Pnmor-skega, Kranj-ikeg.i in Koroskega na .stajersko kopita pubrali, poseb'io pa usolani ucit pripravniki iu slabo placani ucitelji.    Bog iu j,r.'ca juuacka !
Z veseljem smo pozdravili vosclo novico, da je narnctnijstvo v Gradca potrdilo pravila ucit. drustva za slov. Stajer. Prva seja osnovalaega odbora tega drustva bodo v c-jtvrtek ai. t. m. do|)oludue ob 9 uri v Ljiitoiueru. Dnevtii red : 1,) Volitev zacasnega predsednika in blag.ijnika, 2.) Pogovor 0 bodocem delo-vanju diustveueg'i glasila (caiopisa), b) 0 letnih do-nesskih druzabukov. To drustvo, koje mora na ci»ti uarodui podlagi zidati se, bode v sestransko pod pirano, ker njegovi udje bodo tudi neucitelji; tako bode ithko izilavati Sohki list in nasi Mozirjaui dobijo v uas na-rudvn trg5 edm slovensk list vec; tako se bode ta pri-hodnji casopis v Lipoldovi pivarnici druzil z drugimi li*ti, kakor se sedaj v njoj bratijo.
Delajmo tedaj vsak na svojem polji za blagor 11a-roJa in tako bodemo slavili cajbolje same   sebe.
Z Dunaja 20. maja. [Izv. dop. J Eden vasih dopis-nikov je, ne vom uze odkod, porocal, da bi na Gons-kem dobro^nani baron P 1 u o, zd;tj dezelni nacelnik v Bukovini, utegnil za dezelnega predsednika kranjskega imenovaii biti. Ko so nasi drzavni posl^nci to novico v vase in ceujeuem listu brali, so brz gospoda barona v drzavuem zboru prijateljsko iuterpolirali, koliko je na tem resnice. Baron Pino jim je prav odkritosrcno povedai, da <;a kar nic ne mika pnjer.no zivenje v Cr-itovicab se sitniin stanjem v Ljubljani zamenjati. Itekel je, da, tudi ko bi mu bilo mesto dezelnega predsednika na Kranjskem na ponudbo, bi ga ne hottd prevzeii. To jest faktum 1 Pogovor, 0 katerem vam tukaj poro-6am, se je vrsil pred nekaterimi tedni. A zdaj se je ta stvar uekako drugace zasukala. Odlicea moi mije te dni pravil prav verjafcuo novost, da bode vas pri-morski namt:stnik, g. baroa Cesc hi prisel za dezelnega nadeluika na Kranjsko, na njegovo mesto v Trst pa — barou Pino iz Bukovine.   In jaz mislira, da v
razmerab, kakorgne so dan danes v AVdtriji, bi smeii mi Pnmorci z baronom Pinom zadovoljni biti. Res, da je takrat, ko je on v Gorici glavard, izhajala pod nie» govim varstvom urejevana „D 0 m0 v i n au, toda po-misuti nam je treba, da je biltaMaru&cevbst vendar v prvi vrsti n a r 0 d e n, po tem Se le vladen in kle-nkaien in da je torej sedaiiji MGlas« za 10 glav pte-segal. Tudi je „Domovina* veSkrat zagovarjala tiacela, katerib smo se pozneje* skoro vsi Sloveuoi poprijeli, tako ua pr. pripoznanje decemberske ustave, In kateirj ' glavar je bil Slovencem kedaj   toliko  pravi&m, kakor
Liberahi slove&ski poslanci so se zadnje case v drzavnem zboru prav vrlo vedlt. Nijso toliko iavno govorili, kakor za kuliaami teren obdelav«li. Iu kedor' ve, kako se tukaj svet suee, jim mora pritrditi, da an pravo zadeli. Veliko so obfievali 8 prvuki flfortsohritl«. cluba" 111 sploh z nemskimi, sedanjerau ministersuu nasprotaiini poslanei. In to ne brez uspeh 1. Veljavni mozje kakor dr. J. Kopp, SUss i dr. h v dra. zboru od dne do duo vco upliva dobivajo, so jim oblfuhji, da bodo v prihodnji sesiji ujib narodna xuhtevanja pod-p»r«ili. Marsikaj bi luli nzo sedaj dosegli, da nij bilo y zboru I) u z m tt n ft pa II e r b s t a, ki sta oba* huda liitrigunta. Ker so tudi s poslanei iz jufcnih dezel v vedui zvezi in posebno zRusini veliki prijatelji, je brez dvombe, da nam v pnlioduji sesiji pribore* marsikuko koucesijo. Sploh pa b« jo uze zduj imo nafiih Hberal-n»h poslaucev v poslanskib krogih vselej se spoStovan-jem omenja'o iu po Razlagovem velikem govoru in po glasovanjt za kontesijonalne poatave so imeli naM po«. slauci v drzavnem zboru )>rav pvijetno stanje, Nasproti je pa wvtdikaurt H..hi»nw.»rt pwcej osamljen in bre»! posebuoga upliva. Mo?, izprovideva, da hb je v racun* janji na klenkalnostranko hudo zaradaiiil. Hotel jo jo porubiti za jvdro svojo garde, a eknftnja ga jo izufiila, da »e okrog tega najpn»j nmskega, po tem Se le av-avstnjskega jedra nobena garda jsbrati 110611. KlarJknlni so pa misiili, da se bodo okrog Hohenwartovega imena vsi nozadovoljni dementi zbrali iu tako hotfi alt nohot« njiliovim namemm ugnjali. Ziitoroj razmera moj Hoh-ouwartom in klerikului nij nic knj prasi^na. Klurikalci. fiobo napmjaio, k^r so Hoheuwartovo mod v zacotku proconili, Hohonwart pa ujun ne inoro odpustiti, da so ga veclmit so svojimi govori osmeHili in tako 0-samili.
Pri tej priliki no smein pozabiti grofovsko parla-mentarne ni6lc, ki tudi v iimmo kranjskih Slovencev na Duuaji postopa. Oglasila se je samo enkrat k be-sedi, co se n<i motiin. da bi zagovarjalo jezuite ali knj uze. Spomiujam se, da so takrat slov. klerikalni listi pisuli, da grof Baibo uij prifiel do bi-scdo, ker jo bil pivj konec debate sprejet. Ne veste, kako smo so tem ceucarijam na Duuaji smejali, kajti dobro znano je bib v poslanskih krogib, da je grof Barbo prav tisto jutro, ko je imel govoriti — na Kranjsko zbezal in da se je konec debate §e le po njegovem odpotovanji sprejel. Kaj in', to so poslanei! * Nag Winkler se je tnidil, da bi v materijaluein oziru, kolikor modi, za/ Gor<sko pridobi). Kako vrlo se je grof Coronini dr* /.al, stc uiu veckrat poudarjaii.
Prof. M 1 k 10 s i L jo na 6rni deski naznanil, da bode v 2. semestru te-le kolegije bral: a) 0 slovan-skem uarodncm pesnistvu 2 ur:; b) 0 glasoslovji 2 uri. c) interprotacije slovanskih kodeksov 1 uro na teden. A ker se ta najveci slovanski ucenjak in biser dunaj-ske uuiversitete ne duti pr.iv z Iravega, se je podal iz mesta ua kmeto in v tekocem semestru ne bode nice-sa predaval.
V pivcm tecaji je bral elymologijo in starosloven-sko nblikosiovje po 5 ur na teden. Imel je kakih 12-15 posluialcev, mej njimi 5 Slovencev, kar jejgo-tovo premalo, ce pomislimo, koliko Slovencev na j)u-naji studira.               _________                          X.
Politicni pregled.
Delegacije so po hudi a nialo koristni debati zarad proraruna v saboto nehale; tedaj je zdaj v Avstriji nastala gled^ notratije politike tiha doba; ministri in poslanei se bodo nekoliko casa odpocili od trudopolucga parlamentarnega iirenja.
Skupni proracuni za 1. 1875. po delegacijab sprejet znasa- 107,418,299 gold., tedaj nekaj €ez 3 milijone manje od letasnjaga; toliko so vondar delegatje prihranili v ofiigled velike reve po celi Avstriji.
Novica, da dobimo zopfit Schmerlingovo minj-sterstvo je prestrasila ustavoverce, in njih listi pt-sejo, da Schmerling je nemogofc.
Papezki uuneij mous. Jacobini je avstrijskim skofom pisitl, da naj bodo mirni nasproti konfesi-jonalnim postavam.
Cesar je potrdil tudi tretjo konfesijonalno po-stavo 0 priznavanji religijskib dra§tev.
Nemci bodo imeli letos ob5ni ^parteitag*; ali ne bi bilo dobro, da bi se tudi zastopniki vseb av» strijskili  Siovanom  skup   seSli  in  se  dogovorili
kako bi skupno postopali proti mogounemu sovraz-nikn, kajti dokier bodo Slo\aui tako needini, kakor po dozdaj se zmerom bill, bodo zmerom tepeni. Pravo prokletsfcvo je pri nas, da nij mogofo doseei nobene edinosti, vsled cesar imajo nasi sovrazniki prav lehko re6 nas pod jarmom driati.
Na Francoskem je novo ministerstvo po veli-kih tezavah vendar enkrat seStavljeno, podpredsed-nik tega ministerstv* Je general Gissey, ki je bit nze pod Thiersom vojiii minister, vsi drugi noyi ministri so ali monarliisti, ali pa politicne niCle,in za to bo tezko to brezprogramsko ministerstvo dolgo obstalo. Zmosnjava pa ,je v dezeii cezdalje veca, tako da za Francosko nijdruge resitw, nego raz-puscrnje sedanje zbornice, ker to zahteva|v svojih pravicab zaljeni francoski narod.
Na^Spanjskem je repnblikanska vojska zopet dobro iiatolkla Karliste. General Ooncba podi zdaj spako Don Karb»sa in se nadeja, da ga vjame.
Razee vesti             j
<c'. mm- wdoin pot. arniivH 9«*»:) Ker zupan- j stv© tolmiu&ko oe more dati prostora za tabor in ker je zd«,| glede poljedeljstva nengoden cas za taborovanje, | je sklenil odbor, da prelo&i taborovanje do primerHej-sega fittsa, najbrze do jeseni. To se da adorn polit. drustva „Soee* na znaoje z dostavfcom, da nze zdaj ljudatvo pripravljajo in ma razlozijo vaznost pnhod-njega tabora.
{¦m*?n«»Hiija) 0. Sebwarz, doseduj  okrajni gla-var v Pavenci iraenovan je  za adminisfcrativnega  refe-renta v solskih  stvareh   za  Primorsko  se  sedezem v i Trata.   Kakor se vicli, pri§el je tedaj  tija,   za kar je bil pred nekoliko easam naS Winkler iinenovnn.
Sodnijska pristuva Herman Mauzel m Kdvard Leit-ner sta imenovana uamcstnika drzavnega prnvdnika tudi v Trstu.
fffiUtstilnti pri stafefle-jn) bode nekoliko easa se-daj zaprta, da jo popravijo in na novo uredijo, ker jo bode po tvm drug najemnik prevzel.
(I'rlpowednjo se), da bode baron Rechbach pre-stavljen v Bukovino, baron Pjuo v Ljubljano, in v Go-rioo pride za okrajnega glavarja namesfnijstveni sveto-valee g. Winkler. Da bi ta govoriea ne ostala samo govorica, in mi Goricani bi gotovo ne bili nezadovoljni.
(Poxar) v rastelski nlici, ki je danes po noci na- j stal — kako, se ne ve — bil bi neizmeruo nesreeo za Gorico pronzrocil, ker so ba§ tam hise vse naknpi-eene, azabvabti se imamo urni pomoci, clanij drozega pogorelo, kakor Godinova stacona. Skodo cenijo nad 20 tisou goid, Todi zivenje so bila v nevaniosti, ker je pri glaviiih vratih gorelo, vi ker so si Ijadje skoz okna na tilico pomagati morali.
(f Jwrij rteiSman.)  V soboto 23.   t.  m,   je   po | daljsem bokbanji na sosici umrl v Ljub'jani  znani u- I ditelj miizike in slovenski skladatelj g. Jurij Fleisman, ! stoprv 55 let star.   Sl&vesen  pogreb   njegov je  bil v ' neo>ljo pdpoludne. Udelezilo se ga je mnogc slovenske j gospode pa ljubljanske citalt ice pevski zbor, ki je ranj- ' kemu zapel nagrobnico. -   Flei^man, ki je v „Sloven- i ski grlicitt svoje prve kompozicije izdal, jeob casu, ko ' je sloveiiska muzika se malo cestiteljev imela in je tudi za Baeha socijalno zivenje mej  iiarodnimi   krogi hudo propaditlo, veliko storil za s*lovetisko petjer ker je tudi v teh zalostoih letih iienmorno  slovenske   pesni   kom-pooiral ter jih mej   omikanejsimi narodnimi krogi siril. Dasiravno mj b^l uiueteljiiik prve vrst**, se mu je vendar marsikutera lepa kompoz»cija  posrecila,   da, tiefca-tere njegovili pesoij so se mej narodom prav udomacile. Najbolje znane kompozicije   njegove so:   „Lu»a  sije*, „V Arabje  puscavi",   BNevesta bodi   zdrava !"T   30zi-ram v gorenjsko se skalnato stran",   ttKranj^ki  fantje, mi smo mi!" Kekatenm napevom je tndi svoje besede podlozd. Bodi mu hvalezen spomin mej Sloveoci!
(Nova knjiga,) \ tiskaroici druzbe sv. Mohora v Celovci je prisia na svitlo nova knjiga:
„Abecediiica spodobami za citanje i ctetje. Risal i pisal Andr. Fr. Zoidarcic vikar i c. kr. okraj. §fdski nadzornik na Banjsicah (Canale-Gorz).
BAbecednicau ima 22 cednih podob, skaterimi se Iubko v petih, si'Stih dnevih eitati nauci".
„Abecednicatt velja v tiskarniei, pri pisateljt pa v bukvainicab 30 kr. a. v. Kedor jo boce po po§ti prejeti, doda se 2 kr. za postnioo. Ako bi pa kedo 10 „Abecediicu pri pisatelji narouil(z nakaznico), ue placa postnine od njib.
pAbecedtiica" je namenjena uciteljem iucittljicam, pa tudi ocetom i rnateram, ki zele svoje detev ditanji i ctetji vaditi. S casoma mora do tega priti, da bode vsaka mati uciteliica, pa vsaka his* zacetna sola. Tje meri wAbecedniea*.                                           ^# p# 2.
"              jistnY7viKT0R DOLENEC.   Issdafatelj
(las «?orice ) se pise o nasi gimaaziji „Slovenskemn Karodu:K Tnkajsnjemu semeniSkemu libtn ^Glasii" je nze pred dolgo cask v glavo palo, ka bi se dala morda nje-gova kronifina suhoparnost s tern olaj§atiT da zacne tu-kajSnji gimnftzijt „sree in obisfciK pritipavati, menee, ka bi se morebiti vendar kaj napaenega naslo, ce nze ne med ncifcefjstvom, vendar isaj rapd dijaki. Tn gfej! Dolgo casa m« nijso mogli njegovi ..agenti" nic posobnc-ga poroeati, k veejemu o kacrm dijaku, naposled vendar prinese volevazno, a fiisto i%mi& 1 jeno no-tieo, da je nekt profesor y Mi trdil in dokazoval: „da nij Bogau. Kakov hrup je napravila ta notiea med ufci-teljstvom in vodstvom si lehko mislite, neoprav&en, kajti snm nij zadel enega, nego tri gimnazijske profe-.sorj«.__PopoInem._izjA8An.o^.a._n_a.g.Lha_i^pMlaH-. dijaki najviSjih razredov popraro one izmiL#wt notice nredniStvu „Glasa", ter je ob enem prosili, javno onega profesorja imenovati, da ne bode neopravieepi sum takoj tri ali §tiri profesorje zadel. Ono izjavo jo podpisalo M dyakov iz se;!raega in o«mega razredaf med tomi tudi vsi (zunaj enega j iz malega eoinu-n i s« a. A resnieoljitbni (?) „Glas" nsj sprejel onih vrslie, rokSi, ka je ta izjava obSirneja, nego oua notiea: mesto tega je zopet nakopieil polno novih, iz-miftljftnib ali samoroljno zavitib sum nH-enj o gim-naz'jskih profesorjih. MisKte si tedaj polozaj gimna-zijskih profesorjev. Vsakako pa so more nepristranske-m'n bralcn endno zdeti, odkod dobiva nsemeni»?ki list" take deloma izmiSljene, deloma samovoljno in iaznjivo zavite notice? Tudi tej uganjki se leliko najde re.sitev. Dandenes se ve nij troba ve6 onim, kateri hot« biti ng. nunei' izpita zrelosti, a tu v Goriei se eeio nij tre-ba, da absolvirajo eelo gi m n azij o, dosta je, ako jim zadnje leto preti nevarnost, da bi jih raje imel ee-sar, kakor skof, da gredo pred „fiantiAkansko komisi-jo-', gder dobe nekako spriealo, kntero pa noma prod svetom nobene voljave in na podlagi taecga sprice-vala se sprejmo v semeniSee. Da pa tudi nij ob enem tezko dobiti riovoljenja, tudi v osmi razred poslusat hoditi, ee§, zaradi izpita zrelosti, je pae lehko »ime»*no. Lehko si tedaj mislite potozaj uftitrdjov, kakor dijakov, kateri so prisiljeni paziti na vsako besedo, prcdno jo izuste. ako ne bote postati permanentni sodelavei „se-meniJskega lista.^
(tHiiika.j Podpisani odbor bode zaeel poeetkom meseea junija izdajati Solski easnik „BIoveiiski uMtclj •* ki bode 5. in 20. vsakoga meseea v Mariborn rednoiz-hajal na eni eeli poli. (Jena mu je do konca tokoeega leta za prave (to so fitajerski ueitolji) in za podporne (to so drugi sploh) druzabnike 1 gld. 50;*kr. za nedru-zabnike 2 gi. Vse slovenske ueiteljo in droge solske prijatelje uijudno vabitno k obilni naroebi. Naroenino sprejema podpisani odbor. Zueasni odbor „r/citeljskega drnStva za slovenski Stajer."
(±ivin»Ua razstavn) jG bila danes v eetrtek in prignaio so mnogo lepih goved. Xatanjeneje poroeilo prinesemo prihodnjic, za danes moremo naAa konitssijo le to uprasati, zakaj nij bilo na zirinskem trgu tudi s 1 o v e n s k i h napisov videti ?
^gtivfa iic-i.) V neki vasi na Moravskem se je zgodil pred kakimi dnevi umor, da se cloveku koza je-zi, ko sliSi o njem, V neki koci je zivel 71 let star nio^ se svfy'o odrastlo lifierjo. Ko gre nekt vecer spat — bilo je menda binkostao soboto, gre hB ter zavre velik pisker vode; s kropom- pa potem popari oeeta, ki je spal. Ko to stori, vzame sekiro, ter seka po starem oeetu, da mu zada 23 ran. Misleea. da je oee uzo mr-tev, ga vleee v vezo. ter povezne kad nanj, in potem zbezi pod streho. Ko pride ponoeni euva.| mimo hise, slim stokanje, pjtrka na vrata, a ko se te ne od-pro, vlorai v vezo. Pa kak pogled so mu pokaze, ko prizge zvepljenko ter pogleda pod kad. V taistetn tre-notku gre obznanit znpanu, in zupan in se dva druga mozft gresta s euvaj»m nazaj; moz je bil nze mrtev. Ko grodo preiskavat po hisi. (lobodo hcer v neki skrinji skrito", jo zvezejo, ter zapro. Pred sodnijo divja mv-i dozdaj se nij povedala, zakaj je umorila oeeta.
Kmetijske i trgovske vesti.
Iz Grnic.  - (Kmetove mreze in ubostvo.) Obcni
pogovori mej nami kmeti so o slabih letinab, oubastvu
j in drugih    brezstevihiih  i^adregah; enake   prtto^be   ko
I od dne do dne veee in sieer tako, da se le dva elove-
I ka snideta, zacneta nze ubostvo   pretresovati, in   tako
dolgo se bo to godiio,    dokier  ne dospemo   do   kake
vsaj srednje pameti in dokier ne bodemo prevee  drug
drugema nevosljivi, in dokier nas bodo presamogoltna
naeela nadvladovale in dokier ue bomo bolje   omikani
spoznali svobodoljubnosti in koristij raznih drustev. Da
se slabo   godi,  da nas nasi grehi  tepejo, to se   vsak
dan ueimo.   S tern smo se najbolje zararezdi, ko smo
pri starem kopitu zaostali ; nekedaj preraozni kmetje so
imeli razdeiana zemlji§ca, katera so v svoji eilobi obi-
lo  sadu piinasali; ljudij je bilo manje od sedaj,  pre-
mozen kmet je imel vsega dovelj, z davki nij b-I pre-
I oblozen in stara petica za dninarja  je bi!a  dosta, a
zdaj, ko se je kolo cas zasukalo je vse   drugade, pre-
mozni kmetje in drugi veliki posestniki so   zaeeli  jav-
kati, da ne morejo ve6 letnih  stroskov  pokrivati,   tern
manje pa delaleera zaslnzka   dajati, ker  za en   mefnik
tur§iee je treba mnogo vee novih desetie. nego nekedaj
I starih.
in za urednijgtvo odgovoren:   ALOJZIJ VALENTIN0BT
Zdaj pa pomislite tedaj vsi tisti. kateri mislite, da se bo po^stareni plesalo, ki zadrzujete razdelitev ob-^inskih pa&nikov in sejo za sejo sklicnjete, samo da ubogemn siromaku ugoden eas iirenja odide. Omen-jam le mali vzgled. Ko je namrec pred 12 leti uinrli postenjak g. Pirjevee v Yrtovinu za obeiuskega nafiel-nika izvoljen bil, neraudoina se je se svojimi tovarusi dogovoril, o tamosnjiii razdelitvah pasriikov, in ob enem je pasaike po enaeili delili se zrebanjem razdelil in si-cer brez nebenega razpora in brz pu razdelitvi so bili pasniki prekopani in na tisoee in tisofie vrednosti sj Vrtovinei od tarn izvoziii, kder nij poprejo niti enega vinarja priuasalo. Pomislite je vender tedaj vredno, ko-Iiko priilelkov bi .se bilo v tern easu iz selskega in et-.nilku^a pMriika izpeljalo, ako J)i bilo tako gospodai^t-vo. C'udno je vendar to, da nij mogoce osnovati na-erta postave za razdelitev obrinskega premoJsenja seLsko ga in ("rniskega po sistemi Vrtovincev, ker obfinsk«» razinere so enake. Tudi to moram omeniti, da selska sri'iija je bila nze naravno zedinjena za razdelitev in v stiirc&instvenih .^ejah je prislo do take razdmzbe in in-eJinosti, da «e bogu usuiiii. Kaj je pa« tega treba, ako se hceomo mcy svobodnjake vstevati ? Xa torn mestti jo razvidno in naj bolje narai no, dasosama dotifna obeirm po niogoCnosti z«»dini o razdelitvi; in ako bi se ne.t uio-gla, naj bi pa dczelna viada silno postavo naredila, Krnetom dajte zemljisfie, naj je obdeljujejo in volikopo* sestniki naj nekoliko na drobno svoja posestva razpro-dajo   v veliko korist sebi in dezeli.*)
(0 J e t i n i) se nam iz OrniAkega piSe: 0 slabih vremenih Vain je ti^o znino; So to malo fre&enj je &lo pod zelo, razpokajo se zaradi dczja. Trie v nizavah do ii leta stare so tako vsled slane opaijene, da bi bolje bilo novo pods.iditi. Naj omenjam Ae to, de vkljub vseli slabih Jetin bi se uho&tva ne eutilo tako, ako bi naeel-niki obein v gospodarstvenili zadevab obeinstvo navdu-sevali.
A poeiLstiti moram pa nasega   podzapana  K........
in   svetovalca   B.....  dasiravno  sta prvi iz   drugega |in
drugi iz .prvega razreda, ker sta pred 1 lJt letom vse obfinarje sklieala in tako zedinila, da je bilo vse za-dovoijno naso pasniko na enake dele razdeliti, dasiravno sta premoznejSa od drugih. A pa,tern prislo je do razpertij v staresinstvu in razdelitev 'paSnikov .sla je po vodi.
*)(iledc razdclitve painikov imate prav in bi bilo fcekfci, <l n hi Vasa obcina prav kmaln Vrtovince posmmiala; a ssadsija VbSh mi-sel je za ssnlanji inn prtfradiknlna, fc«?r tirja nkoro {n<*ko agrarno postavu po i'^icdn rimnke, vendar pa kafcej da nusi  knietja do»ti
LISTN1CA UltKDNUSTVA. (J. '/. . . . k na T>.   Prearcna hvala!   Vftja!   Narofono opravil.
Podpisani je prevzel restarraeijo k Evropi; ob enem pa naziianja, da se bodo morali lokali popra-viti, predno jo odpre, 12. junija t. 1.
tlijndno se priporoea si. obcinstvn
Gotov posel in zaslu^ek!
Neka uze delalna ssavarovalna baaka Ml v vsacem velicem mestu postene nioze kot
potne ogledovalce in glavrte agente
poslaviti.
Katerim je to v mislih, naj se obrnojo se svojo ponudbo do nasega uprarnistvo se cbiffro  „reellB.
1*1             Podpisana tovarntea   ima  na pro da j    I
f J     mali koks z Bogheadskega  premoga,   ki     l»
11    je posebno za kovace i klueavniCarje pri-    I
rl     praven, ker nadomebti popolnoma navadno
II      lesovo oglje.   1 cent takega  koksa stane     I |! I     le 40 sold., izbrani koks pa GO soldo v.        |«!
III                                                                                                                          I' 1.1                     iiroe tsKa i»linoy;i         •!
I |                              totarnica.              I i
I            Samo 11. 135 a. v., franko Trst,   stane    I
I   raasina za  mlatenje, najnovejso   konstrukcije,    I
J   mlateea v dveb urah toliko zita,   kakor trije    I
mlatici t enem dnevu,  pod garancijo  in do-     |
voljenjem   poskusnega   obroka.     Ph.   MAY-    I
FARTH & Comp., Mascbinenfabrik, Frankfurt    I
a. It. Vec pri npravnijstYU „Soce*.                     I
- Tiskar: PATERXOLLI t Goriei,
6898