KRALJEVINA SRHA, HRVATA I SLOVENACA
INDUSTRIJSKU SVOJINE IZDAN L APRILA 1924.
PATENTNI SPIS ŠTEV. 1794.
UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 29 (2)
Profesor Dr. Emil Bronnert, industrijec, Muihouse. Francoska.
Predilna kopelj za raztopine viskose.
Prijava z dne 28. marca 1921.	SVelja od J. aprila 1923.
Prvenstvena pravica z dne 18. junija 1919. (Nemčija).
Znano je, da se more spesti surovo viskozo v razredči ni žvepleni kislini v leske-če niti.
Pri tem pa smo napravili izkušnjo, da dospemo le tedaj do dobrih predilnih rezultatov, ako računamo z zrelostno stopnjo viskoze potom skrajno vestne izbire koncentracije in temperature predilne kopelji.
Pri mnogih pripetljajih praktične preje je pa zaželjno, da se napravimo kolikor mogočo neodvisne od viskozne zrelosti.
Na presenetljiv način se je pokazalo, da treba viskozino zrelostno stopnjo mnogo manj upoštevati, ako dodamo žvepleni kis lini gotove množine oxykisline, zlasti vrve-žno (kipelno) mlečno kisiino
V 45’ toplo kopelj. ki vsebuje 135 gr. žveplene kisline in 50 gr. mlečne kisline na 1 liter, vpredemo običajno nekako 8 pro-centno razmeroma mlado viskozo nekako 9° zrelosti (kloramonij) skozi šobe nekako 0.10 promera. Iz kopelji z nekako 45 m. hitrosti se dvigajiše niti nekako 7 denierov se takoj izoerejo in obdelulejo na običajen način dalje. Opazi se takoj, da se vrši predenje z iziskano popolnostjo. Dosežene niti imajo krupno nazobčan več ali manj fižolu podoben prerez, kakor jih sicer dosežemo ori močno solivsebnih kopeljih. Mehkoba in lesk produkta sta prav odlična, tako da je enak najboljšim fabrikatom iz kislinskih kopelji, ki vsebujejo mnogo soli, da, jih celo prekaša
Sličen učinek se doseže že, ako dodamo kopelji, pod sicer istimi razmerami, le 10 gr. mlečne kisline, torej skoraj le katalytsko množino.
Tenlivost niti narašča z rastočo vsebino kopelji na mlečni kislini. Ako pa uporabljamo čiste kopelji žver lene kisline brez dodatka mlečne kisline, tedaj dobimo po največ le mršave niti, s presekom nalik kamnom za tlakovanje, katere niti se lahko zlomjio.
Posebno očividna je razlika, ako marab ljamo prav mlado viskozo, nekako 12'1 zrelosti
Priporoča se, da se napravi množina mlečne kisline tem večja, čim mlajšo viskozo hočemo uporabljati; navzlic temu zadostujejo že prav majhne množine mlečne kisline, in ako pretegnemo za primer morda za sulfatove kopel.i preostale množine sulfata, se pokaže, da zadostuje že 50 gr. mlečne kisline, da nadomestimo 400 gr. sulfata ali več.
Mlečna kislina sama nima nobenega resničnega izobornega učinka kot nitotvorec; mlečna kislina potrebuje v to součinkova-nja solij (D. R R. 274550) ali mineralnih kislin.
Dodatak mlečne kisline se priporoča prav posebno za izdelovanje zelo finih nitk, po na drugem mestu opisanem finopredil-nem postopku, pri katerem moramo izbrati med drugimi ukrepi, žvepleno kislino tem
2 Din
bolj koncentrirano, čim finejše niti naj se predejo.
Fino predenje se odigra v teh kopeljih izredno dobro in da zelo lep brezfluzen fabrikat.
Trenje nitk ob delcih predilne kopelji je dozdevno spravljeno doli na najmanjšo mero. Tvoreči se natrijev sulfat ne škoduje
na noben način in se ob prisotnosti mlečne kisline tudi ne izkristalizira na nitih.
FATESTNf ZAHTEV.
Predilna kopelj za viskozo vsake zrelostne stopnje označena s tem, da obstoji iz vžeplene kisline in oxykisline, zlasti mlečne kisline.