Tečaj XX.
ospoda
ske
obrtniš
u aro
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. za četert leta 90 kr
pošiljane po pošti pa
za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 15 kr. nov. đn.
V Ljubljani v sredo 22. oktobra 1862.
Predpisi
5
4 i
že prod
mora to dotična kantonska
tr »
poska
na
Zavoljo velikih
gub
5
imenovanem pismu zapisati. Živina, ktera nima tacega pisma, kakor tudi čede, kterih stevilo se ne ujema s šte-vilom v pismu postavljenim, veljá za sumljivo in ne sme ktere hude živinske kuge ne se na sejm pustiti, preden je živinozdravnik ne pregleda
kako naj ravnajo gosposke, zdravniki in pa
župani o živinskih kugah.
samo posamnim soseskam, temuc
m deželam na premo- in ne reče, da je zdr
ženju prizadevajo. je treba, da se koj izprva, ko se take
Tudi je poskrbeti, da je kak
v tej reči
učen člověk
bolezni prikažejo , politične in zdravniske gosposke zdatno celi čas na sejmu
podvizajo
čidel n a
■PBH ? ■■■m v
tega je tem več treba, ker so take
u
ustaviti in umejiti dá česar je za to treba.
bolezni vein se toraj njih razširjenje večidel
le dosti zgodaj storé,
ako gosposke
Gledati je na ogledovanje živine in mesa. Ker mesarji svojo klavno živino večidel iz vsakterih
laj
Nektere teh gosposkinih naredb so splosne se ali pri živinskih kugah ali pri većini tajistih
in de-druge
krajev ziti.
kupujej o, mora gosposka vedno ojstro na-nje pa
Nikakor se ne sme pripustiti, da bi klavno živino v
listi hlev postavljali, v ktei
imajo svojo dom
V •
živino
se delajo ali le pri posamnih, zlasti pri zlo nalezljivih bo leznih, ali se pa
Ravnanj
pr
preminjajo, kakor boiezen spoznavanju in zdravljenj
sama nanese, u živinskih ku
se manj pa, da bi jo z živino svojega kraja vred na paso
, ker bi se tako kužna boiezen, ktero ima eno ali
gonili
V .
»
ostane, kar to reč zadeva, sploh enako ; toraj so previdnosti in pravila zastran tega, kako se naznanila gledé po-zvedovanja in raporti ter sklepne naznanila delajo, za vse živinske kuge v poglavitni reči enake.
drugo zivince
Ravno zi
?
lahko daljec razsiriti utegnila. oljo tega je tudi povsod treba
na
£
kar je moč, skrbno paziti
dovanje živine in mesa, Tù se dá dostikrat najbržeje kaka sumljiva boiezen spo
gospodarji navadno svojo bolj bolno živino me
znati
ker
Kako obvarovati, da se živinske kuge ne izcimijo. spoznali
sarju dajajo, da jo zakolje. Večkrat se je že
přiměřilo, da
potem
5
k
SO IZ
Živina naj dobiva primeren zivez.
Da se

k
kug
ne
m i j o in d a 1 j
n e
govejo kugo v kakem kraju
sile pobito živinče natanko pregledali in tako obvarovali da ni več živine poginilo , ker so urno stolili, kar za to
>
V •
J
se najbolj gotovo obvaruje s tem, da dobiva živina primeren živež, da se ne zanemarja nikakor, tudi ne po videsu majhno zbolenje živine, in da se skrbno varuje,
da živina bolezni
tem najbržeje doseći, da zdravniki, živinozdravniki in žu pani, kadar je priložnost, kmetovavce podučujejo; posluže
dane postave velevaj
Kantonske gosposke naj tedaj oštro na to pazijo, da se živina in meso dostojno ogleda, ravno tako naj se tudi
drugod ne naleze. To se bo dalo s
politične gosposke od casa do časa prepričajo
9
ali
ogled delajo,
ni zapisniki po postavi pišejo, in po postav kadar v tej reči kako napčnost najdejo.
se naj
vali se bodo izdanega poduka, kako z živino sploh ravnati, da zdrava ostane * v^ itd., in skrbeli bodo po mogočosti,
Ako bi se prigodilo, da bi mesarji sirovo ali kakorkoli
da
V • «
se ta poduk med kmetovavci razsiri.
Čuvanje nad živinskimi sejmi.
Obvarovati, da se kužna boiezen po posamnih za tako boleznijo fcolnih živinčetih v razne kraje ne zatrosi, in se bolno živino
napravljeno meso živine, ktera ni bila po postavi ogle-
. 399 kazenske postave za
dana
prodajali, je z njimi po
hudodelstva, pregreske in prestope ravnati.
Gledati je na pastirje, konjače in krcmarje. Pastirju ali čedniku kakega kraja je prepovedano
ploh
9
zlasti pa živino tujih krajev zd
iz tega prave kuge ne izcimijo , je treba na živinske ker tako lahko zatrosi kal kužne bolezni v njemu izročeno
sejme posebno pazljivost imeti, ker prihaja na-nje navadno
cedo
N
dokupi)
živino sme samo tedaj med
živina iz vseh krajev in se odtod zopet na vse kraje od- čedo vzeti, ce mu župan to privoli , in brž ko mu kako
ganja. Treba je tedaj, da, če je to mogoče
v tej reči
živinče zboli, mora to gospodarju in pa županu naznaniti
pregleda, ali je zdrava, Pastirja, kteri kako bolno živinče priki
je
službe
spu
podučen člověk živino prav skrbno
preden se na sejm dopusti ; pa tudi na sejmu je treba na- štiti in po okolisčinah tudi zapreti. Ravno zavoljo tega je njo paziti. Ako je pa v tistem kraju kaka živinska kuga, tudi konjaču zdravlje nje oštro prepovedati. in, kolikor se ne sme na sejm nobena živina pustiti, za ktero ni go sposka tistega kraja pisma dala, v kterem je zapisano, ka
»
je moc, mu morajo živinski hlevi zaklenjeni biti
T u j i
voli
1
kteri se v gostivnicah v hleve devljej
»
košna je živina
9
ki se ima
prodati, ce
bi se pa cela čeda morajo biti od krčmarj
prignala , pa koliko glav ima čeda; ob enem ima v tem to paziti, da tuja in krčmar
živine odločeni in skrbno je na jeva živina ne pije in ne zoblje
pismu tudi povedano biti, da v krajih, iz kterih živina iz ene posode in je tudi eni hlapci ne opravljajo pride, med domačo živino nikakoršne kužne bolezni ni, in
da je bila živina takrat zdrava, ko je od doma gnana bila. Če bi se přiměřilo, da bi se na poti na sejm kako živinče
Kraji
Gledati je na gonjo živine. skozi ktere se živina večkrat goni, obvarjej
*) Po c. k. ministerskem razglasu. **) Tudi v „Novicah" natisnjenega v listih 32
svojo živino najbolj kužne bolezni, če gonjačem ne pusté, živino skozi kraj goniti, temuč jim pot za krajem, najbolj
38
Vred
nekoliko bolj dalječ od kraja in od pašnika nakažejo
Kjer
35§
to ai mogoče, morajo tisti čas, ko se tuja živina skozi
"vavci svojo živino v hlevih zaperto imeti, živina ne odiđe in se nesnara s cest skrbno
žene
dokler
ne spravi. Nesnaga ali gnoj se mora na vozu s konji prec peijati, na kakem kraju, kamor živina ne more,
ali pa
raztrositi
zakopati; hlapec ali dekla, ki ima to delo, suie samo
potem se le domačo živino
opravljati, ko se skrbno osnaži. Ako se primeri, da morajo take cede blizo tacega kraja prenoćiti, se morajo za to take mesta izbrati, na ktere pozneje domača živina ne zahaja. Treba je skrbeti
i
da tuja živina ne pride do domače, kakor tudi da se go
njači in mešetarji s prebivavci tistega kraja nikakor ne
Posebno je na to paziti, da se nobeno
živince
pecaj o.
skrivaj od čede ne odpravi ali zavoljo bolehnosti skrivaj
ne prodá. Zavoljo tega se morajo živinčeta, ktere zavoljo bolehnosti ali pa utrudenja zadej ostanejo , najmanj skozi 10 dni odločene od vsake druge živine v skrbi imeti in rediti; če bi se ta čas znamenja kake kužne bolezni raz-odeti utegnile, se morajo take živinčeta koj pobiti, razte-
lesiti iu po postavi zakopati.
Ostanki klaje, kteri kaki tuji čedi ostanejo, se ne
smejo nikakor domaći živini pokladati.
Kako
tarifo mesa po našem eesarstvu?
Kar je pi
1
maja 1860 nova obrtnijska postava iu
je mesarstvo in pekarija postavlj
med prost
brt
J
y
je nehala po več mestih tista prejšna postava
po
kteri je gosposka za vsak mesec tarifo mesa in kruha določevala; zdaj vsak, ki se ravná po dotičnih predpisih, sme mesariti iu meso prodajati ali pa kruh peči, in vsi ti si sami stavijo tarifo, po kteri meso ali kruh prodajajo. Kdor bi ceno previsoko napěl, ne bo nič prodal. To tedaj
ali kruha ; pa tudi to ne
bi
nepošteno podraževanje mesa
gré dolgo, da bi prodajavci se po peli, s
govorili in ceno prena-akaj kmali se najde ta in uni, ki bi rad več prodal
in se tedaj ne drží dogovora.
Najbolj pa skušnje kažejo, da ni meso dražje tam er tarife ni. To nam pripoveduje časnik štajarske kme
tijske družbe, ki oštro toži, da v Grad
rifa obstala, jedó najdražje mesó vsem drugcm Stajarskem ni n i k j tudi na Dunaji, v Pragi, L^
, kjer je še ta
Po
28 kr. nov. dn.). več tarife za meso
i
B
L
Salcb tožijo
ft
Inšpruku in Trstu je ni in veudar ne
V »
o veci
dragini. #)
Paziti je treba na novo kupljeno živino in previdnost
pri preseljevanju
Kupčijsko

Noben gospodar
ne
V •
sine živine, ktero je
kakem tujem Bombaž ipavola), njegova obrtnija in cena boni
kraju kupil, koj v tisti hlev postaviti, v kterem ima svojo
manj jo sme na pašnik (gmajno) spustiti;
drugo živino, se
v kako posebno šupo ali hlev jo mora postaviti in 10 d
na-njo
paziti, da
se prepr
• v
da je stanovitno zdrava
Se
le potem in ko je prepričan, da je res zdrava,
svoji drugi živini djati.
Preseljevanje najemnikov (štantmanov) z njih živino iz enega kraja v drug kraj se sme samo proti temu dopu
štiti ,
vino natanko pregledati in obeh spričevalo (cajgnis)
to spričevalo morajo
jo sme k v ietu 1785
9
bažastega blaga.
Spisal V. C. Župan.
(Dalje.)
Potem, ko je čas Argwrightovega patenta pavolo presti
pretekel, so jeli
angležki
obrtnik i z bombažem
na vse plati nove znajdbe delati in obrtnija je kipela na kviško od leta do leta više. Aromptonova předivná mašina,
>
da dajo dvcma županoma bližnjih sosesk svojo z i- Argwrightova
. . .	«	■	• V	1	/	•	• -V	®	®
tako imenovana „Johanca predica" (spinnin
ar
Jenny)
in

kakor tudi novo znajdene Cartwrightove
dobé, da je živina popolnoma zdi potem
kantonski gosposki pokazati, v ktere kantonu najeto
ktei
posestvo lezi. Najemnik, samo 60 goldinarjev kazni ali štrafenge, ampak tud
tega ne stori, naj ne placa
i pri-
siliti se mora, škodo
ktero
povrniti, ktera
se je po kugi zgodila
je s preseljevanjem svoje živine zanesel.
rw 1 •	• »	m • • v ^
(Dalj
prihodnjič.)
Gospodarske skušnje.
statve so res tkavske mašine, s kterimi se je neizrečeno veliko bombaža podělalo, stkalo in v vrlo kupčijo spravilo. Toda obrtniki niso ostali pri omenjenih mašinah, od leta do leta so se nove znajdbe o preji in tkanji bombaža naprav-ljale in zboljševale; zato se je bombaževo blago od leta do leta cenejše dobivalo.
Ker se je pa vedno po cenejšem pavolnatem blagu
popraševalo, zato se je moglo bombaževe robe od leta do
leta vec napraviti, ktere se je tudi na vse kraje veliko veliko spečalo.
V letu 1817 pripoveduje gospod Kennedy, eden naj-
(Koliko krav je prav za enega j unca?) Gosp. slavniših praktičnih angležkih obrtnikov, ki so se s pavol
ki ga je manche
Verner iz Langelsheima pravi, naj se jih leto in dan juncu uato obrtnijo pecali, v nekem sostavku dá 60, gosp. Danenbaum trdi, da 80, in gosp. Arens celó strskemu društvu natisnjenega předložil, da je na Anglež
kem vseh delavcov, ki se z izdelovanjem pavolnatega blaga
100 krav brez škode pripusti. Gospod Siemens trdi
da
je prevec, drus: junec omisliti.
kar je čez 80. sicer bi se mogel vsako leto
ft
v •
Ako se junec tudi na pašo spušča
i
je
peeajo, bilo 110.765, in do leta 1856 jih je narastlo do
blizo 724.000
gorši za pleme, kakor ta, ki veduo v hlevu tiči.
(Kdor hoče od pese čvetérni pridelek i m e t i),
naglo je
in ravno iz tega se lahko prevdari
j
kako
bombazeva obrtnija na kviško vrela.
Pa ne samo na Angležkem, ampak tudi v drugih de
naj jo seje že mesca grudna (decembra) in sicer na želah se je jela pavolnata obrtnija vedno bolj razvijati. Ob
južni strani v vrtne gredice, ki so z okui obvarvane. Mesca
sušca (marca) je pesa
že palec debela in močna, da se
dá
ravno tem času se je na Francozkeui z izdelovaujem bom baževe robe tudi že okoli 600.000 ljudi pecalo , pri pre
zgodaj presaditi, in ker je po navadi za dva mesca naprej, divnih mašinah pa kakih 90.000 delavcov porabilo.
zraste velika in debela, da nikoli take.
Za hišne potrebe kaj

mm i mĚĚKi Na
Avstrijanskem se je v letu 1841 21.265 delavcov v bom-bažuih predivnicah potřebovalo, ki so imeli z 988.248 tkav-skimi vretenci opraviti. Ob tem času se je na Angležkem,
(Pripomoček zoper crva na prstu). Vzemi
na pol manj pa smole, in
koscek voska za lesnik velicega, en koscek neosoljenega sirovega masla (putra) za oreh debelega; to na žerjavici raztopi, in potem še primešaj dva beljaka. S tem mazilom oveži bolni prst, pa se vé, da ne vzameš vsega na enkrat.
kakor v prvi obrtniski dezeli vrtilo že 11 milijonov vřetene, s kterimi se je neizrečeno veliko bombaža popredlo.
Leta 1850 je imelo na Avstrijanskem v mnogovrstnih predivnicah pri 1,441.254 vrtencih 29.153 delavcov v vsem
Tudi Ljublj
ki se del
adi take „liberalce", da nam
» •
h na svetu ni para, stojimo še v vrsti G
in ne
vemo nic od svobodné obrtn
po
brtnijska po
ki jo mesarstvu in pekar
od 1. maja 1860
VÍ
359
okoli 300.000 rok s tkanjem opraviti, ki bo 4 milijone centov pavole sprele in potkale, in če se je od centa spre-dene in tkane pavole delavcom po 46 y2 gld. zaslužka plaćalo, je zneeel sam zaslužek okoli 14 milijouov goldinarjev. Po prerajtbi se je v raznih deželah na Angležkem in v Ameriki od leta 1836 do 1838 za 6,830.000 centov bom-baža v razno blago podělalo, in od leta 1850 do 1852 pa že 12,630.000 centov, in po tem takem se je bombaževa po-raba v 17 letih za 85 odstotkov povišala. In če pomislimo, da se je ljudstvo v tem času le za kakih 11 odstotkov pomnožilo , tako tudi lahko previdimo, da se je neizrečeno veliko bombaža med ljudstvom v raznih deželah porabilo.
Če premislimo te štatistične naznanila, se lahko prepričamo , da , če se ravno tako pogostoma po bombaževih izdelkih poprašuje , se je cena angležke pavolnate přeje v
14 letih in sicer od leta 1820 do 1834 za 45% odstotink ponižala , in bombaž pa celó za 51 y3 stotink. Iz tega se tedaj lahko previdi, kar sem jez gori izrekel, da se meha-nična umetnost ne kaže nikjer v veči slavi, kakor ravno
pri bombažni obrtnii.
Ker je tedaj bombažna obrtnija posebno važna reč,
y	V ft
tako se bom pri nji nekoliko del casa pomudil. — Mašine 80 — se iz ust nespametnih ljudi od več krajev sliši — zlodjeve sovražnice rokodelcov, ki jim, kakor tudi obrtnikom veliko veliko kruha požró, in dandanasnji vse veče obrtnije pogoltnejo in popolnoma v nič pripravijo. Mašine so tišti vod, kteri vsacemu posestniku (kapitalistu) pripomore, naj je obrtnik ali ne, da začne obrtnijo na debelo opravljati in reči izdelovati. ki se jih ui svoj živi dan učil. Ali pa so te pritožbe tudi pravične? Ali so mašine res take zoprnice delavnih ljudi? Oh, moj Bog! kako drago bi mogel slehrni delavec dandanašnji svojo srajco, svoje nogovice, svojo suknjo in svoje orodje plačevati, če bi se mogla vsaka reč na drobno z golimi rokami napravljati!
Mašina je kakor živinče, ktero tudi le kakor mašina delà, obedve ste le potelesene moči, ki brez zavednosti razne opravila namest ljudi opravljajo. Brez razuma, kteri člověka bistri, da namen svojega opravila spozná, bi bil člověk mrtvi mašini enak. Le namen delà povzdiguje vsako opravilo na višo stopnjo, gorši ko je namen, tem gorše je opravilo, ravno po tej meri se tudi vsaka obrtnija ujema.
Mašine oprostijo člověka takih del, ki jih po navadi živina opravlja, in prevzamejo sčasoma take opravila, ktere se vedno po enem osnutku in kopitu ponavljajo in opravljajo. Mašina storí člověka pripravnega, da svoje znanosti obrne na izdelovanje tacih reči, ktere so po umu in znajdbi, ličnosti in izpeljavi visoke cene vredne. Mašine so tedaj take znajdbe, ki so člověka do popolne obrtniške zmožnosti pripeljale, namesti njega so telesne delà prevzele in ga v popolno posestev umetavnosti in znanosti posadile.
Po tem takem se je mašina po pravici „sužnica prihodnost^ imenovala, zato ker ona delà opravlja, ktere so mogli nekdaj delavci pri vseh Ijudstvih na svetu opravljati. Sužen je mogel pri starih Rimljanih in Grkih vse obrtniške delà opravljati. Sužnik je izdeloval pri Nemcih nekdaj hišno pripravo in orodje, obleko itd., zakaj svobodni Ijudje so se take delà opravljati sramovali. Delavec je bil tedaj sužnik preteklosti; mašina pa od dné do dné bolj lastnosti na se jemlje, da jo moremo „sužnico příhodnosti" imenovati.
Mašine čistijo dan današnji sirovi bombaž, mikajo, predejo in tkajo, napravljajo iz njega tisučerne nacrte (muštre), tkanino belijo, različno barvajo, zgibujejo in doděláno blago skladajo za odpošiljanje. Předivná mašina opravi sedaj 266krat več kakor navadni ročni kolovrat. Na Angležkem zamore en sam mož z dvěma otrokoma in z
*) Pri starih Grkih je bilo skoraj a/4 ljudstva sužnikov, pri Rimljanih pa se celó polovica, od kterih je pa že veliki mo-droslovec Aristotel prerokoval, da, kadar bodo tkavske statve same tkale, ne bo treba već sužnikov.	Pis.
dvema mašinama, ki imate po 3 do 400 vřetene, do 250 ali pa še celó do 350 funtov přeje na dan spresti; v tem času navadna predica na kolovratu komaj pol funta, k većemu en funt sprede.
En angležk tkavee stéká s kakim 12 let starim fan-tičem na 4 predivnih mašinah na teden po 648 do 720 vatlov tkanine; en navaden tkavec je pa napravi, če urno in spešno tká, komaj kakih 70 vatlov. Tiskarska mašina z mesingastimi valjarj i, kjer se bombazevina barva, napravi v eni minuti 24 do 30 vatlov trojebarvane tkanine, na dan pa 11.000 vatlov; z ročno mašino se je pa komaj kakih 3 do 350 vatlov, in sicer le z eno barvo natiska.
(Dalje prihodnjic.)
Svèt, kako bi se našemu slovstvii pomagalo.
v	î t i	1
Ce tudi neprenehoma tarejo nase slovstvo razne neugodne zadeve, vendar se je začelo, zlasti v posledujih letih, lepo in veselo razevetati; al mnogo več in lepšega sadu bi bilo že obrodilo, ako ne bi imelo tako malo podpore. Mi Slovenci nimamo akademije, ne mecenov, ne druzih pomočkov, kterih se veselé druga slovstva ; imamo le preveč over in zaprek, ktere so sploh znaue; naši pisatelj! so podobni čolničem v valovitem morji; njih največ se lovi po svetu okoli s trebuhom za kruhom; primanjkuje jim časa, poduka in pripomočkov; zato ne moremo od njih zahtevati posebno izvrstnih del. Kako je z našim knjigotrštvom, vé vsakdo, kdor je imel v tem kak posel; naj o tem molčim ; tudi dozdanja veljava našega jezika v javnem življenju je vsacemu znana. Vse to je krivo, da slovstveno naše stanje nikakor še ni veselo, ampak žalostno. Ker pa iz nje-govega polja poganja naša narodnost, dušna in materialna sreča in blagor, ker se narod z njegovim krepljenjem krepi, jači in veliča, z njegovim hiranjem hira, gine in umira: zato moramo slovstvo v velicej skrbi imeti, z vso močjó in ljubeznijo ga gojiti in podpirati, moramo skrbeti, da mu postavimo stanovitno in krepko podporo. Prepričan sem , da je to živa želja vsacega Slovenca, ki ljubi svoj rod, kteremu bije srce za lepo svojo domovino , komur so mili tišti glasovi, ktere je najpred čul iz ust svoje matere, s kterimi je najpred Boga molil. Na to rodoljubje vprt, po-dajam svčt, kako bi se pomagalo slovstvu in prosim modre možé, naj ga presodijo, in če je po njihovih mislih, naj ga s krepko voljo in resnim djanjem podpró. Svetujem pa tole:
Naj bi se vsi naši pisatelji in rodoljubni rojaci spojili v literarno društvo; ljubljanska čitalnica naj bi prevzela splošne društvene opravila in bila glava društvu; vse druge čitalnice naj bi bile podružnice, naj bi nabirale ude in društvenino ter pošiljale imena nabranih udov in društve-nino v Ljubljano. Kj er ni citalnice, naj bi to opravljali drugi rodoljubje.
Vsak ud naj bi plačeval na leto kaj mal ega društveni ne in ne zahteval za to nikake odškodbe ali po-vračila, saj bi vsak majhen dar bil velika zadušbina. Pravila bi društvenino določila, dragovoljni darovi bi se hva-ležno prejemali. Morebiti bi tudi ne bilo napak, vpisovati za dosmrtne ali častne ude, ali za utemeljitelje tište rodoljube, ki plačajo enkrat za vselej določen znesek.
Društvo bi iz nabrane društvenine razpisavalo darila za dobre izvorne delà, kupovalo dobre spise in izvrstne prestave :
a)	ki so šolam potrebne,
b)	ki so prostému ljudstvu, posebno mladosti v poduk,
ali ktere bi sicer ljudstvo rado prebiralo in bi mu bistrile um in blažile srca,
c)	ki razlagajo razne učene reči, ali gojé lepoznanstvo
in umetnost.
Društvo bi moralo izdajati samo res dobre delà. Zato naj bi volili pisatelji izmed samih sebe presojevavce. Pri tacih volitvah bi se moral ozor jemati na znanstveno
360
razdôlke. Vsak spis bi morali dobro prevoditi možje, ki so trdoi v tistem predmetu, o kterem govori, pa tudi jezikoslovci iu taki, ki imajo uho za lepoglasje. Ni treba, da bi vsi presojevavci stanovali v Ljubljani.
Društvo bi skrbelo, da se knjig, ktere bi izdalo, kolikor mogoče med občinstvo spravi. Prav ceno bi se morale prodajati zlasti tište knjige, ki bi biie namenjene
šolam in prostému ljudstvu.
Pravila bi imele vse to natauko določiti.
Tako društvo bi vživalo med narodom veliko zaupanje; po poddružnicah in udih bi se lahko brez velike težave in stroškov mnogo knjig spravilo med ljudstvo; naše slovstvo bi dobilo središče in trdno stalo, narodnost krepko podporo in brambo , omika bi med nami vspešno napredovala , tuj-ščini se vrata zapiraia.
Rodoljubni in bistroumni možje! preudarite moj uasvčt in če ga potrdite, skusite, da ne ostane mrtev.
Fr. Cegnar.
Nekaj o liberalni in narodni stranki.
Dobrovoljno premišljevanje za gospoda in kmeta.
(Dalje.)
Tisti , ki veljavo in moc narodnosti poznajo, vendar pa so njeni sovražniki iz neblagih namenov, pravijo, da je med Slovani samo mala stranka nositeljska narodne ideje. Toliko vendar že rekó, da je stranka, in tudi tajiti ne morejo, da se stranka množi. „Većina, pametna većina ua-roda — kričijo nasprotniki — se ne zmeni za take sanjarije in jih od sebe vrača.u Od kod nek vejo ti možje kaj tacega ?
Po naravi ima vsaka stranka tudi nasprotno stranko. Jeli pa med narodi s tako imeuovanimi narodnimi strankami najti ktera stranka iz ravno tega naroda izhajajoča z izrečenim nas protni m programom? Ni je. Ako je pa ni, kaj je potem narodna stranka? Skušajo pač tù in tam stranke na noge stopiti, ktere so si v tem podobne, da sovražijo in napadajo narode, ki se za svoje pravice poganjajo, pa od-kritim stopiti med narod, si pridobiti zaup in prijatle, jim ali ni mar ali ne mogoče; jedro svojega programa pa zavijajo v prijazne besede. Geslo „enakopravnosti4*, ktero včasih rabijo, se tako malo ujema z njihovim ravnanjem, da ima „enakopravnost" v njihovih ustih uasprotni pomen. Mar narodni besedniki ne tirjajo tudi enakopravnosti, ktera gotovo nima Janusovega obraza. Po osebah so pa ti „liberalni" ravnopravniki večidel možje. ki niso rojeni iz naroda, med kterim živijo, ali, kteri po svojem stanu ali odgoji nimajo popolnoma prostih misel in besed, zraven pa tudi mnogi nevedneži, ali ljudje brez značaja, ki menijo, da je bolje za njih trebuhe, ako danes tako, jutri tako upijejo. — To je „liberalna" stranka med Slovenci.
Kdo pa so govorni ki naroda? Vsaj toliko so vsi omikani, toliko svobodni, da morejo prosto misliti iu govoriti o javnih zadevah. Sinovi so naroda, med njimi poznani in spoštovani; oni poznajo želje in potrebe njegove, in lahko jih poznajo, ker živijo med narodom in ž njim govorijo z prijetno domačo besedo. Kar govorijo, tega so prepričani, narod pa posluša njihove besede, ktere verjame v zaupanji in Ijubezni do svojih prvakov.
Vendar poprej imenovani nasprotniki pravijo : „narod želi kaj druzega, narodu ni mar lastua narodnosti Od kod tudi to vejo? Udje naroda ali molčijo, ali pa govorijo enoglasno s svoj irai vodniki ; tedaj nasprotniki naroda v sladki navadi — lažejo. — Nasprotniki narodnosti sicer pravijo, da te ideje so sanjarije nekterih, in širokoustenje zopet nekterih iz osebnih namenov. — Kteri so pač ti osebni nameni ? Narodu svojemu koristiti, mu po vsi moči k sreči pripomagati, mora iz hvaleznosti biti vsakega osebni ri a men , in to je namen tudi narodnih mož. Ali da bi s svojim prizadevanjem hotli narodu škodovati, bi morali po kterem narodnem so-
vražnik u močno močno biti podkupljeni s težkim zlatom, ali zagotovljeuimi visokimi částmi. Tega jim pa očitali niso tudi najhuji nasprotniki, kteri tudi spoznati morajo, da go-vorniki naroda nimajo druzega povračila svojega truda, kakor čast med narodom in lastno zavest dobrih del, — druzega sladkega nič, temveč za privržek marsikaj gren-kega, kar pa ne pride iz naroda.
Komur pa je mar pozvediti želje in zadeve bodi si kterega naroda, na koga naj se obrne?
Odgovor na to nam je tako lahek, kakor vprašanje važno ; ko najveća zinota v presoji javnega življenja je slabo znanje zadev in neprepričaven poduk o stanji državljanskih željá, ker napčno in nestanovitno je, kar se zida na negotove ali prazne podlage.
Lahko se bo v teh rečeh resnica odkrivala, ko bo dr-žavljanska čednost vès narod prešinila , ko bodo po neodvisni volitvi v deželski in državni zbor prihajali možje, ki pravi stan domovine poznajo in se ne bojijo govoriti čiste resnice. To se pa počasi godi; kakor tisti, ki ravnokar črke pozná, še precej časa potřebuje, da se gladko brati nauči, tako potrebujemo tudi mi, ki smo pred kratkim ustavne pravice dobili, še mnogo skušinj, preden bomo popolnoma ustavni velike države vredui, na-njo ponosni, svobodoljubni državljani.
Ta preskušinja, ta preroditev bode v Avstrii posebno važna in zanirniva, ne samo zavoljo maloletnosti ustave, s ktero polovico dežel nastopi poprej nenavajeno razvitje, ampak posebno zato, ker imamo toliko različnih dežel po legi, velikosti, šegi in narodnosti prebivavcov in zgodovinski preteklosti. Povsod se bodo pri ohranjeni prostosti jezika resno, ojstro pretresovale javne zadeve in ustavne naredbe ; časnikarsko prepiranje , kadar le bo orožje povsod enako. bo nahajalo mnogo bravcov in vedno več prijatlov ali na-sprotnikov.
Kakor je že večkrat bilo izrečeno , da ustavna vlada mora imeti nasprotno parlamentno stranko; tako ravno je v ustavni državi spodobno pretresovanje javnih državnih ne samo koristno, temuč potrebno, in nikakor ne sme vtihniti, ker ono ravno je živa priča zrelosti in sposobnosti držav-ljanov za dobro ustavno vlado.
Ravno v Avstrii, ki je tudi v mnogih drugih rečéh malo podobna zahodno-evropejskim državam, se čudno raz-kazuje, da se delijo prijatli napredka v dva tabora, med tem, ko stoje drugod napredkaljubni možje v enem, zago-varjavci ostaje pri starem pa v drugem taboru. Kakor resnično je tedaj, da zdaj zaželjena ustavna svoboda ni edina, tako gotovo je tudi, da svoboda , s ktero bodo zadovoljni vsi avstrijanski narodi, ne bo se smela stvariti po podobah v u n a n j i h ustavov, pa tudi ne po željah enega avstrijan-skega naroda samega. Ne na videz ne v duhu ne sme eu narod predpravic imeti pred bratinskimi narodi in posebno zavoljo manje muožine se ne sme en narod za druzega postavljati. Mati Avstrija mora vse sinove enako ljubiti; izpeljava narodne enakopravnosti mora, ako hoče biti država mogočna, srečna in slavna, popolnoma in odkritosrčno obveljati. Avstrija, ktere naras in ohranitev ima v sebi toliko nepričakavnih dogodkov, v kterih se neka posebna pre-vidnost skazuje, Avstrija je imela v nevarnih časih toliko čudne sreče, v navdušenih dobah toliko poprej neznane moči, da že iz preteklosti moramo soditi, da je v sedanjih prestopnih časih brez vse nevaruosti, in da bo tudi iz njih stopila močna in slavna. Pa poprejšne sile bile so huje od sedanjih: takrat so se očetje naši junaško bojevali zoper vunanje sovražnike, ki so nas od vseh strani napadali ; zdaj pa je nekaka zdražba med brati, med sočleni ostala iz zgolj neporazumljenja in premalo spoznanja nas samih in svojih sobratov v eni državi.	al i
Ne bom ponavljal očitanja narodov med sabo, ker so vsakemu znane, pa naj bi se raje pozabiti mogle. Hvala razširieni prostosti očitnega razodevanja političnih misel,
\
»
361
kuialo bodo po uuinem, Ijubeznjivem , ne strasti budečem
Todorovic odide v sobo, da si vse napi priredi. Stojan sedel je pri okna in gledal v
pretehtovanji naših razprtij bratinske nieduarodne cutja blago navdihuile vse državljaue; vsi rodovi bodo stali med sabo da bi hotel, da se z nastaj vsi za enega eden za vse, in v srcu in besedi. se bodo
ive iu orožje mrak, kakor
za vekomaj. Noc mu ugodi

> nocjo sprijazni in poprijatli zakaj naselila se tudi njemu
ponosno ćuti li Avstrijane, in zvunaj 111 ej državnih bo beseda: v srce je
noć, tamna-polna
skrbi. Prihod Todorov
• f
pre
V
Avstrijan sem" obujala čast in spoštovanje. Mnogoponav
drami ga iz misel
ljaue besede imenitnega Slovana ,,Avstrijo bi morali vstva
55
Brate Peter!"
reče in mu podá desnico
riti. ako bi
je ne bilo44, bodo
takrat še le popolno veljavo
zadobile, ko bo vsakemu državljanu ali je Slovan ali Roman,
srce ni za-me stvarjeno!
j.
55
Jelino
v
Žensko srce
u
od

Todorovic
Nemec ali Madjar ponos biti ud carstva v evropinem srcu, kot vosek
pred
55
raztopi se
?
hrabrim, vrlim mozem; ona mora naj
in takrat bo Avstrija v resnici Evropino srce, živobitno prej utrditi se, da bo sposobna za prvo ljubav. Pusti to
junaško srce. Kratek se mi zdi prestopek do tište dobe. Nadležnosti dnarstvene , prepiri in nezaupnost med narodi naglo bodo izbrisani, kadar je obveljala resnična enako-pravnost vseh narodov , kakor jo tirjajo neovržene pravice
brate, to se še vse zgodi ž njo".
Stojan jame majati z glavo. „Ali jez

u
mislil si je
„ne bom nikdar njen in ona ne moja bilo tako".
?
Bo
fs
daj

da bi ne
nekdanjosti in tirjatve sedanjosti.
(Kon. prih.)
r>
Kaj premišljuješ , brate?"
ga vpraša Todorovic
Pri dovršenji šolskega leta.
nekoliko razdražen.
Pusti va to!"
»
reče Stojan in prebriše si z dlanjo
Ure bodo kroal odbile, Vélki srpan bliža se, „Dies irae. dies illae4 Bodo se razširjale.
Marsikteri spričevalo Vzel z veselo bo roko, Al se već jih godrnjalo Bode, da je preslabo.
Ta bo djal : „Kaj dvojke sfceri?
Dobro so me stisnili !u
Tretji spričevalo slabo Kar raztrgal bo srdit: To ni za nobeno rabo, Pojdi, cunja, se solit!"
r>
lice; naj se dogodi, kar hoće; „ bo nič ločilo, kaj ne, da ne?4
„Nič brate !" — pritrdi Peter da ne!"
naju
dveh, Todorovic,
ne
„pri Bogu in Materi
In četrti bo kaj kvasil
ez pravico, učitelje, Al Matevž se bo oglasil:
nikakor ne!"
Božji,
Todorovic odide po svojem opravilu, Stojan pa se zopet zamisli, in zamišljen začne urno hoditi gori in doli po sobi.
nebo posuto z zvezdami, kakor ze
Noč bila je jasna
5
J
Uni tamkaj
w»
Pri moj' veri
?
To se mi pod nos kadi Iu44
„Oh, kaj bodo očka djali? Jaz med svoje se bojim. Mati bodo se jokali, Ker narobe vse storim.44
„Ni tako,
Malo kdo bo djal resnico Đa se prava mu godi, Ker je držal za pšenico, Kar se prazna slama ni.
Toraj naj ne veseli se Žetve, kdor ni pred sejal! Drugo leto naj zbudí se Kdor je letošnje zaspal!
lene gore z ovcami. Poslanci začno vračati se eden za družim. Po gori bil je viditi ogenj in streljanje čulo se je, kar je bilo bližnjim vašem znamenje, da jih vojvoda kliče
še za majhen čas
?
Vam pa, učeniki dragi, Ki se trudili za nas, — H
Hvala vam za nauk preblagi,
Dolgo živi Večni vas!
Alfonz Vilhar
Lepoznansko polje.
Nočajski zmaj.
Pripovest iz srbské vojske
k orozju. Okoli Dobrinje je vse potihnilo. Vsaki je počivat
, ker pred belim dnevom morajo odriniti k severju, da ukrote spahije bosniške in razvijó zastavo srbské svobodě na zidinah slavnega Belega grada.
Izza zadnjega kraja Todorovičeve hiše prikaže se ženska oseba kakor senca in zagrnjena v širok plajšč jo zavije proti bregu po tisti poti, po kteri je bil přišel Cupić. Nihče je ni opazil; al da jo tudi kdo opazi okoli polnoči,
bil bi se prekrižal in odvrnil od nje svoje okó ; zakaj kaj bi to bilo druzega, mislil bi si, kakor coprnica, ki noč za nočjo obiskuje vas, da stopi v hišo, kjer mati ne bedi pri
nezmožnem otroku, in se sklone nad zibelko, ter čuva nad
otroci.
Kar naenkrat se prestraši. Dozdeva se ji kakoi
Cup
. f
i u Todoi
. f
(Dalje.)
ostala sta sama v sobi; oba sta
niolčala; vsak je nekaj premišljeval
■	Ji
je bil kdo za petami. Ogleda se. Pa ni bilo nikogar; vetrič
zibal je in tresil koruzno perje, in moravski valovi pluskaii
Dekle se umiri, čeravno se ji je dozdevalo,
da je senca, ko se je ogledala, umaknila se v koruzo. Uprč
so ob bregu.
Zadnjič povzame Stojan besedo: „Brate! nekaj mi je oči bolje na ono mesto
mmami wamm
pa senca se ni gibala.
na srcu.
u
55
Govori brate!"
nc£a na srcu, ni dobro, da zamolčiš".
n
Todorovič!"
rece Stojan
55
Gré dalje.
Ko je skor přispěla že na griček, naenkrat začuje sopet, kako se je sipalo za-njo drobno kamenje, kar je bilo toliko vece čudo za-njo, ker ona z lahko svojo nožico ni ne kati imaš lepo in Iju- menčka premaknila. In zopet se preplaši, toda se ne ogleda ;
reče Todorovic; „kar imaš skriv
beznjivo sestro ; take lepote nisem vidil ne v celi Srbii, zakaj kraj loga, ki je bil kakor vhod v stoletni gojzd in čeravno Srbija lahko ponaša se z lepimi dekleti" obmolkne.
m
temno goščavo, stal je junak, ki jo je čakal z odprtim na
ročjem. Ko do njega pride, vrže se mu v naročje
Todorovic si poravna pas in reče: „Govori brate!"
55
Kri mi je vroca in srce zmirom na jeziku
«
daljnje Stojau nekoliko ognjen
ljubim tvojo sestro!"
izdihne.
J5
kar ima biti

bo
y
najez
bega.
Na prvi hip bilo je moč spoznati Turčina, bosniškega I	pa čudno! na vsem
Dragoceni njegov turban,
svetu tak, kakor uni

ki
ga je Stojan Cupic prinesel v
Dobri njo
njegov z zlatom všiti lahki pas, za pašom
Peter vzame z glave fes,
iztoči v kupico ostalo žganje, svitlo orožje, da je bila lepota pogledati ga, vse to neznano
izpije polovico, polovico pa dá Stojanu: „Nagni, mili po- je vleklo oko na-nj bratime! na srečni zakon z dekletom".
Al njegova ponosna postava, njegovo
Stojan nagne in podasta si roke in poljubita se na
obličje, v kterem se je slikala neizreccna milina, posebno pa
čelo".
53
Jela je na vrtu"
žive njegove oči, dve žarke zvezdi, predstavljale so mla denča, ljubljenca dekliškega, ki je bil gotovo duša mosle
5
reče mu Todorovic , in Čupic minskih kadun (turških žen), pred kterimi je tudi kristjansko
odide na vrt, vojvoda pomoravski gré, da razredi
treba za napad na Beligrad.
5
kar je
dekle, kadar ga je pogledalo, moralo strmeti hoté ali nehoté.
»
Roža damascenska! ki te je prerok přesadil v temne
Solnce bilo je skor že zašlo ; zlatni njegovi žarki po
loge srbské,
da oživiš njegovega ljubimca dušo!"
Ijubovali so še teme Kablaru in Ovčaru, kakor da
težko zdravi mládenec dekleta, in jo milo pritisne k srcu.
pojez
ločili se od nju. Za malo se vsa Srbija zavije v nočno sem že mislil, da se moje okó ne bo utapljalo v tvojih haljino.	milinah, pa glej! Zvezdi tvojih oči razsvitljujete notranjo
362
tmino mojo , in solnčna svitlost obseva mi srce. Zopet te 15 tiskanih pôl in pride še v dveh oddelkih na svitlo. Cena vidim!" In oddaljivši jo malo od svojih prs, upre van-jo ji je po bukvarnicah 1 gold. 30 kr.
za ucence gimnazije
plameneče svoje oči, kakor bi hotel s pogledom svojim vri- in realnih šol 1 gold. 15 kr.}, za naročnike pa le 1 gold, sati vso lepoto, vso milino njeno.
5)
Odpri rožne usta, da zaslišim milino tvojega
glasa",
Ce se gg. naročnikov vsaj 15 vkup oglasi, pošlje se jim slovnica poštnine prosta; kdor pa želi posamezne iztise
rekel je ginjen, pa naenkrat se prestraši: „Alláh! kaj pod križnim zavitkom prejemati
?
naj
priloži naročnini še
vidim? si li žalostna, ali se plašiš? Govori, o govori, 30 kr. za poštnino (to je, 10 kr. za vsak oddelek)
draga moja
i«
sebno prosim slavn. slov.
čitavnice, čast
Po
gg. profesorje po
55
Bojim se in žalostna sem, ljubljenec duše moje!"
domaćih učiliščih in dru
©
domorodce , da mi blagovolijo
odgovorilo mu je dekle bolj tiho.
Obodvoje?"
oboje !
nabirati naročnikov. Ob enem dajem na znanje,
da je
55
,.Da,
ponovi mladeneč strahoma.
f«
»
V i 1 j e m a T
u
osrčilo se je dekle. „Žalost in tuga po 1 gold, ter Platonovega „Krit
i v • •	• i •	m	i ^ t	v	* *	r m*	a « x	/v yv	«	v	%	m	. *
(13 pôl) po 1 gld., „Babice" (19 pôl)
ona in Apologij
krči mojo dušo, ker sem hči kristjanska, hči nesrečne Sr- (5 pôl) po 36 kr. še več iztisov v Celovcu in po bukvar bije in sem pustila v svoje srce sovražnika svojega na- nicah na prodaj.
tt
Ant
J
roda in svojega Boga."
55
Veruješ li ti v mojega
Boga?"
vpraša jo mlade
c. k. realni učitelj v Celovcu
nec, kakor bi ji ocital, njegov sveti prerok
pa nadaljuje: „Allah mi je priča in
moj
55
Bog je ljubezen
v •
v nil živim,
Dopisi

v nji tudi umrem in v nam obetanem raju prerokovem, upam zopet najdem tebe, krono lepote dekliške!u
5
Iz Topčidera v Srbii 2. okt.
Carigradska kou
»
i'erencija je vendar le nekak mir skovala, ki srbskému na-Ne izmami iz mene mojega Boga, kakor si že izvabil rodu ni po volji ; tudi srbski knez v svoji proklamacii na
mi iz srca domovino z ljubeznjivimi svojimi besedami.
Ali
srbski narod je svojo veliko nezadovoljnost dosti očitno po
sem jez kriva, da te ljubim?
Ne

ne:

spusti se mu kazal pa nezadovoljnemu in razkačenemu narodu upauje dal
zopet v naročje,
»
oh
jez nisem kriva, ne morem si kaj!" na boljo bližnjo priložnost; pa nekteri prenapetneži se niso
„Tako,
tako! to rad slišim, solnce življenja mojega!" dali potolažiti, temveč so grde psovke zoper njega raztrosili
reče mladeneč
»
ali kaj si govorila o domovini? Tudi med narod. Narodna vojska (armada) se je po Belem
jez spoznavam svojo domovino, in da jo ljubim, to vidiš, gradu in po Topčideru zadnje dní preteklega mesca

sli
saj
to djansko kažem, ker se bojujem za njeno slavo."
šavši
5
da se mir kuje, trikrat spuntala; hotla je s silo na
n
Oh!
u
moreče skrbi" .
vzd. hne dekle
75
ravno to bojevanje mi zavdaja Turka udariti, da je knez sam
mogel
nihče
drugi
Mi ruj sam o , miruj
if«
Je
Î5
glavo ,
tolaži jo beg:
„raja dvignila
mesce se je naveličala
med njo stopiti ; je ni mogel potolažiti. Se vé da skozi tri
barikad na turški
z beligradskih
pa njena oholost mora pasti pod našim mečem, grad Turkom v obraz gledati. Sploh se govori in iz vsega
in na srbskih gorah zopet zasvetiti beli naš polomesec.
cc
se vidi, da sedanji mir se ne bo
dolgo vzdržal, zakaj

Oprosti Bog!"
se od njega
zavikne uplašeno dekle in oddalji narod je preveč razdražen. Po sklenjenem miru se je knez
podal in od toda bo naprej svojo kneževino
v
Kragujevac
55
Kaj hočeš s tem ?"
predrzne se Turčin.
„Morda,
gradu
zginile
in stare
da ga jez z lastno krvjo iztrebiti pripomorem
„Nečem tega,
oj nečem i
i«
obhodil. Barikade so po Belem
turške šance in grabni, ki so dozdaj srbsko in turško mu urno seže mladenka mesto ločile, so se začele podirati in zravnovati; obe mesti
v besedo
55
naj alkoran pogine, samo ti mi ostani.
Ko
se bote zedinile. Turkov po celem jako prostranem mestu
liko skrbi mi prizadevlje bojevanje, v kterem vidim, da nikjer več ni; Judje in Nemci so večidel že prve dni, ko
ljubimec duše moje bije boj z mojim bratom vidim, da drug druzega žali, in drug se
5
pa
ker
55
Potolaži se dekle !"
so se pokati začeli, v Avstrijo plašni pete odnesli. Turki boji smrti drugega." so iz grada svoje bule (babe), otroke in za orožje nespo-reče ji beg, toda nekako po sobne starce v Turčijo poslali ; kar jih je za orožje pri-
55
zarotim se ti pri sveti Kaabi, da ne bom stegnil
pravnih, so vsi v gradu (mestu) ostali, kterega hočejo,
roke proti tvojemu bratu, če tudi on svojo dvigne proti kakor se ustijo, do zadnje kaplje krvi braniti; pravijo celó,
da se iz njega ne umaknejo, tudi ne, ako jim sam sultan
meni.
55
Vsemogočni Bog!"
vzdihne dekle in dve solzici
se ji vderete po licu.
v
Povej mi
j
kaj
moram več storiti?"
zapové. „Sultan, ako hoče, se zná tudi iz Carigrada umak-niti; al mi se iz beligradske trdnjave nikakor ne bomo."
be? praša
©
Tako junaško sedaj govorijo !
Tudi srbska vojska je le
jo resno.
55
Osman! Ijubljencek moj
!
mož
i
velikodušni mož"
malo zmanjšana; narodna straža se je sicer večidel razpu
spenjala je Jelica roke. „Tvoja dobrota je velika
nisem doživela

veče še
5
al kaj
5
brata mojega , morala ubije, tega ne bi vem nekaj druzega
stila, pa le za nekoliko dni. V Topčideru bojo skozi zimo 4 baterije, deloma narodne, deloma regularne vojske. Tudi ker mi ne pomaga? Da ti ubiješ vojniške bolnišnice, ki so po velicih topčiderskih kasarnab, se te bati, da pa moj brat tebe in v kterih jez že dva mesca zdravniško službo izvršujem
»
mogla
cc
pozabiti
5
jez bi
ali
jez
bojo skozi zimo ostale.
Mesto Užica, kjer je dvakrat
4
55
Kaj? povej mi, kraljica srca mojega!
u
reče Osman
več turških kakor srbskih prebivavçov bilo, kakor sem že
veselo
„povej! in tvoj rob te bo voljno poslušal!"
v „Novicah"
Cari
grad
u
povedal, in ktero mesto so srbski Turki „mali
m. pogorelo. Skoraj tri
imenovali, je 17. dné p
55
Pusti in ne preganjaj svojih bratov!"
prosilo
ga
mesce je bilo vedno kavsanje med turškimi in srbskimi
je dekle; „bodi kristjan, kakor so bili dedje tvoji, in moj prebivavci; od onega časa namrec

ko je
Beligrad
od
brat te bo lepo in ljubeznjivo sprejel v hiši svoji
(Dalje prihodnjič.)

Turkov bombardiran bil, so se počeli užički Turci, ki so sploh poturčeni Srbi, kaj nepošteno, ošabno, grozovito ponašati ; napadali so mirne srbské prebivavce podnevi in po-
Nova slovenska slovnica
noči
»
ropali so jih
5
jim kučo za kučo požigali in jim


kar
so mogli in kakor so mogli škodovali. Ponoći 17. septembra
Nove „slovenske slovnice", ki jo izdelujem za so Turki zopet Srbe napadli, neiiadoma nekoliko prebivav
domače in šolske potrebe, přišel je ravnokar prvi oddelek cov pobili in več kuč zapalili; al zdaj se Srbi zdramijo, na svitlo, ki obsega slovensko glasoslovje in obi i ko- se jim junaško v bran postavijo in^ Turke še tisto noč vse
(2. razred I. vrste) na 80 v užički grad zapodijo. V hudem boju se je mesto zapa
glagolske
sprege
straneh velike osmerke. Cela slovnica bo obsegala najmanj lilo in popolnoma je zgorelo. Drugo jutro so počeli Srbi
j
— 3« 3
turski grad, kamor so okoli 4000 Turkov ponoći zapodili, napadati ter ga tako trdo přijeli, da so Turci v kratkem primorani bili mirú prositi. V boji s Turci so Užicani junaštvo svojih bratov Crnogorcov pokazali. Pravijo, da so Turki iz Uzice in Sokola v Bosno iztiraui.
Dr. Janez Podlišćekov.
Iz Sežane 12. okt. si/ Danes smo imeli prav veselo slovesnost, kjer smo na lepo poravnanern in z drevjem na-sajenem prostoru iz novega vodnjaka prvikrat dobro in cisto vodo pili. Kdor suhi Kras pozná in vé, da vsi tišti, ki kapnic nimajo, morajo vsako poletje vodo iz kalov in smrdljivih luž vec ur daljec si voziti , se ne bo čudil , da se začetek s posvečevanjem in veselico obhaja, in tedaj tudi v spomin današnjega dneva in v čast Sežancom kaj več opomnimo. Znano je, da poleg železnice po vlitih že-leznih cevih je voda iz potoka blizo Lezeč napeljana, ktera čez Divačo in Sežano do postaje v Proseku teče. Ministerstvo je že pri napravi železnice in tega vodotoka Sežancom rabo vode dovolilo, ako si prostorni vodojém napravijo. Ceravno je tistikrat več zaslužka pri veliki cesti in pri napravi železnice bilo, vendar se ni hotel nobeden tega delà lotiti. Ko je pa leta 1859 naš c. kr. okrajui predstojnik gosp. August Rehfeld v Sežano přišel, je bila njegova prva skrb, z besedo in djanjem sosede k napravi vodnjaka spodbujati, in kmali se je začelo na občne stroške kamnje pripravljati; z zedinjenim trudom vseh sosedov se je delo začelo, pri kteremu je naš župan gospod Dragotin Polaj skrbno na to gledal, da se vodnjak dobro dodela. Lepo obokani vodojém je tako velik in prostoren, da se nimamo tudi v najbolj suhih letih za vodo bati, kjer po osmoljenih, iz sklejenega popirja napravljenih cevih, ktere so naš gosp. župan iz Angležkega naročili, iz velikega vodo-hranilišča (Reservoir) železnice teče, in tedaj naš vodnjak lahko zmiraj polni ostane. Nad sesaljko ali trombo je zidana hišica s spominskim kamnom, na kterem se bode slovenski nadpis napravil. Naj bode ta vodnjak lep izgled
vsem Krašovcem, da v vsaki vasi take silno potrebne vod-njake napravijo. — Druga vesela novica je, da sežanska kuracija je zdaj za faro povzdigujena in da še v tem mescu novega kaplana pričakujemo.
Iz Novega mesta. — Tihi, kakor bi jih ne bilo, vendar ne dremljejo naši mestjani o tem, kar zadeva lep-šanje mesta. V malo letih se je jako popravilo. Vedno se podpirajo stare raztrgane bajte in mesto njih se dvigujejo nove lepše poslopja. Strelišče, prej v slabém stanu, předělalo se je letos že večidel. Tudi zvonik samostanske cerkve je predelan in na novo krit. Lánsko leto se je napravil tukaj nov vodnjak, ki preskrbuje celo mesto s potrebno vodo, kar smo prej težko pogrešavali; dobiva jo iz Krke. Od vélikega vodnjaka so napeljane cevi pod zemljo tudi v druge kraje po mestu . da v sili ne more vode nikjer zmanjkati. — Ze lánsko zimo so „Novice" nekaj ome-nile o čitavnici v Novem mestu; al le prekmalo je vse potihnilo. Letos se je ta misel zopet zbudila; pravijo, da se hoce eden visih gospodov potegniti za to reč, ktera nobenega poštenega domaćina ne žali, sicer pa nekako novo in veselo življenje zbudi povsod, ker oživlja lepo tiárodno petje in dušno hrano daje s časniki slovanskimi, pa tudi druzimi, ki ne zatirujejo narodnosti slovenske. Bog daj tedaj čitavnici srečo; čas je, da ne ostanemo na veke „Bedientenvolk". — Letina se ni pri nas nič kaj ob-nesla. Trta je obrodila po enih krajih srednje, po druzih celó slabo. Krompirja imajo eni obilo, toda dobrega, drugim se še seme ni povrnilo. Ajda je bila polna kakor brinje, vendar je tudi njo poparila tù in tam neka neugodna sapa, ki je brila, ko je ajda najbolj cvela. Zelje je slabo, repe in korenja pa utegnemo še precej pridelati.
Iz Trebnega 20. oktobra. Pri današnji volitvi je bil dr. S k e d e 1, advokat v Novem mestu , za deželnega po-slunca izvoljen. Drugo pot kaj več o tej volitvi.
Iz Ljubljane. 10. dne t. m. so presvitli eesar za
c. k. poglavarja naše dežele izvolili gosp. barona Ja nez a Schloissnigg-a, prejšnega poglavarja na Koroškem. Ce se ne motimo, je on od leta 1834 do 1846 služil v Ljubljani pri c. k. deželnem poglavarstvu, tedaj mu dežela naša in narod naš ništa neznana. Iz Koroškega pa se nam, kar smo přetekle leta večkrat v časopisih brali, iz verjet-nega vira potrjuje , da je ustavoljubni gospod bil vse-skozi pravičen obema narodoma; priča tega je med drugim osnova ljudskih šol ondašnjih, — da so na Koroškem pred imeli zakonik v obeh jezikih kakor na Štajarskem itd. Da ob kratkem rečemo: predrago nam je slišati to, da ga koroški Slovenci še zdaj pozabiti ne morejo, ker je do njih bil vselej pravičen.
— V poslednji seji deželnega odbora je bilo gledé na silno potrebo sklenjeno, da se bo brž prihodnjo spomlad bolnišnica naša nekoliko povekšala; tudi je deželni odbor dovolil, naj se v Ljubljani vpelje pasji davek, ki ga mestni odbor že davnej želi, da bi se zmaujšaio število psov in s tem zmanjšala nevarnost stekline. Deželni odbor bo v prihodnjem deželnem zboru opravičil ta iu uni sklep z neodložljivo potrebo.
—	V seji mestnega odbora 16. t. m. so se pretresali dohodki in stroški za prihodnje leto. Po kratkem razgovoru o tej ali uni reči je bil sprejet načrt po gospodu županu osnovani. Redni dohodki so prevdarjeni na 78.193
gold., redni stroški pa 60.401 gold. Med ostalimi 17.792 goldinarji je namenjeno 15.000 gold, za nove stavbě in sicer za tlak, ki se bo na novo pokladal itd., 2792 gold, pa za neprevidne potrebe. Tedaj tudi prihodnje leto se bo, kot dosihmal, dasiravno spet marsikaj novega pričakujemo, brez vse davkovske doklade gospodarilo.
—	Nemila smrt je 19. t. m. vzela častiti Miroslav Vilhar je vi rodovini ljubljenega sinka Alfonza, dijaka v 6. razredu tukajšne gimnazije. Bil je rajnki v vsem iz-vrsten mládenec, veselje svojih starišev, nada domovine naše; še le 16 let star je zložil že marsiktero mično pesmico domačo; poslednja je bila ta, ki jo „Novice" danes prinesó. Na gomili prerani moremo le zdihniti s žalostnimi stariši nj ego vi mi: „Gospod, prečudne so Tvoje pota!"
—	Spet smo imeli priložnost občudovati rodovitnost našega močirja: gosp. Zalar, posestnik dobroznane gostiv-nice „pri Slonu" , je přidělal na svojem zeljniku veliko po 14 funtov brez štora težkih zeljnatih glav; tudi prelep karfiol je zrastel pridnemu gospodarju na njegovem zem-ljišču, kterega nikoli ni požigal.
—	Po včerajšni „Danici" smo zvedili še le imena novih učiteljev za našo gimnazijo , ki smo jih v „Wiener Zeitg." pa tudi v „Laib. Ztg.u zastonj iskali. Sledeči so : dr. Ahn iz Selingenstadt-a (Hessen-Darmstadt), doslej v Peštu, — dr. Nejedli iz Prage, doslej v Leutschavu, — g. Honig iz Schonberga, doslej v Pressburgu, g. Naszl iz Tepla, doslej v Semnici ; — še eden pa se menda obeta iz Tirolov. Daje slovenščina med 6 učiteljev razde-ljena, pravi „Danica", ni zato, da bi se bili gospodje tako trgali za njo, da bi je bil vsak en kos dobil, marveč le zato so jo mogli tako razkosati, ker so je je — v nji ne potrjeni — po pravici branili. Mi le gosp. kateheta Marna milujemo , ki na prsih večkrat bolehen mora toliko breme nositi — res le iz zgolj usmiljenja do milega maternega jezika. Prihodnji deželni zbor bo imel pač vzroka dovelj poprašati: kako je to, da pri toliki množini izvrstnih slovničarjev, ki jih med učitelji šteje slovenska dežela, ne postavijo za slovenšcino potrjenega učenika ravno v Ljubljani, ki je že pod Metternihovo vlado leta 1817 dobila učenika slovenščine prof. Metel kota! — K štatistiki gimnazije ljubljanske imamo še dostaviti, da lani, ko je vodja zlo zbiral nove prihodnike in ni vsakega vzel, se je vendar na novo nabralo 129 dijakov; letos, čeravno so vsakega vzeli, kdor se je oglasil, pa sta prišla le 102,
364
tedaj 27 manj memo lani; 2 sta že pred preskušnjo odsto- dejo tako imenovane oprostivne komisije.
V Zagreba
2 sta bila zavržena, 2 pa sta že prvi teden odšla ; bo v nedeljo 26. dne tega mesca brvaško pevsko družtvo
„Kolo" obhajalo začetek svoj dopoldne s svečanostjo cer-
pila,
letos je 35 ponavljavcov, lani jih je bilo le 21. Gledé na te številke korespondent „Tagespoštni" pač ne bo mogel letos kveno, zvečer bo slovesná beseda s plesom. Zanimivo tistih dedukcij delati, ki jih je délai lani. — Prošnjo za sostavljeni program kaže nam, da se bode beseda po
sprejem sostavljavca rajnke „Torbice" v tukajšno gimnazijo progovoru začela 8 slovenskim korom „ Naprej.44 — Ko je visoko ministerstvo zavrglo rekši, da „se pritožba ne je unidan dnarstveni odbor državnega zbora, pretresovaje more vslišati."
• *	*	, ««	r- ------------------ -------- ~ ----- -------------- ' i-------~ . ~j -
Z veseljem so lani z „Danico" vred	stroške ogrske dežele, vprašal ministra Schmerling-a:
Novice" povedali, da seje pod vodstvom nepozabljivega	kako stojé ogerske zadeve? je odgovoril, da celo mini-
rajnega gosp. Grabnarja v Alojzjevišču kršanski nauk	sterstvo stoji na podlagi 26. februarja; vse nasprotne
po slovensko razlagal. Al to veselje ni dolgo trpělo ; ž njim	mnenja so raznešene po ćasnikih brez gotovosti; če se
9)
je zamrla tudi slovenščina. Pod vodstvom gosp. dr. Gogala pismo dvornega kancelarja Forgaca, ki ga je pisal svojemu
se razlaga krsanski nauk se vé da spet po nemško.
prijatlu, drugače razlaga, naj se
pomisli, da
je tako pismo
(Pobérki iz raznih časnikov.) Poslednji čas nam celó privatna rec; zastran Erdeljskega je miuister rekel,
naši prijatli, ki prebirajo mnogostranske časnike, niso nic da se nabrali zanimivih „poberkov
nadja, da
v prvem zboru dunajském bojo sedeli tudi
a
le
Pressini „Schmerzens- poslanci erdeljski.
Kakor se „Pest. LI.44 iz Dunaja piše
y
schrei" o „unverantwortlichen Apathie und politischen Zer
je
časniku državnega ministra
yy
Donau-Ztg." naloženo, da
fahrenheit" ljubljanske „nemške stranke" je pomina vreden, naj ne udarja vec na dvornega kancelarja Forgača tako,
V hlevu velicega posestnika na
"V V
ces
&| MM V ft V	IJ M IJ MI1UI1 V ^ 1 I V ir « kJ IV V KJ \ M M 11 V	J V f	^ vnf ^	J	— — - ^ —	' ^ w	---
da ni ne enega kandidata za Trebno očitno oklicala kakor je udarjal sedaj.
kakor so to storile „Novice"
Moniteur slovenski!
Ce
gori Schlitterski na Tirolskem so najdli 8. t. m. zjutraj dopisun ne vé (?} , da njegova stranka raje na tihem po mrtvih 14 krav pa 1 junca. Živina je prišla zvečer zdrava vseh kotih rije kakor krt, namesto da bi očitno stopila pred s planine, pa zaprli so jo koj v hlev, ki je bil pred trdo
svet kakor mi
naj
pa k nam pride, da ji to povemo. zaklenjen, pa nikoli ne osnažen , tedaj poln kužne sape. Smešno je, kar je dopisun dalje o dr. Klunovem programu Zadušila seje uboga živina gotovo, ker vsaka je ležala mrtva
bleknil. rekši
y
y
da je
yy
ein ungemein viel versprechendes na svojem mestu; eno samo zivince je ostalo živo
y
Sendschreiben, welches uns anfangs Bleiweiss
gefârbt er
bilo blizo edinega majhnega okenca priklenjeno.
ki je
V Be-
schien, jetzt aber von der „Novice44 selbst abgelehut wird44. roli nu so seje poslancov državnega zbora pruskega kon-Da je dopisun mogel plesnjiv „Witz44 Hansjorgelnov spečati, čane in poslanci so domu poslani, ker se niso mogli s tem
«	~	A	%i m.	m	m-»	ft	/ /	t	V f i •	1 .	1	I	A	f
se je
zlag
prog.«...,
složiti, kar vlada terja, to je, večih stroškov za armado. ram. čeravno je v 42. listu lahko 237 poslancov se je kot en mož enoglasno ustavilo zoper
al po stari svoji navadi, rekši, da so „Novice"
odbacnile dr. Klunov
bral, zakaj niso prinesle celega programa njegovega
Spet
sklep zbornice gosposke, ktera je neustavno potegnila
z
je dr. Klun zdaj lahko se prepričal, iz kakošne peke je ministerstvom. Vlada , spoznavši, da si drugače ne more
, je razpustila državni zbor, in bo brez njega po
pri nas tista stranka, ki je nemški liberalizem v štant vzela pomagati, in se „liberale deutsche Partei44 imenuje, kakor se je svoje storila. To pa ne delà dobre krvi po deželi.
y
imenovala stranka rajukega Hassenpflug-a v Hessenu.
Do
b
Novičar iz domačih io ptujih dežel.
Po večdnevnem prenehu je bil v saboto spet d r
sedanji miuister unanjih zadev na Francozkem Thou-veuel je odstopil in njegove mesto prevzel Drouin de Lhuys. Ta prememba delà veliki hrup po svetu, zlasti za
y
minister Lasser je předložil zbornici poslancov mi
nisterski nacrt, po kterem naj se le p r en a red i, pa ne popolnoma zavrže, postava od leta 1859 za poravnanje dolgov med dolžnikom in njegovimi upniki. Da se bo
ker
to, ker cesar Napoleon s tem kaže, da Lahi zdaj nimajo pričakovati, da bi Rim dobili v svojo posest. Ker se je Napoleon začasno obrnil od Laškega, mislijo, da gleda na
Crnogore
je Napoleon rekel, da pogodba,
, ker
većina
zbornice udala temu predlogu, je skor gotovo
y
je minister že naprej rekel, da kake dru
esv. cesarj
ministerstvo ne bo predložilo pi Sklep zbornice bomo mogli
v
i postave
potrjenje.
Nemško. Zastran
sklenjena med Crnogorci in Turkom, je le začasna postavne želje kršanskih narodov niso dovoljno spolnjene. Na Laškem je sedaj vse pri starem. Garibaldi je nazna
še le drug
pot povedati. Drugi
še dosti važnejši predlog ministerski je bil ta minister dnarstva izročil zbornici za povišanje zemljišnoga tgruntnega) davka. Dolgovi državni so se narastli
y
ki
ga
Je
tako
leti
je rekel minister
da kar za prihod nj
t
naj
ji dovoli p o vi ša n j
mljišnega davk
do tistihmal bo kataster prenarejen in po njem davk od
merjen ; med tem se boj
karske komis i j
usta
novile, ktere bojo v vseh deželah presojevale, kdo morebiti preveč plačuje , da se mu potem davek zniža ; v te dav-
tn i k i vseh po-
» volili
nílo pomilostenja molce sprejel ; sicer se iz nasprotnih zdrav-niških pišem še zmiraj nič gotovega ne vé, ali se bo ozdravi! ali ne. — Rusija vspešno napreduje v vladnih prena-redbah. Po ukazu carovem imajo deželni in okrajni zbori biti vsako leto; cesarski ukaz tudi že oklicuje osnovo sod-ništva; pravosodje se ima ločiti od upravništva med drugimi važnimi napravami so tudi porotni možje iz vseh stanov; tudi vojaškim sodnijam se bojo dodali tožniki in zagovor-niki. — Knez crnogorski je zavoljo velicih žrtev, ktere je njegovo ljudstvo v poslednji turški vojski trpelo, vse davke za prihodnje leto odpustil.
karske komisije se bojo volili tudi names sestnikov, kteri davek plačujejo; te namestnike boj
Od Mariborske čitavnice.
d
b
y
na
y
Ogerskem,
Hrvaškem itd. pa poli
V7 nedeljo 26. t. m. bo v
naši
beseda", h kteri se s tem vsi čč.
sedaj povećani sobani
članovi prijazno
or ar
ticue dezelne poglavarstva. Ta za krnetijstvo prevažni mi- vabijo. V besedinem nacrtu je med drugim obris življenja
davka pride jn delovanja nepozabljivega nam knezobiskopa Ant. Mart.
nisterski predlog zavoljo povišanja zemlj
še le v prihodnjih sejah v pretres. — Ker ui mogoče de
želnih zborov zdaj brž sklicati, da bi določili deželne jn bivšega našega visoko
Slo mše ka, preblazega slovenskega učitelja in spisatelja,
ljubljenega so-
spostovanega in
stroske in dohodke za prihodnje leto sterstvo naročito deželnim odborom po letošnji razmeri razpišejo deželno priklado za prihodnje leto. — V vsem cesarstvu se bo za prihodnje leto (kakor je bilo za letos) nabralo 85.000 rekrutov. Kdor se hoče
je državno mini- elana, kterega prerano zgubo z nami vred obžaluje cela naj oni začasno obširna Slovenija. Začetek besede ob 6. uri zvečer.
Odbor Mariborske citavnice.
Z a pogorelee siatniške so darovali po naberi ćastitega g.
vojaščine oprostiti, naj stori svoje pota že preden se sni- J. Ravtner 3 gold.
Schweiger-a Slovenci na Pulji v Istri 19 gold.,
g. inspektor
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik: JoŽef BlaZûik