štev. 8 — Letnik IIL PTUJ, 2. marca 1951 Cena din 3__^ Poštnina plačana v gotovini VSEBINA: Odgovor tov. Kardelja o izgledih ra ohrani- tev miru na sve^u — Dobro obiskana predvolilna zboro- vanja — Sestanki v enoti Vel. Nedelje — Kaj je v notranjosti oslabilo zadrugo Osojnik — Veliike naloge Ljudske inepekcije — Napredek obrtno-produktivnih zadrug — Tekmovanje za 10. obletnico ustanovitve OF — Novi ukrepi za sproetrtev trgovine s kmetijskimi pri- delki — Iz zgodovin« mesta Ptuja — Ob ućnem üspehu I, polletja na ptujski gimnaziji — Posledice slabega gospodarstva KDZ Prvenci — Kako pomagamo ozimnim posevkom? — Razno @ izgledih sa ohranitev miru no strelu Na vp'rašanje ljudskega poslanca La- zara Mojsova na tretjem rednem zas^ danju Ljudske skupščine PLRJ o Izgledih za ohranitev miru na svetu je zunanjS minister tov. Edvard Kardelj odgovoril: Dati zsik)voUlv odgovor na vprašanje, kakšni so upi za ohranUev miru, |e zelo tečko. Dsnes govore na svetu vsi o po- trebi ohranitve miru, toda stvar miru kljub temu nima n'česar od takih Izîav, ker se besede ne ujemajo z deîanîl, ker se, še vol, pod krinko takih ¡zjav prak- tično Izvaja politilo, kl vodi k vedno večJi zaostritvi mednarodnih odnosov In pove- čanju vojne nevarnosti. Na današnjem svetu Je več ognj'šč In ČInItcUev vojne. Predvsem hI se rad za- držal pri tistem, ki se nas najbolj nepo- sredno tiče, ki ogroža neodvisnost, mîr In socialistično grad tev JugoslavlJe, t. J. hegemonistična politika ¿SSR proti Ju- goslaviji kakor tudi sovražna politika, ki jo vodijo proti .IsjgoslavIJl nekatere so- sedne vlade v službi sovjetske zunanje politike. Vsi veste, kakšne odnose je ustvarila ta politika v tem delu Evrope In kakšne napadalne protijugoslovanske obUke je zavzela. Ne more biti nikakega dvoma, da je moralo stanje, ustvarjeno s tako politiko v tem delu Evrope, za- skrbeti ne le jugoslovanske narode, tem- VCÙ tudi vse narode In ljudi, ki Iskreno hrepene po miru. Vso odgovornost za tako stanje Imajo vlada ZSSR in vlade, к| so pod njenim vphvom. .jugoslovanska vlada je storila vse, kar je mogla, da bi se normalizirali odnosi med našo državo In državami so- vjetskega bloka. Rad bi vas spomnil, da so tov. Tito In drugI uradni predstavniki jugoslovanske vlade od leta 1948 pa do danes Izkoristili sleherno priložnost, da poudarijo pripravljenost Jugoslavije za normalizacijo odnosov In miroljubno so- delovanje JugoslavlJe z državami sovjet- skega bloka ob edinem pogoju, da bi tako sodelovanje slonelo na spoštovanju neodvisnosti Jugoslovanskih narodov In na rtevmešavanju v naše notranje zadeve* Preberite katero koli zunanjepolitično Izjavo predstavnika jugoslovanske vlade, v vsaki teh Izjav je Izraženo to priza- devanje. Še več, na petera zasedanju Organizacije združenih narodov je Jugo- slovanska delegacija v Imenu vlade urad- no Izrazila pripravljenost vlade, da sklene nenapadalni pakt s sosedn'mi državami, misleč pri tem seveda v prvi vrsti na države sovíeískega bloka. Vsi ti pozivi jugoslovanske vlade so ostali brez od- govora. Pa ne samo to, jugoslovanska vlada Je ob všaki priložnosti naglašala, da vodi In da bo vodila neodvisno miroljubno zu- nanjo politiko, da se nima namena vklju- čiti v nikake bloke, da na svojem ozem- lju ne dovoljuje in tudi ne bo dovoljevala ustanavljanja kakršnih koli tujih oporišč In da so jugoslovanski narodi priprav- ljeni zgrabiti za orožje samo tedaj, če bo v nevarnosti njihova neodvisnost. Poudarjali smo ob sleherni prMožnosti, da nimamo nikakih sovražnih namenov proti nobeni çosedni državi. In odprli smo vrata naše države vsakomur, ki se Je pošteno hotel prepr'čnti, ali so trditve jugoslovanske vlade točne. In koD^no Je v pereč'h splošnih vpra- šanjih mednarodne politike zavzemala jugoslovanska vlada vedno miroljubno stališče, stremela po mirnem sporazume- vanju v spornih vprašanjih In si priza- devala pr'spevati po svoj'h možnostih ter skupno z drugimi miroljubnimi narodi, da se sedanji spopadi na svetu ne bi razširili, kakor tudi, da bi za njihovo odstranitev našli sporazumno rešitev. V nasprotju 8 tako politiko Jugoslo- vanske vlade pa vlade sovjetskega b'oka ne le niso pokazale niti najmanjše želje po normalizac'îl odnosov z Jugoslavijo, temveč so tudi te odnose neprestano za- ostrovale. Tudi danes velja v Istem ob- segu kot l'n? Izjava, ki jo Je dal tedaj tov. Tito, namreč da »jugoslovanska vlada ohž-iluje. ker zar?dî stalnega sovražnega stališča 7SSR 'n držav ljudske demokra- cije prof FIRJ п1тч možnosti s svoje strani vnllvatl na Izboljšanje odnosov s temi državami.« »To ohííalulemo tem- bolj,« je dej-l tedaj tov. Tito, »ker vlada in iucroslov^nskl n^rod' še nadalje yoje prijatellska čustva do narodov teh držav In odločno žele obdržati s temi narodi odno<;e, k| W htll normalni In znosni.« Oč'vidno je torej, da Je bil napeti po- •oi^j na jugoslovanskih mejah ustvarjen brez kr vde Jugoslovanske vlade in Iz" kjjučno kot posledica napadalne hegemo- nistcne politike sovjetske vlade proti Jugoslaviji. Od tod brezobzirna kršitev mirovnih pogodb po Madžarski, Romu- niji In Bolgariji glede oboroževanja in obsega oboroženih sil, od tod pospešena dela vojaškega značaja v pasu ob naših »nejah Itd. Ne trdimo, da gre tu za kake "eposredne priprave za nt-pad proti Ju- goslaviji vendar smo kljub temu prisi- ljeni obravnavati tak položaj z vso res- nostjo. Dokler bodo tako. pol tiko še na- dalje Izvajali, ne moremo biti prepričani, da je mir'na Balkanu In v Evropi zago- tovljen. Nasprotno, vedno moramo b'tl Rudni In pripravljen', da nas nadaljnji rapoj dogodkov ne preseneti. In vsi mo- rajo vedeti, da se bodo jugoslovanski narodi z največjim junaštvom In vztraj- nostjo obofoženo uprli siehernorau na- padu, vsakemu napadu na neodvisnost in nedotakljivost svoje države, če bi se kdor koli odločil začeti tako pustolovščino. Pri nas nI strahu pred vojno, nI pa tudi lahkomiselnega podcenjevanja nevarno- stl, ki izvirajo iz sedanjega položaja. Zato smo budni, čeprav smo prepričani, da se mir lahko ohrani. Dovolite mi, da uporab'm to priioižnost in se — ćeprav ne spada popolnoma v okvir vprašanja — dotaknem odstavka iz zadnje note sovjetske vlade vlad' Velike Britanije, odstavka, v katerem sovjetska vlada po svoji znani navadi surovo kleveta jugoslovansko vlado. V tem odstavku категЈа sovjetska vlada britanski vlhdl. ker »jemlje v zaščito« jugoslovanske narodne korist', hi pravi, i»da sovjetski ljudje psujejo In bodo pso- vali sedanje jugoslovanske oblastnike«. Predvsem moramo reči, da tu ne gre »za sovjetske ljudi«, kajti dobro nam je znano, da goje sovjetski narodi velike simpat'je do Jugoslovanskih narodov, dru- gič pa, ves svet ve, da tu ne gre za ni- kako »psovanje«, temveč za nezaslišani politični, gospodarski In vojaški pritisk sovjetske vlade na Jugoslavijo, pritisk, ki je postal eden virov zaostrovanja mednarodn'h odnosov v Evropi In s tem eden činlteljev, ki ogrožajo mir na svetu. Kar zadeva »psovanje« samo, moramo poudariti, da se na to ne bi nihče na svetu oziral, prav gotovo pa ne narodi JugoslavlJe,_ ki se popolnoma zavedajo, od koga pr-haja to »psovanje« In zakaj prihaja. Vendar gre tu za tako »psova- nje«, ki Je podprto z napadalnem politič- nim pritiskom, gospodarsko blokado, di- verzantskim? akcijam" in vojaškimi ukre- pi, gre za tako. »psovanje«, kl Je med drugim imelo za posledico uboj sedmih in ranjenje 15 pripadnikov jugoslovan- ske vojske, povzročHev nad 1500 obmej- nih Incidentov Itd. Torej m t'sto, kar vznemirja jugoslovanske narode in mi- roljubne ljudi sploh, protijugoslovansko »psovanje«, temveč odkriti napadalni pritisk na jugoslovanske narode, ki ogro- ža njihovo neodvisnost In spravlja v ne- varnost tudi mir vseh drugih narodov. O tem pa sovjetska vlada ne nravi, nîtl besede. Čeprav zahtevajo jugoslovanski narodi prav na to vprašanje Jasen od- govor Ne zahtevamo, da sovjetska vlada И«- bî^ našo pot socialistične graditve. Tudi mi ne ljubimo njihovih nesoci&Iisttčnih metod, ki, še več, kompromitirajo idejo socializma. Ne nameravamo se odreči kritiki tega sistema. Toda tisto, kar za- htevamo od sovjetske vlade, je: da po- kaže dolžno- spoštovanje do neodvisnosti jugoslovanskih narodov in do njihove želje, da v miru, ne oifrožajoč nikoor ter med ostalim opravili 600 prostovoljnih ur. Doseženi uspehi In aktivno vključe- vanje organizad! OF v tekmovanje do- kazuje marsikje veliko zavest delovnih ljudi ter hkrati postavlja v pravo luč poedlnce, ki sicer zavzemajo na vaseh frontne položaje, vendar se v njihovi okolld v ničemer ne čuti, da Imajo na- men koristiti ljudstvu. —ne Osvobodüncs frontet v Drožencih le začelo delati Odboi Osvobodilne fronte v Dražen- clh je zbral v vrste Osvobodilne fronte 184 Članov. Ce upoštevamo, da so Dra- žene] majhna vas, predstavlja navedena številka vsekakor uspeh. Poleg tega imajo vsi Člani vso članarino poravnano. Odbor OF v Dražencih Je v zadnjem času opravil na pobudo sekretarja to- variša Matevža Cestnika mnogo korist- nega dela. Med najvažnejšim je vsekakor organizacija šivalnega 'n kuharskega tečaja na Bregu, ki ga ob'skuje tudi 14 deklet iz Dražene. S sodelovanjem LMS pripravlja vprizoritev igre »Poslednji mož«. V tem pogrešajo le pomoči ljudi z višjo izobrazbo, k¡ se pa baje temu delu odtegujejo. Ciani Fronte v Drrtîen- cih pa so se izkazali tudi pri fizičnem delu. V delu pri poprav-lu ceste so po- rabili 280 delovnih ur ter navozili v tem času 280 kub. metrov gramoza. S tem gramozom so posipali okrog 2 km ceste, na tej dolžini so izkopal tudi obcestne jarke ter odmetali 16 kub. metrov zemlje. V nedeljo 4. marca bodo hnell pred- volilni sestanek ter se pogovorili o ude- ležbi na vol tvah. Gotovo je, da takrat ne bodo zaostali za boljšimi odbori OF ter tako dokazali, da spadajo med de- lavne frontovce v ptujskem okraju. C-a. Novi ukrepi za sprostitev trgovine s kmetijskimi pridelki Pred kratkim je bil v Beogradu skupni sestanek članov zveznega sveta za pro- met z blagom in zveznega sveta za kme- tijstvo. na katerem so sodelovali kot člani teh svetov vsi republiški ministri pr zadetih resorov. Sklepi, ki so bJli sprejeti na tem skupnem sestanku, pred_ stavljajo nadaljevanje pomembn h reform v trgovini s potrošnim blagom, ki so bile uvedene 15. januarja. Clan'i obeh svetov so predvsem sklenili iti dalje to poti oživljenjia prostega pro- meta s kmetijsk mi pridelki in postopne odprave oddaj in obveznega odkupa. Ne- kaiteri ljudski odbori so doslej omejevali prosti promet s kmetijskimi pridelki, da bi si olajšali obvezne odkupe. Ponekod -so uvajiail; obvezni odkup tudi za pridelke, za katere ni bilo za:konske podlage. Vse to je dušilo inicativo kmetov za pove- čanje proizvodnje. V bodoče bomo pro- met s kmetijskimi pridelki usmerjali po načelu ponudbe in povpraševanja. Kmet mora meti pravico prosto prinašati svoje pridelke na trg, zadruge pa morajo prosto odločati, kako in komu bodo prodajale pridelke svojih članov. Tudi vsa trgov- ska rodietja s kmetijskimi pridelki mo- rajo iimeti pravico kupovati in prodajati pridelke na vsem področju države. Na' sestanku so biii sprejeti nekateri nač.elnd sklepi. Pri odkupu sadja in ze- lenjave se mora zagotoviti popolna svo- boda trgovine s proizvajalci brez kakrš- nih koli' obveznih odkupov. Na sestanku so razpravljali tudi o možnosti ukini en ja obveznega odkupa krompirja in fižola, vendar bo o tem sprejet sklep šele tedaj, ko bo ugotovljena posajena površina in se bo dalo približno ocenit', kakšen bo letošnji pridelek. V načelu je bilo skle- njeno, da' je treba opustiti sistem obvez. ne®a odkupa mleka in mlevskih proizvo- dov. O tem bo odločala vsaika republika, zlasti kako bo uredila prehod k prosti trgovini, upoštevajoč posebne pogoje in potrebo dv'igni'ti proizvodnjo in ponudbo mleka na trgu. Glede odkupa vina hi al- koholnih pllač je bilo sklenjeno, da z¡a novi pridelek ne bo več obveznega od- kupa. Trgovsko mrežo га odkup perut- nine In Jalc bo treba organiizirati tako, da se bo čim bolj pribVŽala proîzvaiailcu. Uvesti je treba tak način poslovanja, ki bo omogočil prosti odkup čim večj'h ko- ličin. Glede organizacije trgovskega aparata se bo vsaka, republika posvetovala z lo- kalnim! organi ljudske oblasti. Republi- ška odkupna podjetja naj se ukinejo, med lokalnim- podjetji, ki trgujejo s kme- tijskimi pridelki (okrajnimi, mestnimi, zadružni'mi), pa se je odločiti za ti'sta, ki pokažejo največ gibčnosti. V vsakem kriaju pa je treba zagotoviti, da bosta odkupovali! vsaj dve podjetji. Ta trgov- ska podjetja se bodo za posamezna^ pod- ročja združila v posebna združenja, kri bodo skrbela za enotno politiko cen, га prav Ino preskrbo tržišč itd. Svet za promet z blagom bo v kratkem izda! nau vodilo za določenie cen kmetijskim pri- delkom. Za krajša razdobja in za posa- mezna področja bodo republški uradi za cene v sporazumu z združenjem pod- jetij določili orientacijske cene, na pod- lagi katerih bo združenje določaJo dnevne odkupne cene. V najkrajšem času je treba izdelati tudi konkretne operativne načrte za hitrejše ustanavljanje prodajalec so- cialističnega sektorja kmetijstva, ki jim je treba zagotoviti tud potrebne lokale, inventar in strokovne kadre. Postopni prehod k svobodni trgovini bo gotovo podžgali kmete k večji proizvodnji za trg. Ob staJni intervencij" socialističnega sektoria se lx)do postopno znižale cene pridelkom na trgu. kar bo omogočilo tudi' znižanje cen industrijskim izdelkom. 2ENE na hajdini se pripravljajo na svoj praznik — 8. marec Na Hajdini ee žene neumorno priprav- 'ijajo na 6voj praznik, na 8. marec. Çred tem praznikom bodo imele predavanja o zaščiti žene, o negi dojeneicov to o nalezljivih boleznih. Za proslavo praz- nika pa pripravljajo slavnostno iikade- mijo z izbranim sporedom. V okvir izobraževalnega tečaja, ki se vrši na Hajdini že od 19. decembra pre- teklega leta, je organizadja AF2 pri- ključila še šivalni in prikrojevalni te- čaj, ki ga redno obiskuje 34 žen in de- klet ter kuharski tečaj, ki qa obiskuje 29 žen in deklet. Tečaje voi^iijo stro- kovne moči. članice odbora AF2 na Haj_ dini. Ob zaključku tečajev v aprilu bo- do žene priredile razstavo o praktičnem delu v tečajiih ter kultumo-prosvetno prireditev. ^ Sindikalna podružnica na držav, posestvu v Zavrču Sindikalna podružnica na državneju posestvu v Zavrču je zajela v svojih vrstah 96 odst. delavstva. Razdeljena v sedmih skupinah je skozi vse preteklo leto poleg ostaLib tekočih del skrbela za uspešen potek dela na posestvu ter se borila za izpolnitev planskiih nalog. Ima tudi dramsko skupino, ki je v pre- tekli sezoni pripravila 4 kulturne prire- ditve ter z njimi tudi gostovala v raz- nih krajih. Lepega števila knjig v knjižnici se je posluževalo precejšnje število delavcev, katerim so v knjižnici na razpolago tudi časopisi. Delo sindikalne podružnice v letošnjem letu bo vodil nov odibor. ki so si ga pred kratkim ítvoUIí na rednem letnem občnem zboru. —èi4. Iz zgodovine mesta Ptuia Spomini na Ptui Prof. dr. Matija Murko, Praga (Dalje) 4 Slovence so imenovali Nemd še na- vadno Windische, njih jezik pa win- disch. Wenden, Winden je bilo sicer historično nemško ime v govoru in pi- savi za Slovane, Jugoslovane (pri naših protestantih) in Slovence posebej, ven- dar naši učenjaki in pisatelji so rano uvedli v književnost naše narodno ime Slovene, slovenisch in ga tudi uveljav- ljali v javnem življenju. Nasprotno pa je bilo pri Cehih, ki so se dolgo držali historičnih imen Böhme, böhmisch. Na Ptuju sta že v mojih letih bili Imeni Windischer, windisch poniževalni in smo se jih branili. Enkrat pa sem izve- del, da je to ime še v posebni časti pri Nemcih ob Muri. Na Ptuju je bil Vikar Kraner iz naše severne jezikovne meje. Na nekem potovanju sem se sešel s trgovcem z živino iz Cmureka, svakom tega vikarja. Bil je seveda ponosen na to svaštvo, ali dodal je še, da pri njih velja sploh za čast, ako je vzel kdo Slo- venko za ženo (ist eine Ehre, wenn je- mand eine Windische geheiratet hat). V takem kraju so seveda naše meje bile dobre zavarovane. Nekaj za takratne politične razmere karakterističnih spominov imam iz prvih let svojega bivanje na Ptuju. V prve neposredne volitve v državni zbor 1. 1873 so šli Slovenci razdeljeni v Sta- ro- in Mladoslovence. Na Ptuju je bil kandidat za stare Miha Herman, za mlade pa dr. Jakob PloJ, Ti so širili svoj »Slovenski tednik«, prvi slovenski politični list, ki sem ga tudi jaz čital. Ako pa se dva pravdata. Išče navadno korist tretji. Tako je tudi za ptujski okraj kandidiral grof Gundacker Wurmbrand, graščak na Borlu ob Dravi na hrvaški meji, ki se je pozneje pro- slavil kot predhistorik in bil neko dobo tudi deželni glavar štajerski in minister trgovine. Temu tretjemu se je priklonil v ostri borbi med Slovenci tudi moj oče, na katerega toliko ni vplivalo či- tanje »Slovenskega tednika«, kakor na- sveti in pogovori kanclijskih uradnikov okrajnega glavarstva In okrajnega žandarmerljskega stražmeštra, s kate- rim je kot občinski predstojnik iz blizke okolice mnogo občeval. Dobro se še spo- minjam, kak mu je na ptujskem trgu okrajni stražmešter razlagal, da se ljudje prepirajo o Slovencih in Nem- c'.h, аЏ da je treba voliti tega, kdor lahkj več koristi. Voljen je bil seveda r.îiha Herman, zr 'taterega so pri ust- nem glasovanju kar »treskali« oddalje- ni volivci, posebno ormoški. Med mojimi profesorji se je za poli- tiko živo zanimal J. 2itek. Iz razgovo- rov z njim pomnim, da je bil med Srbi v Karlovclh pristaš konzervativnih cer- kvenih krogov, katerih organ »Narod« sem videl pri njem. Bil je velik na- sprotnik vodje radikalov v Vojvodini dr. Svetozarja Miletiča, o katerem je trdil, da je kriv ubijstvra srbskega kneza Miihajla: »Od toga ga ne opere sav Dunav«, je dodal v srbščini, kateri sta- vek mu je gotovo ostal v spominu iz časa njegovega bivanja med Srbi. O iz- vrstnem diplomatu knezu Mihajlu je bil prepričan, da bi on dobil Bosno tudi mirnim potem. Ostal je sebi dosledeii, ko se je na Ptuju držal konzervativnih staroslovenskih krogov, ali za Mlado- slovenca dr. Razlaga je imel veliko spo- štovanje kot »poštenjaka«. I>opisoval je v »Slovenskega gospodarja« o ptujskih гатлпегаћ in posebno bičal ptujske ode- ruhe Haložanov. Ko sem bil v drugem razredu, si je izbral enkrat mene in ne- kaj drugih gimnazijcev za izlet v precej oddaljeni Polensak, ker je hotel izve- deti, kako so izpadle istega dne občin- ske volitve. Okrajnemu glavarju Traut- wetterju, katerega smo tam naáli, .je seveda drugače razložil namen našega izleta. Tako sem prvič videl, kako se politično deluje. V sredd julija 1876 sem končal ptuj- sko realno gimnazijo, ki takrat še ni imela višjih razredov, in odšel v Mari- bor na višjo državno gimnazijo, katero so navadno obiskovala dijaki iz Sloven- skih goric. Za spomin sem odnesel sre- brno medaljo za odličen uspeh iz do- brovoljne štajerske zgodovine. To na- grado je delil deželni odibor iz ustanove nekdanjega deželnega arhivarja Wartin- gerja, ki je v dobi romantičnega navdu- šenja za ožjo domovino (Vaterländered) nagovarjal tudi Slovence in Hrvate v Gradcu, med njimi posebno Ljudevita Gaja, naj gojijo svojo domačo zgodovi- no. Drugi spomini so bila Goethes Werice v 20 zvezkih in 10 lepo vezanih knjigah »prve ilustrirane izdaje«. Grote-jeve v Berlinu, ki mi јШ je izročil ravnatelj kot dar neznanega dobrotnika. Kako do- bro je ta dar deloval, dokazuje to, da sem si že leto pocmeje kupil sam enako izdajo Schillerjevih del in se po malem pripravljal za bodočega germanista, ki sem dosegel na dunajski univerzi tudi doktorat iz germanistike (1886) kot glav- nega in iz slavistike kot postranskega predmeta. Od Ptuja pa se nisem ločil, ko sem odšel v Maribor in dalje v svet. Vračal sem se tja, ko sem se vozil na praznike in velike počitnice, pozneje na domiste v svoj rojstni kraj. Ostajal sem tudi na Ptuju, da vidim stare in nove prijatelje in znance. Prijetno sredtiišče je oostal ra Ptujčane in okoličane Narodni dom e svojo kavarno in gostilno. Posebno sem se sešel z rodbino dr. Ploja, ker sem e svojima sošolcema Otonom in Mirosla- vom v Mariboru skupaj stanoval. Za meščanske kroge so bili v vinskih kra- jih letovišča njih vinogradi. Tako sem preživel s Plojevo rodbino in njenimi gosti lepe počitnice na Zavrču, na koncu Haloz na hrvaški meji po šestem gim- nazijskem razredu, po osmem (1880) pa v Murščaku pri Kapeli. To je bilo Idi- lično življenje posebno za mladino, delali 6o se izleti in uganjale razne šale. O starih živalmilh veseljaških časih se je samo še pripovedovalo, posebno o trgatvah, ko je prihajalo toliko gostov, da se je za ležišče porabil vsak kotiček v sobah, za moške pa tudi pod streho in v preši. Z veselim pitjem in petjem so se družile zdravice, ki niso služile samo zabavi, ampak tudi že širjenju slovenske in slovanske misli. Tako buj- no življenje pa je v sedemdesetih letih prenehalo, pač tudi pod vplivom gospo- darske krize, ki je imela svoj vrhunec v dunajskem borznem krahu (1873). Ljuiđje so tudi postali bolj resni In niso več bili zadovoljni s prejšnjo patriar- halnostjo. Tudi na trgatev takšni goetje ne bi več prišli, če bi tudi s kočijo po nje poslali. Iztreznili so se tudi Halo- žani, ki so obubožali, njih sinovi in hčerke pa so si kot lila.pci in dekle že prihranili stotake. da so si zonet kuroo- vali mala posestva in na početku osem- desetih let sem slišal od župnika Boži- dafja Raiča pri Sv Barbari v Halozah. ptui, 2. marca 1951 •PTH.TSKT TEDNr'- ^tran 3 Ob učnem uspehu L polletja na plujski gimnaziji Interes staršev za šolske uspehe svo- jih otrok ni slučajen. Mnogi med njimi lo že spoznali ugodne posledce dobre- ga suka s šolo in pravočasne trostranske vzgojne pomoči: doma, šole in mlad nske organizacije, posebno tam, kjer nasto- pajo težave -n kjer so ogroženi vzgojni ill učni uspehi. Rezultat uspeha na ptujski gimnaziji ob zaključku I. polletja kažejo dovolj jasno, da zaostajajo v večini otroci star- šev, ki nimajo potrebnih st kov s šolo in morda niti ne vedo. kaj počno njihovi otroci Izven doma. Poglejmo n. pr. raz- reda III. a n IV. a, ki napredujeta nor- malno s pribl'žno 74 odstotnim uspehom in Vil. razred, ki je padel v uspehu na 28 odstotkov. V prvih dveh razredih je sicer nekaj gojencev Dijaškega doma, vendar uživa tudi viiMna ostalih dijakov potrebno družnsko skrb. Dijake Iz VII. razreda je bilo treba ponovno kaznovati zarad' nočnih plesov. Samo peščica res- nejših dijakov študira v tem razredu brez težav. Ne bi bili objektivni, če bi "skali vzroke slabših uspehov samo pri mla- dini, toda popolnoma razumljivo je, da še tako pozitivni vzgojni in učni ukrepi s strani šole malo pomagajo brez res- nejšega prizadevanja dijakov samih In vzgojiteljske pomoči staršev. Zahteve šole niso tako visoke, da jim povprečen dijak ne b. bil kos. Dijak, ki v šoli resno sledi pouku in predelano snov doma po- novi, z branjem poglobi in razširi In Iz- vršuje vestno domače naloge, mora nor- malno napredovati brez vsakršne In- struktorske pomoči. Starši naj pomagajo svoj'm otrokom samo s tem, da jim za- gotovijo za učenje potreben 5as In pri- meren prostor, poleg tega pa naj budno spremljajo njihov razvoj v šoli in v orga- n'zaclji. Učenje je trdo In odgovorno delo, ki zohteva discipline, vztrajnosti, veliko požrtvovalnosti in dokaj samo- stojnosti. To je treba vedeti, sicer bomo vzgojili slabiče, površneže, lenuhe, skrat- ka ljud' s slabimi moralnimi kvalitetami. Med slîîbimf dijaki je mnogo takih, ki se opravičujejo pred starši s sto izgovori. ;Med prvimi je izgovor na to, da ga ima profesor »na piki«, o »slučajni «mol'«, o tem, da je bil samo enkrat vprašan, kon- čajo pa tam nekje pri »nerazumljivi razlagi«, pomanjkanju knjig 'n podobno. Starši, ki jih tak? izgovori zadovoljujejo, ne da bi se o vzrokih neuspeha pogo- vorili z učitelji, bodo verjetno ob za- ključku leta razočarani. Kljub vsemu se- veda ne Izključujemo možnosti, da ta ali ona ocena v prenatrpanem razredu res ne odgovarja dejanskemu znanju dijaka, toda za take redke primere ima- mo dovolj načinov in možnosti preverja- nja 'n korekture. Mladina mora vedeti, da le mogoče kaj doseči »emo z delom. Vse premalo smo pozorni ob negativnih pojavih, ki jih opažamo v življenju in delu mestne mladine, kot so n. pr. razmetavanje de- narja, lahkomiselno ravnanje s skupno movino, ponočevanje, surovo vedenje, podcenjevanje skrbi, dela in žrtev odra- slih, celo staršev in slično. To so ostanki malomeščanščine in naša revolucija je naperjena tudi proti njej. Mladinska organizac ja je že dosegla v borb! proti takim pojavom lepe uspehe In to samo zato, ker je visoko dvignila zastavo dela. Ob semestru je bilo nekaj dijakov za- radi slabih uspehov Izključenih. Pri star- ših se je pojavilo vprašanje, kara z njimi. Zares, težko vprašanje. Gimnazija je le v prvi vrsti šola za Izobraževanje mladine. Sleherna ustanova pričakuie od nje nove sposobne, izobražene in odUône socialist čne ljudi. Take obl kujemo in takim so na široko odprta vrata v vse poklice. Izključitve je prof. zbor skrčil na minimum, ker upa, da se bo peščica neresnih dijakov, ki v I. polletju n'so bili gimnaziji v čast, v bodoče le lotila z večjo vnemo študijskega dela, nadokna- dila zamujeno In se uvrstila med one, ki jih lahko 'menujemo ponosne mladince nove .lugoslavije. Ce zahtevamo od učeče se mladine, da resno In uspešno Izvršuje svoje do'žno- stl, premaguje težave in se z vso odgo- vornostjo pripravlja na izvršovanje ve- likih gospodarskih in kulturnih nalog v nadaljn; borbi za socializem, bomo razu- meli, da je mladini tudi potrebna velika mera vedresti în zabave. Tu seveda šola najstrožje Izklìi^ufe ponočevanje mla- dine, pijančevanje, nekulturno vedenje 1»' pretirano udejstvovanje v športu na ra" čun šolskesjj dela, daleč pa je od tega, da bi mladini tudi sicer predpisovala način zabave 'n področle udeîstvovanja Izven šole. Potrebna harmonij? med de- lom 'n 7i?b?vo naj pospešuie zdravo rast mladih ljudi. Tiste, ki se jim morda zde nekateri vzsrojni ukrepi prestrogi, vpra- šujemo, al' bi smeli kot odrasli in odgo- vorni drž3vH?>n? brezskrbno mimo dej- stva, d?> so dosedl nlžieiolcJ glmnazlie 48 in vî^îeîSolcî le .^i-odstotn' uspeh In prenust'tl razvoj mladine svolpmn m^re- cuHranemu foku. Gimnazlîska mlad'na mora v svojem In v skunnem Interesu nsT^sîneîe štud'rpti. odrasli pa smo jim dolžni pri tem pomagati. V gornjem smo 'zrazili nekaj mlsH ob pregledu vzp-o^nih in nčn'h uspehov na ptutski gimnaziii. Pr?v b» bMo, da bi se glede teh vpr^š^nj oglasili v na5em 1'stu tud' starš' d'jakov te gimn?7ile. Vemo, da obravn?vajo dovoli temeli'to vsa ta vprašpn'a že n? g'minz'iskili rodltPljeV'h sestankih, toda vprašani?» vzco'e In ^ol- «^kesrp pouka zanimajo danes tudi najS'^-So javnost. K. Zanemarjanje s!užbenih dolžnosti se je vedno maščevalo v natznáii sektoTjüíh družbenega gospo- darstva srečujemo poedince, ki se kot funkcionari' ljudske oblasti nočejo za- vedati škode, ki nastaja vsled njihovega mailomiarnepa odnos« do svojih dolžnosti napram ljudstvu. Pri odmeri dohod^ne za leto 1950 je bàio vse podeželsko ljudstvo zainteresi- rano, da bi davčne kom sije svoje nalo- ge resno in pravično izvršile. Tako je bilo tud: v KLO Cirkovci, kjer bi morala pri tem delu pomagati Frangež Franc iz C'rkovc št. 33 in Beranič Ludvik iz Cir- kovc št. 18, ki Pa nista v določenem času niti poskrbela za odmero dohodnine niti za sestavo obračunskih listov za posa- mezna kmečka gospodarstva za leto 1950. S tem nista koristila sovaščanom, tem- več škodovala. Zaradi njune nedelavnost- so nastale motnje v pravilnem delovanju KLO Cirkovci» Ta njuna malomarnost ni mogla ostati nekaznovana. Po 6 mesecev odvzema prostost- ju bo nedvomno prepričalo, da zanemarjanje družbeniii nalog ne more ostati brez posledic, ker nastaja zaradi tega ljudstvu in družbenemu gospodar- stvu občutna škoda, k' jo je večkrat težko popravljati. "ps. Obèutn® p^sledlee slabega gosoodarienia v EDZ Prvenci Vrsta uspelih občnih zborov Kmetijsko delovnih zadrug je v ptujskem okraju pokazala razl'ko med zadrugami, kjer so zadružniki s skrbnim gospodarstvom do- kazali prednosti dela na večjih gospo- darskih enotah, ter zadrugami, kler se funkcionarji niso brigali za gospodarsko škodo, ki je nastajala vsled medsebojnih nezadružnih odnosov ter slab'h odnosov do zadružnih Interesov. Kmetijska delovna zadruga Prvenci je bMa slab zgled zadruge, dokler ni v njeno notranje in gospodarsko življenje posegel javni tožilec In okrajno sodišče v Ptuju, ki je krivce obsodilo na občutne kazni. Zadružno gospodarstvo v Prvencih nI moglo bit! uspešno, ker niso imeli evi- dence nad 42 ha vložene zemlje, ker so gospodarili brez gospodarskega in finanč- 50 novih hisfc ho v Ptu u znatno omililo stcnovc^nlsko st £ko v nedeljo 25. februarja t. 1. eo obrav- navali člani gradbene zadruge »Gradi dom« iz Ptuja in okolice o mažnostih pospešene graditve stan-avanjskiih bisic glede na obstoječo stanovanjsko süeko v mestu ter sprejeli predlog zadružni- kov o najetju 1 milijona din investicij- skega kredita, na koncu zbora pa 60 iz- volili upravni in nadzorni odbor. Pred 2 let. so se začeli v Ptuju zdru- ževati delavci in nameščenci v gradbeni zadrugi. Prvotno malo število je hitro naraslo na 93 članov, ki eo vplačali 92.700 din na deležih. Zadruga jih je priskrbela 199 ton cementa, 89.000 zid- nih opek, 17 ton apna ter 27 000 stresnih opek v skupni vrednosti 588.231 din, kar pa še zdaleč ne zadošča celotnim po- trebam 93 zadružnikov. V graditvi je sedaj 32 stanovanjskih hišic. Dve sta že dograjeni in naiseljeni, 2 sta zasilno go- tovi ter naseljeni. 1 je pod streho, za 27 objektov pa so že zgrajeni temelji. Skupno so zadružniki z delom in mate- rialom ustvarili vrednost 3,285.875 din. Material iz lokalnih virov ter laetna de- lovna sila predstavljata vrednost 2,861 tisoč 508 din. V letu 1951 je v projektu 50 novih objektov. Zbor je razpravljal tudi o potrebi intenzivnejše medsebojne, zadružne pomoči, ki bi omogočila, d'à si bodo vsi člani zadruge lahko zgradili hišice, ne pa samo poedinci. ki jim je zadružna pomoč samo dopolnitev manj- kajočih potreb. Mestni ljudski odbor je podprl zadru- go pri reševanju mesta iz stanovanjske stiske z dodelitvijo 95 stavbnih parcel in sicer 66 parcel na Grajeni, 11 na Lju- tomerski cesti. 5 ob Ormožki cesti ter 6 na Zg. Bregu. Na občnem zboru novoizvoljeni upravni in nadzorni odb. e preds. tov. Cuckom Francem na čelu sta obljubila članom, da bosta na vse možne načine pomagala zadružnikom, da bodo čim- preje zgrajene hišice za vse zadružnike, pri'čemer se bosta opirala na organe ljudske oblasti, ker pričakujeta od njih za to akcijo največje razumevanje. Šivilfs'd tecai v Zloioüc'u V .Zliatoličju se je 1. 2. 1951 ustanovi šiviljski tečaj v okviru AFZ Zlatolčje. Tečaj obiskuje 22 tovarišic. Vrši se v bivšh gostilniških trostorih Furek Jo- žefa, katere je .imenovani v ta namen odstopiJ. Tečaj vodi tov. Vobič Marija, šivilja, sekretarka AF2. Tečajnice z ve- likim zanimanjem sledijo pouku tej se bodo naučile osnovna š viljska dela, kar tera pridejo v gospodinjstvu v poštev. Tečaj se vrš- trikrat tedensko po 4 ure in'sicer v soboto, torek in četrtek od 3, do 7. ure popoldne. nega plana, dopuščali nad 1 ha ohišnice. spravljali zadružne pridelke pri članih Ir n so kontrolirali spravljenih in porab- ljenih količin, №SO vodili evidence nati delovnimi dnevi, dopuščali so krmljenj« živine na ohšnicah z zadružno krmo prisvajali so si pridelke in jih prodajal privatnikom Itd., kar je melo teáiíe po- sled'ce za poštene člane zadruge, ki sc ostall na koncu leta brez primerne od skodnine za vloženo delo. Krivdo za tako gospodarstvo nosijc obsojeni Strelec Janez, predsednk. Stre- lec Martin, podpredsednik, Bezjrk Franc In ml. Zemljarič Franc, ki j h je sodišč« v Ptuju obsodilo skupno na 9 in noi lei odvzema prostosti s prisiln'm delom ir popolno zaplembo premoženja. Najtežji je bil obsojen predsednik Strelec Janea in sicer na 3 leta 9 mesecev odvzemi prostosti s prisilnim delom ter na popolne zaplembo premoženja, dočim je bil ml Zemljari: Franc obsojen na 3 meseci odvzema nrostosti pogojno za dobo 2 let Ta sodba je vsem zadružnim funkcio- narjem v ptujskem okraju dragocen do kaz, da ljudska oblast podpira razvo: zadružništva, zahteva pa od zadružn I funkcionarjev in članov resno In koristne gospodarjenje z- dvi'^ 'n ti'kp ^r- dukcije. za 'zboljšanje življenjskega stan darda zadružnikov in preprečitev 'zko riščanja In da Izloča Iz vrst zadružnikom take poedince, ki s svojo neodločnostjt In popustlj'vostjo. nezadružnim razpolo- ženjem in nekoristnim gospodarjenjen škodujejo razvoju socializma v naši dr žavi. -ba Käko poinagsmo siaä ni сгшнш pcsevkiim? Ing. Zoreč Egon V preteklem letu je suša napravila na njivah ogromno škodo. N. un čila sa- mo precejšnjega deJa posevkov, temveč je tudi vzrok, da se jesenska setev ni mogla opraviti v normalnih pogojih. Za- radi tega so posevki ozimine več ali manj slabi, redki, neenakomern, in po- trebni nujne pomoči Cas za to pomoč je edino sedaj spomladi. Najpripravnejša sredstva za to so umetna gnojila, kj jih bo treba s pridom in pametno uporabiti, da vsaj deloma preprečmo izpadek v pridelku, ki bi nastal, če tega ne bi sto- rili. Le umetna gnojila lahko še okrepijo slabo ozimino in povečajo rodovitnost rastlin. Izboljšajo pa tud splošno rodo- v tnost zemlje zia poznejšo setev. To gnojenje je treba tembolj še upoštevati zato, ker bo verjetno primanjkovalo tudi hlevskega gnoja» kar bi imelo daíeko- sežne posledice. Upoštevati je predvsem treba, da če ni krme, ne more biti tudi gnoia. Ce živ na živ ob slami, je tudi gnoj slabši. Še sliabše je pri tistih kme" tovalcih, ki pravočasno niso poskrbeli za steljo, ker bodo imel. še manj gnoja. Umetna gnojila bomo trosii ozimnemu žitu na glavo, da bi vsaj deloma oopra^- vili škodo. Uporabna so zlasti duš'čnata In fosfatna gnojila, k jih uporabljamo na sledeči način: če im'amo posejano Pšenico na njivi, na karteri je bil prej krompir ali koruza in k' je bila močno pognojen-a; zadostuje, če gnojimo samo s superfosfatom, ker je v tem slučaiu treba predvsem skrbeti z;a lahko razstop- Ijivo forforno kislino, da bi se izboljšal pridelek žita. Na 1 ita porabimo ^UO kg superíosíata Ce pa je zarad slabega gnojenja v zemlj. veLko pomanjkanje dušika ali če zemlja že dve let n bila pognojena, je na vsak način treba zem- lji ponwgati z dušičnim gnojilom z apne- nm duš.kotn al, pa z žvepieno kishno z amon. jakom. Kjer je dovolj gnojnxe na razpoLgo. jo lahko z najboljšim uspe- hom uporabijo za t^-kšno naglavno gno- jenje zimske pšenice. Pri gnojenju z apnenih dušikom je po- trebna previdnost. Predvsem je važno to, da pride to gnojilo v zefnljo pred začetkom spomladanske rastj (v na- sprotnem slučaju požge rasti ne), nika- kor pa ne istočasno z superfosfatom. Najboljše je. če ga trosimo, ko se je raz- topil zadnji sneg. da ga snežnica spravi v zemljo. Spomladi, ko pa se zemlja osuši, io narahlo pobranamo, da se apne- ni dušk pomeša z zemljo. Šele na to trosimo superfosfait. Za 1 ha rabimo 100 kg apnenega dušika. To gnoj !o je sploh naiceneiše duščnato gnojilo, ki ga rastline bogato poplačajo z visokim pri- delkom. Zato se ne smemo ustraišiti stro- škov, ki pastanejo prj nabavi tega gno- j la. Pri redkem posevku uspeh seveda ne bo tako ugoden kot na njivah, kjer je posevek normalen ali celo gost. ven- dar ie nujno tud v tem slučaju pomagati rastlinam z umetnimi gnoj'li. Če hnčemo žitne posevke popraviti in povečat; pri- delek. Kdor ne reriame^ temu fe težko pomngiit' ! Zakaj dosegajo socialistična gospodar- stva in umni kmetovalci, ki uveljavljajo agrotehnične ukrepe, večje hektarske donose kakor ostali, ki tega ne delajo? Marsikdo ne verjame, ko čita o viso- kih donosih, ker smatra da sam dobro gospodari ali vsaj boljše, kot se gospo- dari v socialističnem sektorju, kjer »raete plevel«. Za primer navajamo dvig hektarskih donosov, ki so ga v zadnjih letih do- segli na Mestni ekonomiji in vrtnar- stvu v Ptuju, kjer so začeU uveljavljati agrotehnične ukrepe. Leta 1946 so pridelali na 1 ha 1600 kg pšenice m 1483 kg ječmena. Leta 1947 so prioučno razaovar- jalo o različnih slovenskih In slovanskih vprašanjih. Gostoljubno je ррте^етч! boliše di'ake in mlade učeniake na daljšo dobo, na primer je preživel en- krat pri njem cele počitnice dr. Lovro Požar, Krekov učenec in predsednik graškega »Triglava«. Posebno se je Raič zanimal za prekmurske Slovence tei pi- sal tudi o njih jeziku v Matičnem le- topisu. Raič je slovel kot imeniten govornik na taborih, slavnostih in iavnih zboro- vanjih. Imel je orjaško postavo in tako močan glas, da sem enkrat slišal opazko- Raiča bi bilo treba poslušati v dolini, ko bi on govoril na gori Vendar je znal svoj glas modulira ti j jasni samo- glasniki njegovega narečja eo zveneli prav prijetno, govoril je popularno, obilni participiji, ki so se mu očitali, pri tem niso motiil. Jaz sem ga prvič slišal 1. 1880 na Vrazovem domu o nje- govi sedemdesetletnici, ki se je slavila pri obilni udeležbi Hrvatov In bila mno- go imenitnejša nego stoletnica Velik je bil razloček med slavnostnima govor- nikoma: za Hrvate je govoril predsed- nik Matice Hrvatske Ivan Kukuljevič Sakcinski, aristokratični mirni starec s trakom nekega reda na vratu, za Slo- vence Božidar Raič, živahen duhovnik kmečkega rodu v polni sili moških let. Slavil je Stanka Vraza kot ТЦтса, ki je zbližal Slovence s Hrvati in Srbi ali branil je odločno tudi Prešernovo sta- lišče Kako je znal Raič tudi tako pri- liko porabiti v aoitacijske namene, nai dokazuje ta-le primer; obrnjen proti Prekmurju ie zaklical. da famošnii slo- venski kalvini niso pravi Pes'ani ali Pesoglavci. katerih se je bala Vrazova teta, pač pa za njimi živijo takšni Pesjani, ki res žrejo slovenske in druge slovanske otroke. Seveda je hotel po- vedati, kako Madžari jemljejo slovan- skim materam otroke in jih odgojujejo za svoj narod Mislim, da je Raič sam sprožil misel, naj se priredi v Središču Modrinjakova slavnost (1881), da se oživi spomin po- zabljenega pesnika in rodoljuba ter pre- buja narod. Slavnostni govornik je bil seveda Raič, kateremu se je prinetilo nekaj neverjetnega V dolgi črni suk- nji in z belimi rokavicami ie stal nred velikim občinstvom na sredi središkega trga na odru, leno okrašenem z zelencem in cvetlicami h'otel je z roko močno poudariti neki izrek, ali v trenutku je vihral z roko po zraku, kajti zaiel je na žrebelj. skrit med cvetlicami Ta ne- sreča pa junaka, kakor je bil Raič nI dolgo motila. Značilna za Raii^a ie še ta-le zgodb-ica Ko je hodil m'mo svoie živine na paši. je bik na njerra mrčal. Nato gre Raič nekeoa dne v goščo po- seka dolg gabrovec, oklesti ga in se vme na pašo; ko ie bik zonet zamr<^al. ga je tako dolcro mlatil, dokler ni zbe- žal domov naravnost v bl«^ ' Raič r>a za njim, in ko ie videl, kako -e hlka sram, mu je boža! роЛггтПпо in laskavo n''a- vil: icek, icek» Tako ie haloški Me- ksander Veliki ukrotil svojena Burefala, bika ne konja z bičio q1?vo fn 5p -^o- ka-ral, da je tudi za ž'vaLi treba nsl- hologije. (Dalje prihodnjič) Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 2. marra 1951 Enim prav, driigim narobe ščakavaie pred mesnico v petek al pa v soboto v mesti še ni najhujša stvar, če veš, kaj do ti prav karte odrezali no kaj boš doba lepo meso aj pa klobase. Na to se navadiš. Postaviš se v vrsto no čakaš. Dobiš kaj rečeš plačaš, greš domu pa misliš, kaj je vse v redi. Te pa se začne duma najlogišo spitovaje: »Kaj si küpa? Kdo ti je korte reza? Ken je viin seka? Kejko si plača? no tak dale. Pa začneš: »Küpa sen v mesnici v stari kasarni, karte je rezala Vajdičeva Ana, vtín je seka no vaga toti, plača pa sen teko* no teko...« *Te pa že morem pogledati. Če je bila Ana poleg. Ana ve, kak je treba rezati karte, kaj H ostane kakih 5 kil klobas za hujdo mantro. Kdo pa bi zastonj enim vtrepa z očmi, drugim pa prava: »Gospa nega več. je že vse razprodano.* ★ Dekline so zmagale V Gorišnici se sploh rado kaj novega zgodi, kaj te maio Udje kaj za gučati. Zaj pravijo, kaj so ženske duše boj ko- rajznè, odkaj se lehko z moškimi gli- hajo. V krčmi pri Horvati je nekdo v nedelo začeja vrjeko med Gorišničani no Ga- jevčani, kai so se zgrabili. Af je to kje zapisano, kni bi se mogli moški sploh biti za ženske? Zakaj ne hi hlo enkrat narobe? ro rekle Galovske dekline Treza. Mica, Slava. Tinika no Pepa. Zmaga ie bila njihova. Če b\ moški sami rokavli, bi predugo kcoj šlo, tak pa so le dekline s kamcjom pomagale, kaj je nréj konec. ★ Sühi roglač Hnnzek: »Čui Pajnkiharov Tonek, kaj tvojim trem kravam tak hasne, da so tak lepe. moj roglač pa je sploh tak silhi?* Tonek: »Ja. veš Hnnzek. ti nn vse štiri cecke dojiš, kaj bi mejo mleko za odafo no zase, mi pa doHmo krave samo Za nas no za naše gudeke, za odalo pa že itak vi dojite.^ ★ Odbor za elektrifikacijo Na Formini napelavlejo elektriko! Člane elektrifikacijskega odbora zato Forminr cani zlo porajtajo! Kdo bi pri tem gleda na svinjsko meso a j pa na kiireč j o no na pijačo, če pride k hiši odbornik, kaj sve- čano vûžge lilč. Svečanost pa je le ni vse! Lilč zaj gori že pri tistih hišah, kje so ob vžigaji prinesli na mizo magari samO cizro. Nove družine v februarju: Medved Franc. Zg. Breg, z Umek An- gelo. Zg. Breg; Korošec Anton, Borovci, z Zrnec Frančiško, Borovci; Knez Jakob. Krčevina, s Pišek Katarino. Kicar; Kolar rič Vtncenc. Mestni vrh s Prinožič Tr režijo. Nova vas; Kenda Jernej, Ptuj. z Vodlan Marijo, Ptuj; Krajne Viktor. Sp. Breg, s Ri mei e Jožico. S p. Breg; Jerenko Franjo, Sp. Breg. z Gabrovec Ano. Sp Breg; Slanič Jožef. Ptuj. s Stres Marijo. Maribor; Alt Franc Velovlak. z Golob Marijo. Kicar; Klaneček Jožef, Ptuj. z Marinič Marijo, Ptuj; Rejc Ivan, Gra- hovo, z Lenartič Ano, Ptuj; Grujič Sava, Ptuj, z Vidovič Alojzijo, Ptuj; Aleksič Branko, Ptuj. z Matošič Mando, Ptuj; Haas Aleksander, Ptuj z Žitnik Marijo, Ptuj; Benkič Rihard, Ptuì, z Mahorič Ano, Ptuj; Mere Jožef, P t ni, z Zgonc Marijo. Sv. Vid; Mohorko Rafael, Ptuj, s Perko Štefanijo, Ptuj; Golob Miroslav. Rogoznica. s Patčenki Ano, Rogoznica. Novi državljani: V mesecu januarju 1951 je bilo rojenih 37 moških, 49 ženskih, skupno 86 otrok. Z občnega zbora. Kmetijske zadruge Moškanjci V nedeljo 25.- februarja t. 1. je imela Kmetijska zadruga Moškanjci redni letni občni zbor. Iz poročila upravnega odbora je bilo razvidno, da je zadruga v pretekl/j po- slovni dob, bolj životarila, kakor delala v korist svojih članov. Iz poročila knji- govodstva je razviden promet v znesku nad 9 m-ilijonov dinarjev ter postavka •dinarjev 26.000 kot aktiva, kar pa le predstavlja gotov odstotek rezervne- ga sklada iz časa, ko je zadruga vršila še odkup poljskih pridelkov. Pod tak mi okolnostmi bo zadruga prej ali slej mo- rala ustaviti svoje poslovanje. Kot je občni zbor ugotovil, je mogoče z-adrugo v Moškanjcih rešiti edino na ta način, da se jó ponovno prepusti odku- povanje polj. pridelkov. V tem je zadrugi tudi nakazal nekaj perspektive zastopnik OZKZ iz Ptuja. Zadrugo bo v tekočem letu vodil ve- činoma stari odbor, ki bo do neke mere izpopolnjen z nekaj novimi člani. Izvo- lili so tudi člane v žVinorejski. sadjarski, trgovski in poliedelski svet. Eden važnih sklepov je edino tisti, ki predvideva ustanovitev večjega žagarskega obrata na električni pogon/.. * ELEKTRIČNI TOK JE UBIL I6-LETNEGA DEČKA Ožinger Franca iz Go-rišnice. Ponoven tragičen slučaj predstavlja resen opo- min veem, ki brez najnujnejšega stro- kovnega znanja iščejo opravka pri elek- tričnih napeljavah. Navodila za izpolnjevanje potrošniških potrdil za mesec april Veem podjetjem, uradom, ustanovam, družbenim organizacijam, uličnim pover- jeniJcom in KLO, ki razdeljujejo živil- ske nakaznice, sporočamo, da veljajo za potrošniška potrdila za mesec aprU, od- rezanih z iivilskilh nakaznic za marec 1951, izjemno naslednja navodila: Potrošniških potrdil poverjeništva za trgovino ne t>odo vrnila predlagateljem marveč jih bodo zadržala. ZarariVa'zat' odrsVe snretno'fti: preveč je mislila na šene- tailoa. Ttid' pr^v hv^pležn smo na b'li »rdii^i^Vii«. katero vlogo je Vrai tov. Vo- da StiinVo. kater? ie t>a nrnti igrp ree dobil nravcnto vlotrn Vte da "^e ho ml-^f^'Tiski ^'»«с+лртч vrha skupno r aVtivn^i K^^Z Osoi^ik v nad;"i1ie še aiVHvne'f "de'stvn-^'al t'^r s noTrnčin T^'-nnt»» ?e več- n-'l'X'Tol lc^? fotnil ппИп'^"»?''?. Kesi s© proámm m кири"© ir Pfii"ii? Pred nekaj dnevi je začela v Ptuju poslovati trgovina s kmetijskimi pri- delki. Odprta je popoldne, tako da je delavskim in nameščenskim družinam omogočena nabava ^vil po nižji ceni kakor so na dopoldnevnem trgu. Doslej še KDZ v tej trgovini niso zavzele do- stojnega mesta, temveč le še ekonomije in državna posestva, ki so dala v pro- dajo kislo zelje, proso, rženo moko, sla- nino, olje in zelenjavo po cenah, ki so mnogo nižje od tržnih cen. Na prostem trgu se v sredo 28. t. m. pri cenah ni mnogo čutila konkurenca te nove trgovine, ki prodaja kilogram slanine po 250 din, kg bučnega olja po 510 din, kg kislega zelja po 20 din itd., temveč se pri poedinih artiklih na pro- stem trgu čuti celo porast cene, dokler se v konkurenco pri cenah ne bodo resno angažirale tudi v«e KDZ v ptuj- skem okraju in dale na razpolago pri- delke ki jih imajo tudi privatniki. V sredo 28. t. m. so prevladovale na ptujskem živilskem trgu sledeče cene: Jabolka 60—TOdSn, krhlji 70 din, radič 80—130 din, motovileč 100—140 din, red- . kev 10—20 din, cvetača 80 din, fižol 65 din, špinača 30—80 din, kislo zelje 20—30 din repa 14 din, čebula 160—200 din, čebulček 450—500 din, zeljnate gla- ve 35 din, češenj 250—300 din za kg. Bela moka 160—180 din, enotna pše- nična 100 din, ržena moka 80 din, aj- dova 90 din za kg, prosena kaéa 90 din za liter, ajdova kaša 110—120 din za kg. Jajca 7—8 din komad, mleko 25 din liter smetana 120 din liter, sir 90—100 din komad, sirovo maslo 400—500 din kilogram, olje 600 din liter, svinjska mast 450—500 din kg, zaseka 400 din kg. Krompir 20 din kg, paprika 1200 din na malo, na veliko 800 din kg, milo 170 din kg, perutnina 380—420 din ko- mad, dalmatinska salata 80 din kg, suhe gobe 700 din kilogram. Od prinešega blaga je bilo prodanega dve tretjini. Epilog dveh tragedij Dne 16. februarja t. 1. je številno ljudr stvo iz okolice Lovrenca in okolice Središča napolnilo sodno dvorano ptuj- skega sodišča, ko sta bila obravnavana umora Črnka Tomaža v Podložu m Velnar Jožeta v Obrežu in izrečeni sodbi zoper Predikaka Jožefa iz Župečje vasi in Medveda Janeza iz Pleter ja ter zoper Spešica Franca iz Obreža 77, ki so za- hrbtno umorili mladega Črnka in Velnar Jožeta. Zagovor morilcev je v večini primerov podoben drug drugemu: spor zaradi de- kleta. pijanost in razburjenost, s kater rim poskušajo naduti poedinci sprati z zločinskih rok kri svojih mladih žrtev. Predikaka Jožefa je obsodilo sodišče na 18 let. Medveda Janeza na 10 let, Špe- šiča Franca pa na 20 let odvzema pro- stosti s prisilnim delom. Imenovani morilci so iz različnih kra- jev. vendar so po dejanju ki jih je spra- vilo pred sodišče, dokaj enaki in bodo nedvomno tudi pod enakimi pogoji od- služevali kazen. ' -dba. Najboljšii predstavnik orjaškh dreves je drevo, menovano »General Sherman« iz vrste sekvoj, ki rastejo v Severni Ameriki. Drevo je nad 83 metrov visoko, obseg pri tleh znaša 31 metrov, v višini 5 metrov pa meri fremer stebla 8 me- trov. Prve veje poganja to drevo šele v viš ni 40 metrov. Staro je okrog 3000 let. Clane In funkcionarje OF Iz podjetij, obratov, ustanov KDZ in vasi vabimo k dopisovanju v »Ptujski tednik«. V Skorbi pri Ptuju bodo dobili elektriko že dalj časa so vaščani vasi Skorba želeli elektrčno iuč. Po večkratnih pri- zadevanjih so vendar prčakaili, da dobe elektriko. Nerazpoloženje proti elektri- fikaciji kažejo le poedinci. ki mislijo, da Si bodo luč napeljali kasneje. Dela so že v teku. Po hišah se že vr- šijo instalacije. S prostovoljnim delom bodo postavi! drogove in napeljali omrežje. Za nabavo rreateriaila so že iz- vedli nabiralno akcijo. Poedini skopuhi so se sicer prijavili, vendar nerad; plaču- jejo redne obroke. Preziranja vreden je primer premož- nega Vogrinca Ivana v Skorbi, ki pose- duje 3 stanovanjske hiše. V eni stanuje sam. Tam že ima elektrčno razsvetljavo. Prav nobenega razumevanja na ne kaže, da bi dal elektrificirati tudi v katerih stanujejo najemniki, četudi mu ti delajo za sramotno nizko plačo in odslužujejo borno stanovanje. Njegova hčerka Vo- grinec Olga bi se kot sekretarka vaškega odbora OF v Skorbi mora-la bolj zani- mati za veliko delo ki ga frontovci opravljajo samostojno in vztrajno. Nedvomno bodo Vogrinčevi majemniki nevoljni, ki bo pri njihovih sosedih za- gorela električna luč, če bi »Ti gospodar Vogrinec pustil brez omrežia. Ljudska inšpekci-ja bi lahko preprečila tak odnos proti najemnikom, ki delajo in garajo od zore do mraka na Vogr n- čevem posestvu. Luč bo zagorela koncem meseca mar- ca. Prav ponosni bodo vaščani na svoje uspehe. Za nov korak bodo bližje iz- gradni'' sociiaJizma na vas. Cc.- NEUSPEH SD PTUJA V OBLASTNEM PRVENSTVU Šahovsko društvo Ptuj ie v predtek- mov¿mjih za vstop v finale oblastnega moštvenega prvenstva v šahu tekmovalo v skupini z moštvi Rogaáke Slatine, Aluminija iz Strnišča in Udarnika iz Poljčan. Po zmagi nad Aluminijem 8:0, so Ptujčani premagali moštvo Udarnika z rezultatom 5 in pol : 2 inpol. Odlo- čilna je bila teicma z moštvom Rogaške Slatine, ki se je odigrala preteklo ne- deljo. Zmagala je popolnoma nepriča- kovano Rogaška Slatina z visokim re- žultatom 5 in pol : 1 in pol ob eni pre- kinjeni partiji, ki se bo verjetno kon- čala remi. Kljub temu, da je v srednji igri bil pri večini partijah položaj za Ptujčane ugodnejši, so z nekaj napa- kami dopustili visok poraz in s tem Iz- padli iz nadaljnjega tekmovanja. ★ Pred kratkim je bil končan turnir ne- kvalificiranih igralcev in petokategoml- kov za dosego pete kategorije, odnosno potrditev iste. Udeležilo se ga je 16 ša- histov. Ker je bilo ob koncu več partij zaradi nerednega odigravanja kontuma- ciranih, je vrstni red, zlasti v eredinl lestvice nekoliko nerealen. Prvo mesto je zasluženo zasedel Pemat Viktor, Id je s tem potrdil 5, kategorijo. Vrstni red je sledeč: 1. Pernat Viktor 10 In pol lo^ke (89,2%), 2. Modrinjak Dr. 10 in pol, 3.-4. Pišek Albin in Horvat Slavko 10 točk, 5.-6. Pišek Zvonko in- Pod- krajšek Rudolf st. 7 točk, 7.-8. Nežmaih Franc 6 in pol, 7.-8. Rojdc Jože 7 In pol točk itd. — iPrvih šest je doseglo od- nosno potrdilo peto kategorijo. mk. OBCNI ZBOR ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA PTUJ V torek, 6. marca se bo vršil občni zbor šahovskega društva Ptuj v dvorani sindikalnega doma železničarjev. Priče- tek točno ob 20. uri. Za vse člane ob- vezno. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji šaha in predstavniki sindikalnih podruž- nic In množičnih organizacij. Odbor. MALI OGLASI Foto »DRAVA«, Ptuj, sprejme učenca. " ★ PRODAM POHIŠTVO Iz hrastovlne (kre- denca, omara, 6 stolov, miza). — Na ogled pri Potrču, Ptuj, Domikanskl trg štev. 1. ^ Poziv Pozivamo vse ustanove, podjetja ta privatnike v Ptuju, da ob priliki selitve prijavilo pravočasno pJamet»© evol novi naslov poŠti Ptuj. Nelavljanle novih naslovov ovira točno in pravočasno dostavo poštn'h pošiljk. Pošta Ptuj ★ Važno! Opozarjamo vse stranke, da se dnevno sprejema v kemično čiščenje, apreturo In barvanje od 8. do 12. ure. Dela, oz. usluge izvršujemo v roku 10 do 14 dni. Naproša se vse stranke, da Izgotov- Uene predmete pravočasno dvignejo. Mestna barvarna In kem. čistilnica Ptuï ir POZIV Pozivam najditelja Izgubljene vojne šoferske knjižice, civilne šoferske knji- žice, mladinske izkaznice ter knjižice o kolesu, vse glaseče se na ime Kmetec Rajko, Ptuj, Dominikanski trg 1, da nar vedene dokumente vrne. denar pa nai obdrž! za nagrado. V nasprotnem slučaju dokumente razveljavljam. ★ VABILO V nedeljo 4. marca ob 9. uri pred- poldne se vrši v sindikalni dvorani Okrajnega gradbenega podjetla v Ptuju (ob železnici) ustanovni občni zbor Če- belarskega društva za ntulski okraj. Istočasno preide'v likvidacijo dose- danja podružnica Čebelarske zadruge za Slovenijo v Ptuju. Vabimo vse čebelarje k udeležbi. Podružnica Čebelarske zadruge za Slovenijo v Ptuju S ^ K F- ZA OSEBNE IZKAZNICE! Vse vrste luksuzne fotografije In po- večave! Razvijanje filmov itd., ko- piranje In povečanje ter izdelovanje vseh fotoamaterskih del po želji Izvršuje Hozycin L Štefan stranke sprejemamo vsak torek, če- trtek in soboto od 12.—17. ure po- poldne in vsako nedeljo od 6.—11. ure predipoldne v lokalu v Ormožu, vsako nedeljo od" 13.—17. ure popol- dne v lokalu v Sredi'šču. Po naročilu fotonrafiramo novopo»"©- fence in temu slično ob vsakem času in kraju! Sprejemamo v obiavo ШШ OOLASE Uredništvo in uprava: Ptuj, Prešernova ulica 6 — Telefon štev. 156 — Čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št 64>90303-3 — Urejujejo uredniški odbor — Odgovorni uredn k Vrabl Jože — Rokopisov ne vračamo — Naročnina 156 din za leto 1951 sc plača vnaprej. — Tiska Mariborska tiskarna, Maribor.