f I ! ! i i j ŽELEZAR St. 4 - 25. april 1970 POTREBNA JE ENOTNA METODOLOGIJA DELA PRED ZDRUŽENIM PODJETJEM JE KUP ZAHTEVNIH NALOG Čeprav smo o poteku 3. seje delavskega sveta združenega podjetja slovenskih železarn, ki je bila 16. marca na Ravnah, poročali že v prejšnji številki našega glasila, bomo skušali v tem prispevku navesti nekaj podatkov, ki bodo osvetlili stanje v treh železarnah ob zaključku lanskega leta in predlog gospodarskega načrta za leto 1970. še enkrat pa moramo poudariti, da ti podatki ne morejo dati realnega prikaza stanja v združenem podjetju, saj so bile lani članice združenega podjetja domala vse leto še samostojne in drugič zato, ker ni enotnih kriterijev za sestavljanje takšnega prikaza. Generalni direktor je pojasnil, da direkcija ne bo obdelovala pregleda sklepnih računov' z vidika družbenih dajatev, temveč predvsem kot način odkrivanja poslovnih uspehov in slabosti, z željo, da bi se krepila iniciativa in ne bi nastalo neupravičeno prelivanje sredstev znotraj združenega podjetja, poslovnost pa bi v vseh organizacijah bila boljša. Primerjava bo možna le, če bodo vsi gospodarski načrti in sklepni računi organizacij združenega dela sestavljeni po enakih kriterijih in enaki metodologiji. Sedaj nastopajo različna tolmačenja, kaj sta blagovna proizvodnja in realizacija, kaj spada v skupni dohodek, kako se meri produktivnost itd. Enostavna uskladitev stališč, kaj spada na eno stran in kaj na drugo je pogoj medsebojne primerljivosti in realnih skupnih kazalcev. CELOTNI DOHODEK je merilo obsega proizvodno poslovne dejavnosti. Doseženega je bilo 2,189.811.000 din. Od tega so prispevale Jesenice 69 %, Ravne 23 % in Štore 8 %. Celotni dohodek je prvi primer različnih stališč, kaj ga sestavlja. To pa ne menja iinančnega rezultata. ZBIR DOHODKA, ki najbolje priča poslovni uspeh, znaša 3(89,037.000 din in sicer so prispevale Jesenice 53,7 %, Ravne 31,8 % in štore 15,5 %, ZA OSEBNE DOHODKE je bilo porabljenih 277,491.000 din, kar predstavlja 71 % od dohodka. Od te vsote so porabile Jesenice 54,2 %, Ravne 29,4 % in Štore 16,4 %. Gospodarnost z obratnimi sredstvi je pereč problem združenega podjetja. Le delno se lahko izgovarjamo z neizterljivimi terjatvami pri kupcih; selektivnejša prodaja in rednejše izvrševanje pogodbenih obveznosti bi nam to stanje bistveno lahko znižalo. Sklepni računi organizacij združenega dela za leto 1969, to je vseh treh železarn, pomenijo bistveni napredek. Medtem, ko smo v letu 1968 skupaj izkazali 66 milijonov din poslovne izgube, se za lansko leto kljub visokim zakonskim in pogodbenim obveznostim zbirno zopet pojavlja presežek dohodka v višini 23,765.000 din. To pa nas ne sme navdati s pretiranim optimizmom. Finančni položaj ob zaključku poslovnega leta 1969 ni bil zaviden, saj so žiro računi podjetij bili skupaj blokirani s 181 milijoni dinarjev, kar je pomenilo 56 % blokiranih računov vseh večjih proizvodnih organizacij na Slovenskem. Pri tem niso bile vse organizacije združenega dela v enakem položaju. Najtežje stanje je na Jesenicah, kjer je blokada zajemala 90 % blokiranih računov vseh treh železarn. Problem pomanjkanja obratnih sredstev ob vstopu v gospodarsko reform« se je s povečanjem proizvodnje in s poslovno izgubo znatno poglobil. V tem je razlog, da je kljub izbirni pozitivni razliki in med terjatvami in dolgovi združenega podjetja na dan 31. decembra 1969 stanje kupcev na Jesenicah znašalo 179,361.000 din, dobaviteljev pa 183,999.000 din, kar pomeni, da je ta železarna dolgovala 4,638.000 din več svojim dobaviteljem, kot je imela vezanih sredstev med potrošniki. Tudi v prvem četrtletju se finančno stanje v železarnah ni bistveno popravilo. (nadaljevanje na str. 2) ♦ : K L maju iskrene čestitke vsem bralcem našega lista ORGANI UPRAVLJANJA UPRAVA PODJETJA DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE UREDNIŠTVO »ŠTORSKEGA ŽELEZARJA« Z ♦ Z Z Proizvodnja za marec in I. kvartal V marcu znaša proizvodnja 9,4 % letnega plana. Planska dvanajstina je presežena za 12,6 % in operativni plan za 10,8%. V kuinulativi januar — marec je proizvodnja v primerjavi s planom presežena za 5,2% in to v vseh obratih, samo v livarni, II je proizvodnja tištala v marcu in v razdobju januar — marec pod planom. Na Elektroplavžu je bilo v marcu 9,0 % letnega plana proizvodnje. V razdobju januar — marec je proizvodnja v primerjavi s planom prekoračena za 5,6%. Operativni plan je presežen za 12,1 %. Jeklarna ima v marcu 10,4%. Plansko dvanajstino je presegla za 25,2% in operativni plan za 4,3%. Izmeček I je pod normativom in sicer v I. kvartalu za 28,5 %. Operativni plan je višji v marcu za 4,3%. Valjarna ima v marcu 9,9% finih profilov in 10,7% hladno vlečenih profilov. Operativni plan je presežen za 15,2 %. Imeli so ugoden program valjanja, ki je omogočil valjanje finalnih izdelkov tudi na grobi progi. Proizvodnjo je povečalo tudi nedeljsko valjanje. (nadaljevanje na str. 3) ENOTNA METODOLOGIJA DELA nadaljevanje s 1. str. Poslovni uspeh, izražen v sklepnih računih za leto 1969, dokazuje napredek rentabilitete proizvodnje. Ta je poleg povišanja cen nekaterim izdelkom brez dvoma skoraj izključno rezultat prizadevnosti delovnih skupnosti. Zavedati pa se vendar moramo, da se sklepni računi lahko delajo s prizvokom optimizma, ka ni tvegano v času zniževanja poslovnih stroškov, lahko pa se maščuje takrat, ko je akumulacija tudi naprej ogrožena. Tega se moramo zavedati v letošnjem letu. Gospodarski načrt za leto 1970 Letošnje leto je prvo leto delovanja združenega podjetja Slovenske železarne, zato pomeni gospodarski načrt za leto 1970 začetek načrtovanja letne poslovne dejavnosti in predstavlja šele prvo fazo integralnosti načrtovanja. Z medsebojnim prometom, ki bo dosegel 45.000 ton, in z že vsebovano specializacijo, pomeni dober začetek. Gospodarski načrt Združenega podjetja slovenske železarne za leto 1970 predvideva: 666.000 ton indeks 70/69 106,3 o/o e 2,133.980 it t> 101,7 % lje 530.600 it » 104,4 % 1.415,585.000 din t* 109,3 % 8,165.400 $ tt 131,0 % skupne proizvodnje je posledica spreme- — surovega jekla — realicajice — izvoza njene strukture proizvodnje in opuščanja nerentabilne proizvodnje, predvsem na Jesenicah. V primerjavi z dosežkom leta 1969 predvidevajo posamezne tovarne skupne proizvodnje: Jesenice 96 %, Ravne 119 % in Štore 128 %. Strukturalna sprememba skupne proizvodnje se odraža tudi na blagovni proizvodnji, ki bo po tonaži rasla počasneje kot po vrednosti. Produktivnost dela, merjena s predvideno realizacijo, bo znašala 117.500 din na zaposlenega, kar je v primerjavi z dosežkom leta 1969 7 % več, upoštevati pa je treba povišanje cen valjanemu in vlečenemu jeklu. Združeno podjetje bo otorej po predvidevanju gospodarskega načrta doseglo novo rast proizvodnje, ki se bo v prihodnjih letih še bolj stopnjevala. Domačemu in inozemskemu tržišču bomo dali 448.800 ton blagovne proizvodnje in s tem prispevali znatna sredstva pri urejevanju devjzne plačilne bilance. Tako izdelani gospodarski načrt združenega podjetja za leto 1970, ki je akceptiral že prej izdelane in odobrene načrte tovarn, n e predstavlja vrha tistega, kar naše proizvodne zmogljivosti lahko dajo. Negotovost v oskrbovanju s surovinami in drugim reprodukcijskim materialom nas odvrača od smelejšega načrtovanja. Tendenco k višjim'dosežkom naj bi zato bolj izrazili akcijski programi organizacij združenega dela, ki naj bi predvidevali prekoračevanje postavk gospodarskega načrta predvsem v blagovni proizvodnji, realizaciji in produktivnosti dela. Posamezne sestavine gospodarskega načrta za leto 1970 so naslednje: Posamezne veje proizvodnih dejavnosti so v blagovni proizvodnji udeležene: Panoga Jesenice Ravne Štore Združ. želez. t % t % t % t % 114. 316.200 91,0 82.500 78,0 53.000 68,5 451.700 85,2 117. ».7.700 8,0 23.300 22,0 20.900 27,0 71.900 13,5 116. 3.500 1,0 — . e- 3.500 4,5 7.000 1,3 Skupaj 347.400 100,0 105.800 100,0 77.400 100,0 530,600 100,0 Izdelki 117. panoge železarne Štore predstavljajo izključno izdelke sive litine, medtem ko so izdelki 117. panoge Železarne Jesenice in Ravne finalizacija predhodnih jeklarskih izdelkov 114. panoge. Če izvzamemo iz blagovne proizvodnje surovo železo, izdelke sive litine in 116. panoge in nam torej ostanejo le jeklarski izdelki, katerim je osnova surovo jeklo, odpade od skupne količine lè-teh 71 %na izdelke osnovnih metalurških in 29% na predelovalne obrate. Toplo valjani, kovani, liti izdelki 343.050 t 71,0 % hladno pred., odn. mehan. obd. izdelki 141.6501 29,0 % Iz tega' je v osnovnih obrisih razvidna stopnja finalizacije združenega podjetja. Obseg dogovorjenih medsebojnih dobav znaša skupno 45.8001, od česar odpade na železarno Ravne 25.500 t valjanih polizdelkov in jeklo litine za dobavo Jesenicam in Štoram in na Železarno Štore 20.300 t surovega železa, valjanega paličastega jekla, kokil in valjev za dobavo Jesenicam in Ravnam. NAČRT REALIZACIJE V eksterni realizaciji osnovne dejavnosti, ali vrednosti prodanih izdelkov so posamezne železarne zastopane z: — Jesenice — Ravne — Štore Združ. pod j. 863.682.000 din 394.200.000 din 157.703.000 din 1,415,585.000 din 61% 28% 11% 100 % Od ustvarjene realizacije odpade 77 % na izdelke 114. panoge, 22,7 % na izdelke 117. in 0,3 % na izdelke 116. panoge. Ti odnosi varirajo po posameznih železarnah v širokih mejah: 114. panoga med min, 57 % Ravne in maks. 88,8%. (Jesenice) ter 117 .panoga med min. 11 % (Jesenice) in maks. 43 % (Ravne). Iz realizacije osnovne dejavnosti in količinskega obsega blagovne proizvodnje, rezultirajo poprečne prodajne cene, ki znašajo po posameznih železarnah: Jesenice Ravne Štore 2.514 din/ton 3.725 din/ton 2.037 din/ton (nadaljevanje na str. 5) 1. NAČRT PROIZVODNJE 1. Obseg skupne in blagovne proizvodnje Spodaj je izdelan pregled skupne in blagovne proizvodnje po posameznih grupah izdelkov za vsako železarno posebej in združeno podjetje kot celoto. Skupna proizvodnja jekla je planirana v višini 666.000 t, od česar odpade 52,7 % na SM, in 47,3 % na elektro jekla in sicer: Jesenice Ravne Štore Združene železarne SM jeklo El jeklo 315.000 160.000 155.000 36.000 351.000 315.000 Skupaj 475.000 155.000 36.000 666.000 Blagovna proizvodnja znaša 530.600 t in je na posamezne železarne deljena takole: Železarna Jesenice 347,000 t Železarna Ravne 105.8001 Železarna štore 77.400 t Združene železarne 530.6001 To pot % drugega zornega kota ENOTNA METODOLOGIJA DELA nadajevanje z 2. str. Tudi poprečne prodajne cene po posameznih železarnah va-rirajo v dokaj širokih mejah, v odvisnosti od proizvodnega asortimana. NACRT IZVOZA Predvidena količina izvoza 48.180 ton predstavlja okroglo 9,1 % od blagovne proizvodnje združenega podjetja in dinarska vrednost 113,592.600 din okroglo 8 % od eksterne realizacije združenega podjetja. Ta obseg izvoza — 9,1 % od blagovne proizvodnje, je relativno nizek in se giblje pod poprečjem v državnem merilu, ki naj bi znašalo 10% od obsega blagovne proizvodnje. V izvozu združenega podjetja je udeležba posameznih železarn po količini in vrednosti naslednja: Podjetje Količina ton % Povpr. cena § % Realizacija $/t Jesenice 26.300 54,6 3,315.400 40,6 126,0 Ravne 17.000 35,3 4,000.000 49,0 235,0 Štore . 4.880 10,1 850,000 10,4 174,0 Združ. podj. - 48.180 100,0 8,165.400 100,0 169,0 Po panogah proizvodne dejavnosti so v dolarski vrednosti izvoza zastopani izdelki 114. panoge z 71,9 % in izdelki 117. panoge z 28,1 %. Glede na področja bo 97,2% vrednosti izvoza realizirano na konvertibilnem, ostanek 2,8 % pa na klirinškem področju. Najvažnejši del gospodarskega načrta je FINANČNI NAČRT. V njem je izražena donosnost nariožb, reproduktivna sposobnost, celotna poslovna tvornost podjetja in delež delovne skupnosti. Ker so organizacije združenega dela v sanacijskem obdobju, so bile dolžne svoje finančne načrte sestaviti tako, da predstavljajo maksimalne napore za znižanje stroškovne potrošnje in uravno-vešenje preliva z delitvijo dohodka. Zbir kaže, da bo celotni dohodek združenega podjetja znašal 1,654,819.000 din, dohodek podjetja 390,705.000 din, ostanek dohodka za sklade ali dobiček pa 31,592.000 din. Dohodek podjetja bo znašal 23,7 % celotnega dohodka, akumulativnost proti celotnemu dohodku pa 1,9%. Za pravilno predstavo Je treba pri ugotavljanju donosnosti upoštevati tudi amortizacijo, ki se pretežno uporablja za razširjeno reprodukcijo in predstavlja 5,7%: celotnega dohodka. Posamezne železarne so zastopane: Jesenice % Ravne % Štore % v celotnem dohodku z 62,2 72,6 10,2 v dohdoku podjetja z 51,0 32,5 16,5 v sredstvih za OD z 51,8 30,2 18,0 , v sredstvih za sklade z 6,3 72,0 21,7 S predpostavko, da bo poprečna zaposlenost združenega podjetja znašala 12,017 delavcev, in to: — Jesenice 6,050 delavcev ali 50,4 % — Ravne 3.61Ó delavcev ali 30,0 % — Štore 2,357 delavcev ali 19,6% Poprečni osebni dohodki bodo znašali: — na Jesenicah 12.50 din na zaposl. na mesec — na Ravnah 1.225 din na zaposl. na mesec — v Štorah 1-135 din na zaposl. na mesec PROIZVODNJA nadaljevanje s 1. str. Livamna I ima operativni plan nedosežen in zaostaja pri valjih za 13% in litini in ko-kilah za 3,7%. Livarna II je dosegla 6,3 % letnega plana proizvodnje. O-stala je za 15,8,% P°d operativnim planom. Na nedoseganje količinskega plana je bistveno vplivala zmogljivost čistilnih strojev. Pri sedanjem asortimanu so kapacitete čistilnih Strojev vsaj za 40—50% pre- nizke. Zato ni mogoče organizirati normalne odpreme ulitkov, kar povzroča zamujanje dobavnih rokov. Samotna je v marcu dosegla 9,1 % proizvodnje. Tudi operativni plan je prekoračen za 8,3%. Obrat je dosegel, z ozirom na neugodno vlažno vreme in kljub pomanjkanju eksternih naročil, lepe uspehe. Tudi v primerjavi z lanskim I. kvartalom je naredil letos več opeke. Akcijski programi naj bi posebno pozornost posvetili znižanju vseh vrst potrošnje, izboljšanju kakovosti proizvodnje in izboljšanju dohodkovne donosnosti. Podroben načrt raziskovalne dejavnosti, predvidenih izboljšav tehnologije in normiranje potrošnje naj bi zajel ta stremljenja, učinki dela naj bi postali resnično melilo prejemkov delavcev. Na podlagi ugotovitev sklepnih računov za leto 1969 si moramo letos prizadevati: — za izboljšanje produktivnosti kapitala; — za povišanje koeficienta obratnih- sredtev; — za izboljšanje strukture virov obratnih sredstev; — za povišanje izplenov in izboljšanje kakovosti izdelkov; — za odpravo nerentabilne proizvodnje; — za selektivnejšo politiko prodaje; — za izboljšanje poslovnosti in dosledno izvrševanje vseh pogodbenih obveznosti do kupcev; — za deblokado žiro računov in s tem nemoteno izplačevanje osebnih dohodkov; za omejitev investicijskih naložb na tiste objekte in dela, ki takoj vplivajo na povečanje dohodka. Direkcija združenega podjetja si bo poleg vodstev organizacij združenega dela v asociacijah, v predstavniških forumih in bankah prizadevala za reševanje tistega, kar ni v domeni in moči delavcev proizvodne tvorbe slovenskih železarn. Vse to pa bo učinkovito, če sami ne bomo izkoristili vseh notranjih rezerv na področju izkoriščanja sredstev za delo, surovin, pomožnega materiala in energije in dosegli večje učinkovitosti naše prisotnosti na delu. Leto 1970 bo leto težke preizkušnje za združeno podjetje in za vse organizacije združenega dela, saj moramo dokazati, da smo produktivni, proizvodni ustvarjalnosti potrebni in ekonomsko perspektivni. Letos bo zaključeno tekoče srednjeročno obdobje razvoja, naslednje leto stopamo v novo petletno razvojno obdqb-je 1971—1975, zato moramo letos izdelati integralno usklajeni srednjeročni načrt razvoja slovenskih železarn. Pri tem pa si moramo zadati nalogo, da bomo ob relativno skromnih dopolnilnih naložbah in povečanem skladu trajnih obratnih sredstev dosegli rentabiliteto poslovanja v vseh organizacijah združenega dela ter na podlagi lastne reproduktivne sposobnosti in soudeležbe zahtevati kredite za nove, večje, v srednjeročnem načrtu predvidene investicijske naložbe. Načrtovanje od predvidevanja do realizacije bo torej glavno opravilo združenega podjetja. Leto 1970' bo pri tem posebno pomembno. Ni zato naključje, da so člani delav- skega sveta zahtevali pospešeno oblikovanje direkcije s primernimi in.za določena po'dročja specializiranimi strokovnimi delavci. Poznate dom? Svetina NAKAZANA JE POT ZA PREMOSTITEV TEŽAV POVZETKI S KONFERENCE DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ Delovna konferenca drnžbeno-političnih organizacij železarne je bila sklicana v ponedeljek 23. marca t. I. ob 15.30 v kulturnem domu v Štorah, ker se porajajo skupni problemi in jili ne kaže ločeno obravnavati. Že 20. marca t. 1. je bil v domu železarjev na Teharjih sestanek širšega političnega aktiva in vodstva pod-» jet ja, kjer so se dogovorili o vsklajevanju dela Zveze komunistov, sindikata in Zveze mladine, ker je dosedanja praksa pokazala, da so problemi enotni, delo o reševanju problemov pa razdrobljeno. tiene reorganizacije, dalje uveljavljanja določil XV. ustavnega amandmana, ki zahteva revizijo naših samoupravnih aktov in ne nazadnje naše počasnosti pri reševanju teh problemov in nalog tako po samoupravno-politični kot po upravni poti. Delovna konferenca v Štorah je imela obširen program dela, saj je dnevni red obsegal: 1. Samoupravljanje v delovni organizaciji — politične priprave na volitve in kadrovske priprave 2. Gospodarska situacija v podjetju s poudarkom na programsko politična načela 3. Organizacijske spremembe, oziroma dopolnitve v političnih organizacijah po naslednjih točkah: sprejem programa osnovne organizacije ZK, dalje sprejem statuta in poslovnika osnovne organizacije sindikata 4. Razno Predsedstvo konference je predlagalo malo spremembo dnevnega reda in sicer opustitev obravnavanja kadrovske problematike političnih organizacij, kar bi obravnavali na posebnem sestanku in konferenci zaradi svoje kompleksnosti in obširnosti. Udeleženci konference so se s tem strinjali. Nato je tov. Kaluža Ladislav poročal o stališču širšega političnega aktiva, ki so ga zavzeli do važnih vprašanj na sestanku v domu železarjev. V razpravi na tem sestanku se je pokazala enotnost gledišč po potrebi konkretnejšega programa podjetja in akcijskega programa za izboljšanje položaja, ta program pa mora prav tako biti konkreten. Zagotovi naj boljšo materialno bazo podjetja, s tem pa boljšo osebno stimulacijo. Program naj zajame vse komponente, kot so ekonomičnost, rentabilnost, finančno politiko, komercialno poslovanje, povečanje tehnične produktivnosti, sredstev za delo, osvajanje nove proizvodnje, kot tudi razširitev tržišča, izboljšanje kadrovske strukture, pri čemer pa so zelo važni notranji medsebojni odnosi, povečana disciplina, osebna odgovornost vseh zoposle-nih, zlasti še strokovnih služb, oziroma vodilnih kadrov. Pozornost je bila posvečena sprejemanju in izvrševanju sklepov samoupravnih orgariov, ki jih je treba dosledneje izvrševati. Vse delo družbeno političnih organizacij naj postane bolj javno in tudi bolj odgovorno. Politične priprave in delovanje naj bo bolj enotno v vseh družbenih organizacijah, da bi na ta način izboljšali delo in aktivirali članstvo pri izvrševanju sklepov. Potrebno je hitrejše izvajanje, tehnične, samoupravne in kadrovske organizacije, obenem pa je treba pohiteti z investicijsko izgradnjo, ki daje osnovo za hitrejši napredek. Z aktivnim, vsklajenim delom vseh družbeno političnih organizacij, vodstva podjetja in organov upravljanja bomo lahko v prihodnje izboljšali delo, odpravili dosedanje pomanjkljivosti, pri tem pa angažirali vse sile za boljši poslovni uspeh podjetja. Pri vsem tem pa naj bo glavna skrb in osrednja točka delovni človek, njegov osebni in družbeni standard. Treba mu je jasno prikazati perspektivo podjetja in proizvajalca. Predsednik tovarniškega odbora sindikalne organizacije tov. Franc Ocvirk je nato pojasnil, kako so dferavriavali vse naštete probleme na preteklih konferencah ZK in sindikalne organizacije. Mnogo je bilo govora o poglabljanju samoupravljanja in samoupravnih odnosov v našem delovnem kolektivu in vkljub različni polemiki so prišli le do enotnih stališč. Rezultati teh akcij pa so minimalni, to pa, po splošnem mnenju v družbeno političnih organizacijah, iz treh vzrokov: pred-videne reorganizacije upravne strukture podjetja in z njo povezane samoupravne in polh Pogoj za uspešno uveljavljanje samoupravnega mehanizma, ki pa ni samemu sebi namen, temveč ima za cilj boljše in uspešnejše gospodarjenje, je vsekakor dobra organizacija podjetja, jasne razdelitve komunikacij, pristojnosti in odgovornosti. Delovna organizacija mora biti predvsem po tehno-loško-ekonomski liniji jasno opredeljena, šele tedaj je možna tudi jasna upravna in samoupravna linija. Tega smo se v naši delovni organizaciji zavedali že pred leti in naročili preslikanje obstoječega stanja ter izdelavo predloga novega organigrama našega podjetja. To delo je v glavnem opravljeno, rezultati pa niso dostopni širšemu kolektivu. Nimamo še ocene opravljenega dela, ki je zahtevalo precej sredstev, niso še vidni nobeni znatni premiki, oziroma spremembe. Nekaj neznatnih primerov v kadrovski strukturi tehničnega vrha nikakor ne more biti vse, kar smo pričakovali. Res je, da reorganizacija ni enostavna zadeva, da je tu potreben določen čas in da je med nami samimi tudi precej nasprotovanj čemu novemu. Toda zadeva se le predolgo vleče, to pa vodi le k še težjim rešitvam. Vse to pa pogojuje zaostajanje nadalnje-ga razvoja samoupravljanja, ki je nemogoč v tako organizira- Prav lepo je res v prirodi nem podjetju, kot je sedaj naše. Dosedanje organizacije strokovnega dela in samoupravljanja še preveč razlikujeta strokovno in samoupravno delo. Stremeti moramo k združevanju doslej ločenih funkcij poklicnega in upravljalskega dela. To so v glavnem izvlečki iz izvajanj tov. Ocvirka, ki je v nadaj jnem pojasnil še, da zaradi ločevanja omenjenih funkcij še vedno prevladuje tehnokrati-zem. Samoupravljanje je še vse preveč formalno, kar bo tudi ostalo, dokler bo vse odločanje ostalo v sedanjih okvirih. Da bi pospešili delo pri izdelavi samoupravnih aktov, je komisija za samoupravljanje in kadrovsko politiko pri sekretariatu osnovne organizacije pripravila dve razpravi s širšim političnim aktivom, kjer so bila načelno obdelana osnovna izhodišča za izdelavo statuta podjetja in nato predložila upravnemu odboru, da imenuje delovno grupo, ki naj izdela osnutek statuta na oblikovanih načelih. Tov. Ocvirk je še poudaril, katera stališča in težnje moramo zasledovati pri razpravi o statutu podjetja, katerega glavne točke je obrazložil za tem tov. Stane Sotlar. O tem je v današnji številki našega glasila poseben članek. Potem je tov. Ocvirk še poudaril, da morajo v pripravah za volitve v organe upravljanja dati svoj prispevek vse politične organizacije in vsi organizirani dejavniki. Tu je mišljena predvsem kadrovska priprava. Nato je predlagal predsedujoči, naj udeleženci sprejmejo k tej točki naslednje sklepe: — Vodstva družbeno-politič-nih organizacij so dolžna na podlagi razprav na političnem aktivu in na delovni konferenci (današnji) izdelati in posredovati kolektivu železarne osnovna stališča za razpravo o samoupravnih aktih. Dolžna so dati politično oceno predloženega statuta in na tej podlagi organizirati razpravo o statutu. Na prvi seji delavskega sveta podjetja je nujno določiti termin zaključka razprav in mehanizem upoštevanja pripomb, ki bodo iznešene v razpravi. — V jubilejnem letu samoupravljanja in v zvezi s predsto-ječimi volitvami v nove organe upravljanja so dolžne vse politične organizacije posamezno in skupaj izdelati oceno dosedanjega dela samoupravnega mehanizma, dati oceno doseženih uspehov na prehojeni poti* to je oceno razvoja samoupravne biti, razvoja podjetja in družbenega standarda in vsega, kar predstavlja našo vsakodnevno bit. Na teh osnovah je treba (nadaljevanje na str. 6) POT ZA (nadaljevanje s str. 4) izdelati politična izhodišča za organizirano kadrovanje in ne tega najpomembnejšega vprašanja puščati stihiji, kot je bil to primer pri zadnjih volitvah. Sklepe je konferenca sprejela brez pripomb in dopolnitev. O gospodarskem položaju v podjetju s poudarkom na programsko politična načela je podrobno poročal dipl. ing. Feliks Černak. V prvem delu je obravnaval zaključni račun podjetja za leto 1969, v drugem pa splošno finančno problematiko. Ker smo o obeh poglavjih že objavili članke v našem glasilu, ne bomo stvari ponavljali. Omenimo naj le, da je udeležencem konference bila podana izčrpna slika o stanju podjetja v lanskem letu v primerjavi z letom 1968. Zaključni račun nam kaže, da je bilo podjetje v letu 1969 v nekaterih zadevah bolj, v drugih seveda manj uspešno, na kar pa so vplivali tudi zunanji dejavniki. Napredek v primerjavi z letom 1968 je bil dosežen v naslednjih postavkah: . — fizični obseg proizvodnje je višji za ID %; — blagovna fakturirana realizacija je višja za 21 %; — izvoz je porastel za več kot šestkrat, predvsem na konvertibilno področje; — produktivnost dela v t/de-lavca je višja; — nominalni povprečni osebni dohodek je višji za 21 %; — povprečna prodajna cena, ozir. cene so višje za 12%; Poslovno leto smo zaključili s pozitivnim saldom 180 milj. S din v sklad skupne porabe, tom oddvojili 250 milijonov din v sklad skupne porabe. Zaključni saldo bi bil še nekoliko boljši, a smo morali prenesti izgubo neplačane realizacije iz leta 1968 v višini 68 milijonov din v leto 1969. Če gledamo ekonomski rezultat celega podjetja, je za-kjuček poslovnega leta uspešen, če pa gledamo zaključek leta po posameznih vrstah dejavnosti, pa ugotavljamo, da niso vsi obrati zaključili leta s pozitivnim rezultatom. Zaskrbljuje izmeček in reklamacije, ki predstavljajo skupaj vrednost 889 milijonov S din. Postavlja se vprašanje, ali so izmečki v taki višini skupaj z reklamacijami sprejemljivi z ozirom na pritisk trga za znižanje cen in z ozirom na nizko akumulativ-nost podjetja. Treba je najti možnosti, da zmanjšamo izmeček z ozirom na vrsto proizvodnje, ki jo imamo. Podjetju je vse leto primanjkovalo trajnih obratnih sredstev zaradi nelikvidnosti ini stalne blokade žiro računa. Od plačane realizacije je bilo čistega priliva 25,7 %, od menic PREMOSTITEV TEŽAV 11,9%, s kompenzacijami pa je bilo poravnano 60,7 %; celotne plačane realizacije. Zaskrbljujoča je fluktuacija delovne sile, ki je bila že prikazana v posebnem čanku v našem glasilu. To vprašanje je tako pomembno, da ga je treba osvetliti z vseh strani, saj zadeva cel kompleks vprašanj, tako osebne dohodke, pravilnik o OD, nagrajevanje po učinku, oblikovanje vrednosti točke itd. Otipljive in nazorne za naše podjetje bi bile neposredne primerjave, npr. koliko je zaslužil v rednem delovnem času KV, NK delavec in dr. v posameznih kategorijah, kjer so delovna mesta enako vrednotena v posameznih ekonomskih enotah. K temu je dodati vsa merila in razlage, je menil poročevalec. Če se takim pregledom in primerjavam izogibamo, pa se ne moremo izogniti primerjavam, ki krožijo po kolektivu kot ustno obvestilo, zmaličene, z vsemi posledicami kot je nezadovoljstvo, fluktuacija in podobno. Vprašanje delitve sredstev za OD za nagrajevanje po delu, oziroma za plača-nje po tržnem uspehu pri nas ni v redu rešeno. Iz primerjav 0 realizaciji v tonah in dinarjih izhaja, da ti odnosi niso razčiščeni. Najmanj, kar je storiti, je ločiti dinarske zasluge, ki so rezultat proizvodnje, od tistih komercialnih. Poročevalec se je dotaknil še izrednih izdatkov, ki so v primerjavi s preteklim letom močno porasli na račun izrednih dohodkov zaradi nelikvidnosti podjetja in to kar za 173 milijonov S-din. Tudi kratkoročni krediti za obratna sredstva so občutno narasli in to za 523 milijonov S-din, tj. za 55 % več, kakor leta 1968, tem pa tudi obresti za odplačilo kreditov. Ob koncu leta znašajo neodplačani kratkoročni krediti 1 milijardo 470 milijonov S-din, dologoročni za obratna sredstva pa 467 milijonov S-din. Dalje je govoril o porabljenih sredstvih iz naslova amortizacije in menil, da je bilo v stare obrate premalo investirano, zlasti ob dejstvu, da se aktiviranje novih obratov časovno vedno odmika. Drobnejše investicije nam že v starih obratih lahko dvignejo akumulativnost. V prihodnje bi bilo potrebno, da se sredstva amortizacije črpajo točno po predvidenem finančnem planu. Investicijska dejavnost je močno odvisna od raznih sistemskih rešitev. Gospodarstvo nikdar ne ve, kdaj, koliko in v katerem roku bodo denarni zavodi federacije ali republike izpolnili obveznosti, ki jih imajo. Podjetje torej ne more voditi financiranja investicij, ki znašajo po predračunu 22 milijard S-din, po vnaprej pripravljenem detajlno obdela- nem terminskem planu, kar pa je eden od osnovnih pogojev, če hočemo, da stečejo novi obrati v optimalnem roku. Vsako leto govorimo o naših notranjih rezervah, zahtevamo pa premalo odgovornosti za izvrševanje planskih in sanacijskih nalog. Individualna odgovornost je še vedno tuj pojem. Izgovarjamo se na objektivne težave, višjo silo in kolektivno odgovornost. Treba je prekiniti z mlačnostjo, neza-vzetostjo in indolentnostjo (ravnodušnostjo, nemarnostjo) do izvrševanja službenih dolžnosti in nalog. Morali bi biti vi-talnejši, 'odgovornejši, doslednejši itd. Tov. Olga čuvanova je še pojasnila problem nelikvidnosti in težave našega podjetja v tej situaciji. Današnje stanje kupcev znaša 32.752 din in je v primerjavi s stanjem 1. 1. 1970 zmanjšano za 18 %; dobaviteljem dolgujemo 22.427 din, kar je za 27 % manj od dolgovanja 1. 1. 1970. Tožbe so neučinkovite. Več uspeha smo dosegli pri preusmeritvi plasmana izdelkov in s tesnim sodelovanjem finančnega in komercialnega sektorja pri analiziranju kupcev, skupnih akcijah, odklanjanju pogodb insolventnih kupcev (plačila nezmožnih), pri kompenzacijah, medbančnem kreditiranju in akceptnih nalogih. Pri vseh teh akcijah pa odigra veliko vlogo tehnična kontrola, dosledno pridržavanje dobavnih rokov, zmanjšanje reklamacij in rabatov zaradi slabše kakovostni materiala. V mesecu februarju smo se vključili v multilateralno kompenzacijo (večstransko izmenjavo računov), ki jo je organiznirala Privredna banka v Zagrebu. Spričo strukture naših kupcev in naših dobaviteljev se ne moremo pobotati na ožjem teritoriju. Dolgujejo nam največ kupci iz drugih republik, nasprotno pa imamo največ upnikov v Sloveniji, občutno manj pa v drugih republikah. Tudi tu smo zaebležili uspeh. Na naša prizadevanja in poslovne rezultate pa izredno slabo vplivajo podražitve. V letošnjem letu so predvidene podražitve pomožnega materiala in transportnih uslug. Brez ustaljenosti cen pa je nesmiselno in varljivo govoriti o porastu produktivnosti ih življenjskega standarda, ker osebni dohodki ne rastejo vzporedno s porastom cen. Znano je, da imamo po eni strani plafonirane cene, medtem, ko so cene reprodukcijskega materiala proste. Precej smo odvisni od uvoza surovin in pomožnega materiala, zato je jasno, da poslujemo na robu rentabilnosti in da tudi z OD ne dohajamo ostalih panog, ki si prosto oblikujejo cene. Glavni direktor tov. Voga Tugomer je v razpravi poudaril, da moramo vedeti in videti, kako svet naglo napreduje. Važni so medsebojni urejeni notranji odnosi pri naših prizadevanjih za boljše poslovanje. Če pogledamo borbo na mednarodnem tržišču, vidimo, da je osnovni dejavnik produktivnost, tu pa še zaostajamo. Za nas konkretno, ki še nimamo aktiviranih novih osnovnih sredstev, nastopata dva osnovna problema; prvi je problem produktivnosti, drugi pa zadovoljiva stopnja organizacije dela. Tretji dejavnik, ki smo ga zanemarili, pa je vprašanje ekonomike v produktivnosti in rentabilnosti in to zaradi tega, ker smo pozno prehajali v tržno gospodarstvo. Mi se moramo'pričeti zavedati tega, da je trg tisti, kd priznava družbene in gospodarske uspehe, sicer je nekaj na-(nadaljevanje na str. 6) Naši športni objekti POT ZA PREMOSTITEV TEŽAV (nadaljevanje s str. 5) robe. Konkretno začrtani cilji v akcijskih programih morajo biti vsekakor vzpodbudni in naši mobilizacijski dejavnki. Misli da bi bilo potrebno akcijski program iz proizvodnje razširiti tudi na ostale dejavnike podjetja, ki se priključujejo na proizvodnjo. Dajmo v razmišljanje to stvar! Ko bomo delali po teh zaključkih in skušali vnesti v skupno obveznost novo kvaliteto, bi morali na vsak način akcijski program postaviti na komercialno področje. Važno je tudi na finančnem področju skozi številke prikazati kratkoročno kreditno politiko, usmerjanje naših sredstev, gospodarjenje s sredstvi, kar naj zajema tudi statut, To bi morala imeti finančna politika začrtano, da bi imeli izvire financiranja, stroške, porabljena sredstva, kar vse inora vsebovati akcijski program. Tudi na področju administrativnega dela, na področju strokovnih služb bi morali napraviti določen program produktivnosti dela, problem sredstev. npr. ali je IBM metoda v redu, ali ne, ali sledimo tej naši želji in ambiciji in zato, kako sredstva dobimo, da bi tudi dosegli večji uspeh. Trdi, da je naša kvalifikacijska struktura deloma odraz in pogojenost naše opremljenosti, Saj vse tri'slovenske železarne točno za polovico zaostaja jo za kadrovsko strukturo ostalih železarn v Jugoslaviji. To je za nas določen signal. Prehajamo v obdobje tržnega gospodarstva, kjer vsak del v tej bitki lahko odigra tako na tehnološkem, komercialnem in finančnem področju, pozitivno vlogo za podjetje. Za izobraževanje srno porabili preko 100 milijd-nov. S-din, vendar so mladi kadri Včasih razočarani, ker so v našem kolektivu padli v slabo okolje dela, v slabo in nizko opremjenost, ker jih nismo znali pravilno voditi in nakazati poti. V akcijski program je začrtati realno sliko sedanjega stanja kadrovske strukture, pot in borbo, kako bomo v prihodnje razvijali to strukturo, seveda skladno z nivojem naše tehnologije, tehniške o-premljenosti podjetja in stopnje organizacije dela z določenim pretekom. Prepozno je iskati kadre, ko že vse imaš. Ni dovolj, da ugotavljamo samo zdravstveno problematiko, programirati je treba tudi zdravstveni standard. Če hočemo napredovati, ne smemo pozabiti na kulturni nivo, na nivo rekreacije, ker se vse te komponente v eni ali drugi obliki odražajo v proizvodnji. Če bomo postavili akcijski program s takimi kvalitetami in vsebino in na koncu postavili za vsako področje osebo, ki bo odgovarjala za izvajanje pred kolektivom in organi upravljanja in pred družbeno političnimi organizacijami, potem bo to priznanje njegovi največji avtoriteti in bo 'to najboljše merilo in kriterij za vodenje selektivne politike. Na razumevanje v kolektivu bomo naleteli, če bomo dobro zastavili naloge, se postavili na realna tla in ob koncu leta povedali drug drugemu, taka je naša realizacija. Naše največje poslanstvo je, graditi boljši standard. Iz vsega tega moramo izhajati, pa bo odpadla marsikatera opolzka kritika, izgubila svoje dno, vzdržala pa bo kritika, ki bo bazirala na objektivnih merilih in prispevala bo k najboljšim rezultatom. Zatem je še dipl. inž. Slavko Plevnik opisal potek in težave v investicijski graditvi za vsa leta nazaj in sedanje. V začetku izvajanja investicijskih del -so vršili razna pripravljalna dela in ureditev komunikacij, zlasti v Štorah II. Opravljena je bila rekonstrukcija obstoječega e-lektroplavža, nakar so pričeli z deli na objektu valjarne in energetike, kjer so se zadnja leta intenzivno angažirali. Tako so danes skoraj v celoti izvršena dela na energetiki, tj. oskrba elektrike, industrijske vode, plina, zraka, pare, tako v Štorah I kot v Štorah II. Ta dela so bila nujna zaradi začetka obratovanja nove livarne v letu 1968 (jesen). Nadalje so forsirali dela na našem največjem objektu (in obenem naj dražjem) — valjarni. Tu so gradbena in montažna dela v zaključni fazi in računajo, da bodo v III. kvartalu letos pričeli z dolgo pričakovano poizkusno proizvodnjo. V izvajanju imajo tudi rekonstrukcijo livarne va- ljev in kokil ter obdelovalnico valjev. Oba ta obrata bosta v glavnem dokončana konec tega leta, oziroma v začetku prihodnjega. Letos pričenjamo tudi z graditvijo obrata jeklarne, ki bo dokončana v letu 1972. Razen jeklarne bodo z vsemi deli končali v prihodnjem letu, kakor je predvideno tudi po novem skupnem razvojnem programu združenega podjetja slovenskih železarn. Ob koncu je konferenco pozdravil še podpredsednik občinske skupščine dipl. ing. Burnik Dušan, ki je izrazil zadovoljnost z uspešnim zaključkom poslovnega leta 1969. V vseh izhodiščih za prihodnje delo je poudaril važnost produktivnosti dela. Na celjskem področju je produktivnost dela negativna. Vsak drugi občan ja zaposlen, ne ustvarjamo pa dohodka, ki bi bil potreben za hitrejšo modernizacijo in produkcijo. Visok delež OD zaposlenih je eden glavnih problemov in nizka akumulacija, ki pada iz leta v leto. V perspektivi se je orientirati v ren tabiine j šo proizvodnjo, v novo proizvodnjo. V železarni je treba čim prej dokončno izgraditi valjarno. Pri tehniškem povezovanju je dobro upoštevati, da bi lahko »Žična« finalizzala izdelke železarne, ki so več ali manj polproizvodi. Položaj z nelikvidnostjo se iz meseca v mesec izboljšuje. Temeljito se bo treba pripraviti na srednjeročni program razvoja. Na področju Celja smo nakazali hitrejši razvoj, iljiot ga bo postavila republika. Če ne bomo šli hitreje naprej, bomo izgubili tretje mesto v republiki. Prehitevajo nas Kranj, Nova gornica,' Koper z izrednim tempom razvoja. Po drugi točki je konferenca Pomlad na Svetini sprejela dva zaključka: — Konferenca sprejema enotno stališče z zahtevo po konkretnejšem perspektivnem planu podjetja in po trenutnem akcijskem programu, ki pa morata biti tudi konkretna in kompleksna. Programa naj zagotovita boljšo materialno bazo podjetja, s tem pa boljšo stimulacijo. Program naj zajame vse komponente, kot so ekonomičnost, rentabilnost, finančno politiko, komercialno poslovanje, povečanje tehniške produktivnosti sredstev za delo, osvajanje nove proizvodnje, kot tudi tržišča, izboljšanje kadrovske strukture, pri čemer so zelo važni notranji medsebojni odnosi in povečana disciplina. Poudariti je treba odgovornost vseh zaposlenih, predvsem pa strokovnih služb in vodilnih kadrov. Pod točko III. je poročal konferenci tov. Ferdo Haler o delu sekretariata osnovne organizacije ZK železarne in1 o delu osnovnih organizacij po enotah, posebej še o programu dela aktivov. Potem je tov. Zdravko Logar utemeljil sprejem statuta in poslovnika osnovne organizacije sindikata, ki sta bila že o-bravnavana med kolektivom. Obrazložitev smo že objavili v prejšnji številki našega glasila. Konferenca je po pojasnilu tov. Franca Ocvirka o nekaterih dopolnilih sprejela statut in pravilnik sindikalne organizacije, ki bosta v veljavi začasno, to je do občnega zbora organizacije in s tem, da se glede dobe trajanja popravi določilo od tri na dve leti, in da kadrovska komisija takoj pristopi k delu in pripravi novo shemo kadrov za forum in komisije. Pod točko razno je tov. Ocvirk Franc pojasnil, da je tovarniški odbor sindikata ugotovil, da nekaterim dejavnostim v železarni primanjkuje finančnih sredstev_ za dejavnost, zaradi česar je predlagal vsem odborom enot, da razpravljajo o tem, naj bi člani kolektiva s samoprispevkom v višini 2 din od mesečnih osebnih dohodkov pripomogli k dejavnosti omenjenih organizacij, in sicer bi šlo 0,50 din za pogrebe članov kolektiva in upokojencev, 0,50 din bi šlo za dejavnost TVD Partizan-Kovinar, 1 din pa bi dobila novo ustanovljena godba na pihala in pevski zbor,, ki bodo v tem primeru lahko takoj pričeli z vajami in delom. V odborih po enotah niso bili proti temu predlogu, potrebno pa je, da današnja konferenca odobri ta predlog. Konferenca je predlog osvojila, kakor je bilo predlagano. R. U. Kongres samoupravljavcev Šesti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je naložil med drugimi centralnemu svetu ZSJ obveznost ob sodelovanju vseh družbenih sil pripraviti sklic II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije proti koncu leta, ko bomo praznovali dvajseto obletnico samoupravljanja. Na prvi seji odbora za sklic in pripravo kongresa so izbrali tovariša Josipa Broza Tita za čatšnega predsednika, Dušana Petro-viša Sapeta za predsednika in Bena Župančiča za sekretarja. Na tej seji in med pripravami se je izoblikoval naslednji koncept II. kongresa samoupravljavcev. 1. Drugi kongres samoupravljavcev je naravno nadaljevanje neposrednega dogovora jugoslovanskih samoupravljavcev, ki se je pričel s 1. kongresom delavskih svetov. Prvič v zgodovini delavskega gibanja so se sestali neposredni samoupravljavci in na kongresni tribuni izmenjali svoje izkušnje v uresničevanju samoupravljanja. Od uvedbe delavskega samoupravljanja pa je preteklo skorajda že dvajset let — to je dve desetletji velikih in globokih revolucionarnih premikov v naši družbi. Samoupravljanje se je vsestransko uveljavilo in postalo neodtujljiva revolucionarna pridobitev ter prevladujoč družbeni odnos, ki omogoča uresničevanje novega družbenega in materialnega položaja delovnega človeka. Zato naj II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije s svojimi pripravami, udeleženci, vsebino in načinom dela izrazi stopnjo doseženega samoupravnega razvoja. Kongres naj bo delovni dogovor naših samih samoupravljavcev, na katerem naj se neposredno, . z izraznim jezikom vsakdanje prakse uveljavijo vse pozitivne izkušnje sedanjega samoupravnega življenja. Na kongresu naj se zato kritično pre-motri našo dosedanjo prakso in izkušnje, bistvene probleme, pojave in težnje samoupravnega razvoja ter posveti največ pozornosti ugotovitvi pogojev, izhodišč in smeri za nadaljnje samoupravne prakse. 2. Izhajajoč z osnovnih teženj in programa družbene reforme ter političnih stališč IX. kongresa ZKJ naj' kongres sauopravljav-cev ne ostane samo pri razglasitvi splošnih načel in zahtev, ampak naj se povsem določeno zavzame za uveljavitev' vseh samoupravnih dosežkov in vsega tistega, kar se je pozitivno odrazilo v življenjski praksi. Hkrati naj kongres podvrže vsestranski družbenopolitični in ekonomski kritiki tudi vse poskuse in težnje, ki nasprotujejo splošno sprejetemu samoupravnemu razvoju, torej birokratizem, tehno-kratizem, managerstvo, konser-vatizem itd. 3. Bogatih izkušenj samoupravne prakse, pomembnih rezultatov o uspešnih rešitvah najraz- ličnejših ekonomskih, družbenopolitičnih, organizacijskih in drugih vprašanj je veliko vsepovsod — v delovnih organizacijah, v družbenopolitičnih skupnosti in sploh v naši družbi. Ker marsikaj širši javnosti niti ni- poznano, naj bodo priprave na kongres priložnost za zbiranje takih izkušenj, za njihovo nadrobnejšo politično in teoretično osvetlitev ter za predstavitev javnosti s kongresnimi sporočili ali na druge načine. 4. Kongres bo izrazil procese-razvoja samoupravnih družbenih odnosov in razvejano zgradbo samoupravne družbe. Posebno pozornost bo posvetil vpra- Prvi okvir osnutka statuta je sedaj v razpravi in predlogi za dopolnila, spremembe, ki naj bodo plod prve razprave, bodo nadaljnja osnova za sestavo bolje oblikovanega in vsebinsko bogatejšega osnutka za ponovno razpravo in nato sprejem na delavskem svetu podjetja. Celoten osnutek je razdeljen v 7 poglavij, v vsakem obravnava posamezno področje. Vsebina pryega poglavja je predvsem povezava statuta tovarne s statutom združenega podjetja Slovenskih železarn, ki je že sprejet in s katerega vsebino smo se imeli' priložnost seznaniti že pred sprejetjem, saj je bil v razpravi tudi pri nas. Oblika združenega podjetja je taka, da tudi naša tovarna obdrži svojo samostojnost ter ima lastnost pravne osebe. Združujejo se posamezne funkcije. Delovna skupnost tovarne Štore pa samostojno odloča o uporabi družbenih sredstev tovarne in o smotrnem razpolaganju z njimi. Zato moramo stremeti za čim- šanjem, kako zagotoviti pogoje za nadaljnjo graditev moderne samoupravne integrirane družbe, za splošno povečanje učinkovitosti samoupravljanja na vseh področjih združenega dela ter za nadaljnje razvijanje družbenopolitičnih odnosov. V uvodnem referatu bo član federacije Edvard Kardelj prikazal osnovne značilnosti in najvažnejše izkušnje dvajsetletnega razvoja samoupravljanja v Jugoslaviji. Za uspešno predstavitev kongresne tematike so imenovane štiri delovne skupine za posamezna področja samoupravljanja. Prvo tematsko področje zajema probleme z naslovom »nadaljnji razvoj in napredek učinkovitega samoupravljanja v delovnih organizacijah« — delovno skupino vodi Dušan Petro-vič-Šane. Drugo tematsko področje zajema' probleme z naslovom »Razširjena reprodukcija in integracija na samoupravnih osnovah« — delovno skupino vodi Vladimir Bakarič. boljšimi poslovnimi uspehi, ki se pa morajo neprestano prilagajati pogojem tega in poslovnim ciljem združenega podjetja. Tretje tematsko področje obsega probleme z naslovom »Materialni razvoj samoupravne družbe — osnova za povečanje življenjskega standarda delovnih ljudi« —■ delovno skupino vodi Kiro Gligorov. Četrto tematsko področje zajema probleme z naslovom »Krepitev vloge združenih proizvajalcev kot osnove za nadaljnji razvoj samoupravnega družbe-no-političnega sistema« — delovno skupino vodi Milentije Popovič. Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije bo od 23. do 26. novembra letos v Sarajevu. Sprejeta navodila za konstituiranje kongresa predvidevajo, da bo prisostvovalo 1.700 delegatov, pri čemer jih bodo 1.500 izbrali v delovnih organizacijah tako, da bo izbran po'en delegat na 1.000 do 3.000 zaposlenih. Poleg tega bodo izbrale 120 delegatov še socialistične republike in avtonomne pokrajine. Delegati bodo tudi vsi člani odbora za sklic in pripravo kongresa, ki jih je 89. V drugem, poglavju dolo la osnutek statuta splošna določila v podjetju. Poleg firme, sedeža je pomembno določilo o osnovnem predmetu poslovanja in stranski dejavnosti podjetja, ki obsega nudenje toplih in mrzlih jedil ter točenje brezalkoholnih pijač za člane delovnega kolektiva ter opravljanje storitev in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, ki so pod upravo podjetja. V ta namen sta ustanovljeni enota združenega dela za gospodarjenje s stanovanjskimi hiša- (Nadaljevanje na 8. strani) Prijeten kotiček v starem delu Štor SPREMEMBA STATUTA Povzetek iz osnutka STATUTA podjetja Spremembe, ki so nastale v naši družbeni ureditvi, predvsem na področju samoupravljanja v delovnih organizacijah, so narekovale oziroma narekujejo spremembe samoupravnih predpisov tudi v naši delovni organizaciji. Osnovni in glavni predpis v podjetju je STATUT podjetja, ki naj vsebuje osnovna določila o položaju, mestu, notranji organizaciji in poslovnih ciljih podjetja. Na vsebini tega osnovnega predpisa bodo urejeni vsi pravilniki in drugi notranji predpisi, ki vsak dan na svojem področju predpišejo posamezne norme pri urejevanju dela in življenja v kolektivu ter pravice in dolžnosti članov naše delovne skupnosti. SPREMEMBA STATUTA (Nadaljevanje s 7. strani) v rekreacijskih objektih podjetja na Rabu, Svetini in domu 2e-lezarjev na Teharjih. mi in enota za gostinske usluge V tretjem poglavju navaja osnutek določila iz področja samoupravljanja. Ker vsebino in obliko samoupravljanja določimo sami v podjetju, je prav vsebina tega poglavja še posebno pomembna v tistem delu, kjer piše o organizaciji in nalogah samoupravnih organov v podjetju. Zagotovljene so pravice slehernega člana delovne skupnosti do samoupravljanja neposredno ali posredno preko voljenih organov. V osnutku je zagotovljeno varstvo pravic in kar je posebno važno, da nihče ne more omejiti ali odvzeti pravic članu kolektiva v. samoupravljanju. Nihče ne more biti klican na odgovornost zaradi svojih mnenj in predlogov, ki ji je povedal ali posredoval v zvezi s samoupravnimi pravicami. V podjetju delujejo družbenopolitične organizacije, kot prostovoljne zveze delovnih ljudi za uveljavitev družbeno-politične-ga položaja delavcev v samoupravnem podjetju, ki so določene z zvezno in republiško ustavo. Družbeno politične organizacije imajo pravico obravnavati vsa vprašanja, ki zadevajo pogoje dela tovarne, enot in posameznih delavcev ter poslovanje tovarne in združenega podjetja. Delavski svet pä naj bi zagotavljal, v okviru svojih gospodarskih možnosti, tudi materialna sredstva za udeležbo družbeno-političnih organizacij. Osnutek predvideva drugačno organizacijo samoupravljanja od sedanje. Neposredno naj bi člani delovne skupnosti izvajali svojo samoupravno pravico na zborih delovnih skupin, ki bi združevale delavce v posameznih obratih po sorodnosti dela, po izmenah, delavnicah, službah ali drugačni delitvi dela. Vsaka skupina bi imela svojega vodjo, ki bi skrbel za aktivno samoupravno delo skupine. Nadalje naj bi se izvajalo neposredno samoupravljanje preko referenduma (s tajnim glasovanjem o posameznih zadevah) ter z volitvami in odpoklicom predstavnikov organov samoupravljanja. Neposredno bi člani kolektiva tovarne izvajali pravico preko organov samoupravljanja. Imeli naj bi tudi v bodoče delavski svet tovarne (DST) sestavljen iz voljenih čranov delovne skupnosti enot po ključu, da se na vsakih 50 zaposlenih v delovni enoti izvoli enega člana. Enote, kjer je manj kakor 50 zaposlenih, bi imele v DST tudi enega člana. V prihodnje ne bi imeli več upravnega odbora podjetja, ampak naj bi bilo celotno področje dejavnosti v podjetju razdeljeno na tri kolektivne izvršilne organe, oziroma odbore in sicer: ekonomskoposlovni odbor, odbor za kadrovsko-socialne in splošne zadeve ter odbor za normativne zadeve in informacije. Odbori bi imeli večje pristojnosti v odločanju o posameznih zadevah, kot je pa imel dosedaj upravni odbor, ki je predvsem bil le. izvršilni in pripravljalni organ delavskega sveta podjetja. Novi odbori naj bi imeli od 7 do 11 članov, ki bi samostojno odločali o zadevah s svojega področja, vendar za svoje delo naj bi bili odgovorni DST. Člane odborov voli in po potrebi odpokliče DST. DST imenuje tudi člane komisije, ki so tudi predvidene kot organi upravljanja v podjetju. Predvidene so: stanovanjska komisija, komisija za delovne odnose, komisija za varstvo žena, mladine, borcev NOV in invalidov ter arbitražna komisija. Komisija naj bi imela od 5 do 11-članov, odvisno od širine področja dela. Kot individualni izvršilni organ upravljanja naj bi bil direktor tovarne. Direktorja tovarne ime-nuja DST na podlagi javnega razpisa in na predlog razpisne komisije, ki jo tudi imenuje DST. Delo direktorja tovarne ocenjuje DST sproti, posebno pa ob zaključnem letnem obračunu in ga tudi po potrebi razreši, sicer naj bi mandatna doba trajala 6 let, ko bi bil obvezen razpis. Za vodilne delavce, ki jih predlog navaja, da so vsi na delovnih mestih razvrščeni nad 24. kategorijo, razen delovnega mesta svétnikov, velja zakonita mandatna doba 4 leta. Njihovo delo pa ocenjuje DST sproti in jih prav tako lahko tudi razreši pred tem rokom, če je to potrebno. Celotno podjetje je razdeljeno v štiri delovne enote ali bolje, sklope enot. Tako naj bi imeli: metalurško delovno enoto, sestavljeno iz obratov: elektro-plavža, jeklarne in valjarne ter šamo tarne; kovinsko delovno enoto, ki jo sestavljajo: obe livarni in obdelovalnica valjev, enoto vzdrževalnih in pomožnih obratov, sestavljeno iz mehanične, električne, prometa ter energetskega obrata, enoto skupnih služb, ki jo sestavljajo zaposleni v vodstvu tehničnega sektorja, oddelek razvoja, OTK in laboratorij, priprava dela, uprava podjetja s štabnimi službami, komercialnimi, finančnimi, kadrovskimi ter splošni sektor. Vsaka enota bo imela svoj svet enote s 7 do 17 člani, odvisno od števila zaposlenih v enoti. Prav tako bi vsaka enota imela komisije za posamezna področja dela po potrebi, obvezno pa komisijo za ukrepe pri kršitvah delovnih dolžnosti in komisijo za varstvo pri delu. Predvideno je, da bosta stano-vanjsko-gradbena in rekreacijska enota imeli svoj svet enote. Za obe enoti prav tako veljajo vsi interni predpisi tovarne. V osnutku statuta je posebej poudarjena odgovornost organov upravljanja in članov teh organov za sprejete odločitve kot sankcije za neodgovorno izvajanje svoje naloge: predviden je odpoklic organa upravljanja ali posameznega člana. Poleg statuta je predvideno, naj bi .v podjetju imeli še: pravilnike: o delovnih razmerjih, o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov, o varstvu pri delu, o knjigovodstvu, o poslovni tajnosti kot obvezne samoupravne akte. Lahko se določi tudi druge, po potrebi. Vse pravilnike naj bi sprejemal DST na predlog pristojnih odborov. Osnutek navaja pravice in dolžnosti članov do čuvanja družbene imovine po principih poslovanja kot dober gospodar, dolžnost do strokovnega in druž-beno-ekonomskega usposabljanja za pridobitev sposobnosti čimboljšega izvrševanja delovnih nalog in aktivnega vključevanja v samoupravljanje. Dalje dolžnost do usposabljanja za splošno narodno obrambo ter dolžnosti varovanja splošne tajnosti itd. Posebne delovne dolžnosti pa izhajajo iz delovnega mesta, na katero je delavec razporejen in izhajajo iz sistemizacije delovnega mesta. Za novo sprejete delavce na delovna mesta, kjer ni mogoče opraviti preizkus znanja pred nastopom dela, predvideva osnutek obvezno preizkusno delo kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja. Za nove delavce je tudi obvezen uvajalni seminar, udeležba na tem seminarju je prav tako pogoj za sklenitev delovnega razmerja. Dalje predvideva osnutek primere, kdaj imajo delavci pravico do izredno plačanega dopusta, kjer ni bistvenih sprememb od dosedanje pravice. Glede obveščanja članov delovne skupnosti navaja osnutek,, da ima vsak zaposlen v tovarni pravico in dolžnost, da je obveščen in da obvešča o poslovanju in gospodarjenju delovne enote in tovarne, o sklepih organov upravljanja in da posreduje predloge za samoupravne odločitve. Če se delavec v postopku sprejemanja samoupravnih odločitev po lastni krivdi ne seznani o vsebini ih ciljih samoupravnih odločitev, nima pravice dajati pripomb in ugovorov na sprejete odločitve, s tem pa prevzema vse splošne in posebne posledice takih odločitev — pravi osnutek statuta. Dalje, delavci lahko zahtevajo ali v okviru delovne skupine ali delovne enote, sestanek, kjer se jim poda informacija o problematiki tovarne. Na sestankih pa so dolžni vodje enote, delovnih skupin ali obratov dajati pojasnila. Informacija pa mora biti objektivna, razumljiva, pravočasna in takšna, ki bo razumljiva vsakemu članu delovne skupnosti. Glede organizacije dela v podjetju predvideva osnutek le področja dela, ne pa organizacijske sheme. Tako ostajajo naprej naslednja področja: uprava podjetja s štabnimi službami, tehnično področje, komercialno, finančno, splošno in kadrovsko. Tako naj bi tudi obstajala organizacija sektorjev. Za vsak sektor so opisane glavne naloge. Osnutek dalje navaja načela notranje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Dohodek tovarne je namenjen za razširitev poslovanja in izplačila osebnih dohodkov, kar mora biti vskla-jeno z letnim in perspektivnim programom tovarne. Upoštevati pa mora tudi zadovoljevanje potreb družbenega in osebnega standarda članov delovne skupnosti v sorazmerju z doseženimi poslovnimi uspehi. Osebni do-r hodki pa morajo biti odvisni od uspešnosti in učinkovitosti dela posameznika, delovne skupine, enote in tovarne kot celote. Stanovanjska kolonija na Lipi »ŠTORSKI ŽELEZAR« Obisk v nemški livarni Demag Juunkerath V zvezi z montažno mrežo frekvenčne indukcijske peči v naši livarni valjev sem si imel priložnost ogledati livarno sive litine pri firmi Demag Jünkerath v Nemčiji, kavarna je v kraju Jünkerath blizu nemško-belgijske meje. To je po številu prebivalcev majhen kraj s 1.500 do 2000 prebivalci. Mesto oziroma vas je raztegnjena ob cesti v ozki dolini. Sama tovarna je na ozkem prostoru ob železnici, stisnjena v kot, kot železarna Štore, tako, da nima mnogo možnosti širiti svoje obrate na nove površine. Sama tovarna je strojna tovarna in livarna. Zaposluje ca. 760 delavcev in uslužbencev, od tega 170 v livarni sive litine. V strojni tovarni izdelujejo različne stroje po naročilu, mešalce, aeratorje in razno drugo opremo za livarne in ostalo industrijo. Livarna je razdeljena v tri dele: 1. livarno manjših ulitkov do kosovne teže 5Ó kg; 2. livarno od 50 do 1.000 kg kosovne teže; 3. livarno večjih ulitkov od 1.000 kg do 20.000 kg. Za taljenje uporabljajo dve mrežno fekvenčni peči. Vsaka ima priključno moč 1.500 kV A, oziroma kapaciteto 3 tone taline na uro. Ker talijo v glavnem ponoči, ko je električna energija cenejša, imajo kot rezervoar za talino kanalsko peč kapacitete 50 ton z induktorjem moči 400 kVA. Vsako noč napolnijo kanalsko peč, čez dan pa jemljejo talino iz nje, glede na porabo v posameznih livarnah. V indukcijskih pečeh talijo predvsem jeklene odpadke. Paketi so iz odpadkov dekapirane pločevine in odpadkov kovaške industrije. Z dodatki talino na-ogljičijo. V rezervi imajo tudi dve ku-polki na hladni zrak. ki pa jih le redko zakurijo. Pred postavitvijo teh električnih peči so imeli štiri kupolke premer 600 mm. Kot sem že omenil, je livarna razdeljena na tri dele glede na način kaluparjenja in velikosti ulitkov. V livarni manjših ulitkov i-majo postavljene štiri pare kaluparskih strojev. Ti stroji so zelo različni po velikosti in öd različnih firm. Vsak stroj izdela na uro 30 do 40 kalupov. Prestavljanje kalupnih okvirjev z valjčnice na mizo kalu-parskega stroja in izdelanega kalupa na transtportni trak je ročno. Kalupe sestavljata delavca pri strojih sama; vstavljata tudi jedra. Le v primeru, če ima kalup več jeder, jih vstavlja drugi delavec. Sestav- ljene okvirje postavijo na tekoči trak. Uliva se med tanspor-toin. V času transporta taline od peči trak ustavijo. V tem času pa se trak napolni, vendar ne toliko, da bi morali ka-luparski stroji stati. Transport taline vršijo z viličarjem. Ta prinaša talino 5 do 6 krat na uro po eno tono. Oddaljenost vlivališča od talilnih peči je ca. 30 metrov. Odliti kalupi potu-jejo po transportnem traku dalje do tresilnih rešetk. Pneumatski bat potisne kalupni okvir na tresilno rešetko. Tu ločijo ulitke od kalupnega okvirja in peska. Prazne okvirje dajo nazaj na trak, ulitke pa transportirajo ročno z vilami na kup, kjer se ohladijo. Z odbijanjem ulivnih sistemov nimajo težav, ker se večina polomi že na tresilni rešetki. O-hlajene ulitke obesijo oziroma naložijo na obešala. Ta jih transportirajo po konvejerski progi v čistilni stroj. Očiščene ulitke obdelajo potem še ročno. Vsak delavec ima na svoji čistilni mizi pneumatska orodja, sekač, brusilni stroj itd. Očiščene ulitke nalagajo na palete ter na njih dalje na barvanje ali v skladišče. Pesek pripravljajo v konti-nuirnem mešalcu. Doziranje vode je ročno po občutku. Enkrat dnevno kontrolirajo vlažnost peska v laboratoriju. Letna proizvodnja te livarne znaša ca. 3.200 do 3.600 ton, delovna površina skupno s pripravo površina pa je( 30 X 30 m. Drugi del livarne za srednje težke ulitke je najmanjši. Ima svojo pripravo peska (betonski pesek), ki se sestoji iz mešalca in malega bunkerja za star pesek. Tu formajo le ročno. Pesek si pripravijo za vsak kalup posebej. Transportirajo pa ga z žerjavom v posodah do posameznih kalupnih okvirjev. V delu liVarne, ki zavzema glavno halo, v kateri so tudi težki agregati, pa formajo velike ulitke težke od 1 do 20 ton. Kalupi so iz cementnega peska. Večinoma kaluparijo v tla, ker só ulitki razmeroma visoki. (O-hišja kompresorjev, vztrajniki ter težki ulitki za obdelovalne stroje). Cementni pesek uporabljajo že osem let, ker smatrajo, da je ta tehnologija najprimernejša in najcenejša za velike ulitke. Ni pa primerna za tankostenskd ulitke in ulitke z velikim številom jeder. Jedra, ki jih uporabljajo so izdelana iz peska, ki ima kot vezilo fu-ransko smolo. Iz te mešanice izdelajo tudi dele kalupov, ki imajo tanke stene in razgibano površino. Nekaj časa so uporabljali tudi razne dodatke za hitrejše strjevanje cementa kot na primer cemoplast, kar pa so sedaj opustili. Za pripravo cementnega peska uporabljajo svež pesek granulacije 1 do 3 mm, katerega pred mešanjem ne sušijo, ampak ga dozirajo vlažnega. Ta pesek skladiščijo kar na prostem. Samo nov pesek z dodatkom cementa v razmerju 1 ; 6 uporabljajo za kaluparjenje s šablonami. Za ostale kalupe je pesek sestavljen iz rabljenega peska z dodatkom 10 % novega ter cementa v razmerju 1 :7. Največja prednost cementnega peska je v tem, da ni potrebno sušenje kalupov. Livarsko barvo, s katero premažejo kalup, posušijo s plinskimi go-rilci. Cementni kalupi se sproti sušijo na zraku, zato je zelo važna relativna vlaga v prostoru. Velike kalupe izdelujejo po več dni (tudi do 10 dni). V tem času se cementni pesek popolnoma veže in pridobi odgovarjajočo trdnost. Nabijanje peska se vrši ročno. Pneumatskega orodja pri tem ne uporabljajo, ker bi se pesek preveč nabil ter s tem poslabšala propustnost. Priprava cementnega peska se sestoji iz stabilne rešetke, na kateri ročno razbijajo debele grude, ki ostanejo po čiščenju. Na rešetko transportirajo pesek z viličarjem, ki je opremljen z odgovarjajočo napravo. Pesek pada skozi rešetko na vibracijski transportni žleb ter nato na gumijast transportni trak, nad katerim je obešen magnetni separator za izločevanje železnih delcev. Trak nosi pesek v drobilec (Hazemag),ki vse grude zdrobi. Od tu potuje pesek po transportnem traku nad katerim je drugi magnetni separator v vibracijsko sito, kjer se izloči prah in drobna granulacija do 1 mm. Iz tega sita pada pesek v posodo pneumatskega transporta, od tam v bunkerje, ki stojijo na prostem. Od treh silosov vsak kapacitete 60 ton sta dva za rabljeni pesek, eden pa za cement, katerega dovažajo z avtocister-nami. Za mešanje cementa, peska in vode imajo dva 300-litrska mešalca tipa Zyklos. Oba o-pravlja en delavec, delata pa izmenično. Vodo dodajajo v mešalec po občutku. Med mešanjem dva do trikrat z roko kontrolira vlažnost. Doziranje peska in cementa se vrši s tehtnico in je avtomatizirano. Čas mešanja traja 5 do 8 minut. Mešanica se iaprazne iz mešalca z nagibom v zaboj, katerega potem z viličarjem prenesejo na posamezna delovna mesta. Livarji delajo v akordu. Če livar ne izkoristi vseh ur, ki so predvidene za izdelavo kalupa, jih tudi ne dobi plačane. Dobi le določen procent kot presežek norme. En kalup izdeluje le en livar, čeprav traja delo cel teden in bi ga dva hitreje opravila. Pri takem individualnem kaluparjenju imajo tudi zastoje zaradi transporta peska. V hali imajo dva konzolna in dva mostna žerjava. Za transport pa še dva viličarja. Kljub temu pa mora livar včasih čar kati po pol ure, da dobi posede s peskom. Površina ulitkov je različna. Cementni pesek med ulivanjem razpoka. V te razpoke nàto vdre železo tako, da imajo ulitki na površini rebra, katera je potrebno potem z odbijanjem in brušenjem odstraniti. . Delovni pogoji so v livarni, kjer se dela s cementnim peskom le na videz ugodni. Pii izpraznjevanju kalupnih okvirjev se dvigajo velike količine prahu, zato izpraznjujejo le ponoči. Odpraševanja razen na pripravi peska, kjer je to tehnološka potreba v tej livarni nimajo. Zato je v obratu vse svetlosivo kot v kakšni cementarni. Prednosti formanja s cementnim peskom so predvsem v nižji ceni kalupov zaradi: 1. nižje cene uporabljenega peska; 2. sušenje form odpade; 3. cena vezila (cementa) ni visoka; 4. čiščenje ulitkov je lažje. To so prednosti, zaradi katerih smo se tudi v naši železarni odločili, da uvedemo tehnologijo cementnih peskov za težke ulitke, kot so: kokile, valji in težka strojna litina. inž. Nosan In to je okras našega dvorišča. Mogoče je pa moderno, »pop look« nje NEZGODE PRI DELU V mesecu marcu je bilo po obratih iu oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž t, jeklarna 6, valjarna 2, livarna I. 5, livarna II. 5, obdelovalnica valjev J. Skupaj je bilo 20 nezgod pri delu. Br.ez nezgode-pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: Modelna mizama, samotama, energetski obrat, elekti;oobrat, promet, ekspedit, razvojni oddelek, OTK, komunalni oddelek in ostale službe. Nar poti na delo so bile prijavljene tri nezgode in sicer: po ena iz elektroplavža, valjarne in prometa. Pii delu so se poškodovali: ELEKTROPLAVŽ MASTNAK Konrad je nakladal elektrodno maso ter si pri tem zamaknil hrbtenico. JEKLARNA MRAVLJAK Ivan je v vliva-lišču prepeljal S-malto. Pri vz vračan ju se je samokolnica prevrnila ter mu padla na palec leve noge. IVAClC Edi je v skladišču starega železa šel čez kup starega železa. Pgi tem mu je spodrsnilo tako, da je padel ter si poškodoval nos. GRAČNER Mirko je odvijal gunrijasto cev za dotok vode, pri tem pa mu je padel drobec v desno oko. Coki Albin je na rafami med obratovanjem preizkušal napetost klinastih jermenov. Pri tem mu je jermen zgrabil roko ter mu poškodoval prst. GRAČNER Peter je uravnaval klešče za kokile, ki so stale na rešetkah. Pri tem so ga klešče stisnile v podest ter mu poškodovale kazalec na levi roki. ZDOLŠEK Jože. Pri nakladanju starega železa v mulde je kos železa odskočil ter ga udaril v golen desne noge. VALJARNA KOLŠAK Stanislav je s sodelavcem prekladal valjane palice. Pri tem je sodelavec izpustil palico na tla, ki je imenovanemu padla iz rok na nogo. PILIH Andrej je popravljal ročni brusilni stroj na komprimiran zrak. Pri tem je odtrgalo dovodno cev, katere prosti konec je imenovanega udaril po očesu. LIVARNA VALJEV JAZB1NŠEK Vlado je ulival kokile pri čemer mu je teKoče železo brizgnilo za čevelj iu ga opeklo. SKALE Edi je čistil ulitke na stolici. V neposredni bližini je žerjavovodja brez znaka dvignil valj, ki je zanihal ter imenovanemu pritisnil nogo ob stolico ter mu jo zlomil. ŽABERL Ivan je skladal ulite rešetke pri čemer ga je stisnilo za prst desne roke. LIVARNA SIVE LITINE ROZMAN Marjan je odpiral dno kupolke, ki je takoj odpad- lo. Pri tem so žareči koks, tekoče železo in žlindra padli po tleh. Nekaj žindre je imenovanemu padlo za čevelj- ter ga opeklo. PLANINŠEK Štefan je brusil na stabilnem brusilnem stroju, pri čemer mu je padel drobec v oko. MASTNAK Ivan je podajal ulitke na čistilni stroj. Pri tem se je en ulitek zvrnil s kupa ter mu padel na roko. ŠTUKLEK Ivan se je pri zabijanju jeder zbodel v sredinec desne roke. BUDNA Friderik je brusil z ročnim brusilnim strojem ulitke ter pri tem dobil tujek v obe očesi. OBDELOVALNICA VALJEV URBANC Alojz je pri vpenjanju strugarskega noža v glavo suporta stal na suportu. Pri sestopu na tla mu je spodrsnilo, pri čemer si je zvinil gleženj. BAUMGARTNER Zdenko je z matičnim ključem zategoval vpenjalne čeljusti na stružnici. Pri tem mu je ključ zdrsnil, kar je imelo posledico, da je padel po tleh ter si pri tem poškodoval desno ramo. GORIŠEK Franc je v orodno omarico segel po milo, pri tem mu je z zgornjega predala padel na glavo npž ter ga poškodoval. SLUŽBA VARSTVA PKl DELU VARNOST NA ŽELEZNIŠKIH TIRIH Kako se moremo ponašati na železniških tirih v tovarni Vsak, kdor se nahaja ali hodi v bližini železniških tirov, se mora zavedati nevarnosti, ki mu pri tem pretijo. Zaradi tega je potrebno uporabljati v bližini železniških tirov samo določena prometna pota. Tire se sme prekoračevati samo na določenih mestih. Posebno je treba biti previden ob premiku. Upoštevati je potrebno o-pozoi ila prometnega osebja. DOPISUJTE V NAŠ LIST Tudi prometno osebje naj ne hodi med tračnicami ali se tam .zadržuje. Prepovedano je hoditi po tračnicah ali po gibljivih delih kretnic. Lahko pride do zdrsnjenja in do stisnjenja v kretnici. Nepoklicanim je prepovedano premikati tirnična vozila ter kakršnokoli drugo opravilo na železniških napravah. Prepovedano je poškodovanje tirnih naprav in vozil. Prepovedano je odlaganje predmetov na železniški tir oziroma kakor koli ovirati železniški promet. Vsem, razen prometnemu osebju, je prepovedano prestavljanje kretnic ali odstranjevanje raztirnikov. Ravno tako je prepovedano odstranjevanje cokel. Pri zadrževanju iu hoji v bližini železniških tirov je potrebno paziti na signale, katere daje prometno osebje. Te signale lahko daje lokomotiva ali pa premikači. Zapomni si, Janezek! Atijeva čelada ni... in pravilnik za nagrajevanje ni za... brisati! ŠPORTNA REKREACIJA IN IZLETNIŠTVO — Kam in kako bomo odšli na izlet — Sindikalne športne igre — Tekmovanje za rekreacijsko sindikalno značko — Troboj slovenskih železarn na Ravnah 4. Celje — Otočec — Šmarješke Toplice — Križišče pri Drnovem — Čatež — Čatežke toplice — Mokrice — Kostanjevica IZLETI: Vsako leto ob koncu glavne sezone izletov ugotavljamo, da je bilo v minulem obdobju nekaj izletov odlično pripravljenih in vodenih. Stimulacija organiziranih izletov v naši tovarni je trenutno taka, da so si lahko boljše izlete privoščili le večji obrati spričo večjih skupnih finančnih sredstev, namenjenih za izlete po ključu 10.— N-din na zaposlenega. Razumljivo je, da si manjši oddelki, obrati, sektorji in nekatere skupne službe, 50 in še manj, niso mogli privoščiti boljših izletov, ker je bil kjer je zaposlenih recimo samo samoprispevek pretirano visok, napovedanih od 30 do 35 izletov. politiko izletništva naj vodi Komisija za izletništvo pri sindikatu naše tovarne. Komisija bi bila tudi organizator vseh izletov. Razlika glede organiziranosti je v tem, da bi bili v bodoče vsi izleti v aranžmaju kolektivnega izleta. Tako bi na osnovi razpoložljivih sredstev pripravili program posameznih izletov glede na relacijo in letni čas. Recimo, da Komisi- 6 Storski Železar jj —Šentjernej Novo mesto — Dolenjske toplice — Žužemberg — Krka — Muljava — Ivančna Gorica — Trebnje — Celje (vožnja, in kosilo). 5. Celje — Ljubljana — Koper — Portorož — Ankaran — Celje (vožnja in kosilo). 6. Celje — Ljubljana — Trst — Ljubljana — Celje (vožnja in kosilo). 7. Celje — Logarska dolina — Golte — Celje vožnja in kosilo, žičnica). 8. Celje — Holmec — Petzen-koenig — Klopinsko jezero — Celovec — Dravograd — Celje vožnja in kosilo). 9. Celje — Šentilj — Graz — Šentilj — Celje (vožnja in kosilo). 10. Celje — Sežana — Benetke — Sežana — Celje (vožnja in kosilo). 11. DVODNEVNI IZLETI: 1. Celje — Ljuhelj — Celovec — Spittal — Grossglockner — Zell a See — Cortina — Trbiž — Celje (večerja, prenočišče, zajtrk in vožnja). 2. Celje — Bled — Vršič — Bovec — Tolmin — Škofja Loka — Ljubljana — Celje (večerja, prenočišče, zajtrk in vožnja). Vsako leto imamo v tovarni Razpoložljiva sredstva za izlete pa so bila v zadnjih letih za vsako leto med 20.000 do 22.500.— N-din. No, in če sedaj primerjamo, da razpoložljiva sredstva razdelimo na število reflektan-tov za posamezne izlete, bi vsak lahko koristil oziroma imel na razpolago približno 600.— N-din. Verjetno ni potrebno posebej razpravljati o tem, kakšen izlet si lahko privoščimo ob takšnih sredstvih. V kratkih besedah smo povedali, kako je bilo to do sedaj. In kako naprej? Predlagamo naslednje: Osnovna organizacija sindikata ima v svojem predračunu predvidenih za izlete za leto 1970 45.000,— N-din. Sredstva so samo predvidena, na voljo pa jih še nimamo. Ker o celotnem predračunu sindikata naše tovarne še niso razpravljali organi upravljanja, se zatorej ne moremo v celoti orientirati in dokončno predvideti koliko izletov bomo lahko organizirali. Ne glede na višino namenskih sredstev za izlete, pa se lahko odločimo za obliko in vsebino posameznih izletov, predvsem upoštevajoč, da bi izleti bili boljši in takšni, da bo v zadovoljstvo nas vseh. Pri tem imamo v mislih naslednje: Celotno SP11 '■ ®HRII Še vedno najboljša športnika v naši tovarni: Eva Ludvigova — keg-ljavka in Dečman Vili — strelec ja predvideva za letos naslednje izlete (samo za primer in boljše razumevanje); I. ENODNEVNI IZLETI: 1. Celje — Maribor — Mariborsko Pohorje — Maribor — Ptuj — Rogaška Slatina — Celje (vožnja in kosilo)^, 2. Celje — Kranj — Kropa — Bled — Bohinj — Železniki — Škofja Loka — Ljubljana — Celje (vožnja in kosilo). 3. Celje — Ljubljana — Domžale — Volčji potok — Kamnik — Stahovica — postaja vzpenjače na Veliko Planino — Kamniška Bistrica — Kamnik — Spodnji Brnik — Cerklje — Velesovo — Visoko — Jezersko — Preddvor — Kranj — Medvode — Motel Medno — Ljubljana — Celje (vožnja in kosilo). Ali bomo imeli tudi letos tako dobro reprezentanco? 3. Celje — Plitvice — Selce —' Rijeka — Postojna — Celje (večerja, prenočišče, zajtrk in vožnja). 4. Celje — Šentilj — Dunaj — Šentilj — Celje (večerja, prenočišče, zajtrk in vožnja). Ponovno opozarjamo, da so podane relacije samo za primer, ni pa izključeno, da se jih ne bi nekaterih tudi poslužili. Če bo predlog takšnih izletov osvojen in če bo ha voljo ddvolj finančnih sredstev, bo komisija pripavila do podrobnosti pro- V LETIJ1970 gram izletov, tako, da se bo lahko vsak član naše tovarne pravočasno odločil in prijavil za izlet, za katerega bo smatral, da mu je glede na relacijo najbolj všeč. Ko smo uvodoma omenili predvidena sredstva za izletništvo tj. 45.000.— N-din, je to slišati kar precej. Kljub temu pa bi lahko izleti bili brezplačni. Zato predvideva, da bi izletnik za vsak izlet prispeval eno tretjino efektivnih stroškov. Primer: Izlet na relaciji Štore — Maribor — Mariborsko Pohorje — Ptuj — Rogaška Slatina — Štore. Upoštevajoč prevozne stroške, kosilo in stroške organizacije izleta, pride na posameznika 51.— N-din. V tem primeru izletnik plača, 17.— N-din. Primer: Izlet na relaciji Štore — Sežana — Benetke — Trst — Sežana — Štore. Stroški posameznika znašajo 110,— N-din. Izletnik tega izleta plača 37.— N-din. Interesantno bo videti, kako se lahko v naše izlete vključijo najožji svojci zaposlenih. Če bo na razpis posameznega izleta prijavljenih premalo število aktivnih članov, bo vsekakor dobrodošel svojec zaposlenega. V tem primeru se plača za svojca polna cena. Želeli smo vam posredovati le glavne podatke, glede na predlog novih oblik izletništva v naši tovarni. Predlagamo, da se o teh zadevah skupno pogovorimo na sindikalnih odborih sklopov, kjer bi se upoznali z ostalimi podrobnostmi, ki niso v tem članku omenjene. (Nadaljevanje na 12. strani) Naš Karlek bo moral letos velikokrat nadeti mreži za lovljenje žog REKREACIJA Na izletu nam ne sme biti dolgčas (Nadaljevanje z 11. strani) IZLET NA TRIGLAV Komisija za športno rekreacijo ima med ostalim tudi v programu organizirati kolektivni izlet na Triglva. Našo zamisel za ta izlet smo posredovali Železarni Jesenice in Ravne. Pred kratkim smo imeli skupni sestanek predstavnikov slovenskih železarn o vprašanju športnega troboja na Ravnah. Na tem sestanku smo se tudi dokončno dogovorili o izletu na Triglav. Izlet na Triglav bo pod geslom »Srečanje slovenskih železarjev na najvišjem vrhu Jugoslavije«. Izlet je predviden v drugi polovici meseca julija, dokončni datum pa nam bodo predlagali glavni vodiči, iz Jesenic. Za izlet na Triglav bomo sprejeli neomejeno število interesentov. Interesantno bi bilo, če bi se nas javilo za ta izlet med 80 do 90 izletnikov. V tem primeru bi imeli dva avtobusa. Iz Štor bi se odpeljali skupaj in to do Radovljice. V. V Radovljici bi se ločili in sicer en avtobus odpelje proti Pokljuki, drugi pa proti Mojstrani. Torej razdelili bi se v dve skupini, in tako tudi Jeseničani in Ravenčani. Tako se bomo na pot proti Triglavu podali, eni iz Pokljuke, drugi pa iz Vrat (nad Mojstrano). Določen bo čas in kraj, kjer bi se obe skupini srečali. Prenočili bi že v naprej določeno po planinskih kočah v bližini samega Triglava. Na sam vrh bi odšli vsi skupaj. Vračali bi se pa tako, da tista skupina, ki je prišla iz Mojstrane gre domov proti Pokljuki, skupina iz Pokljuke pa proti Mojstrani. V dolini, nekje v bližini Bleda pa bi se vsi skupaj zbrali in poslovili. Izlet na Triglav bo temeljito pripravljen in strokovno voden. Zato smo prepričani, da se bomo izleta udeležili v čimvečjem številu. Ob razpisu izleta vam bomo posredovali vse podrobnosti, s katerimi moramo biti seznanjeni pred odhodom. SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE Letošnji program iger je nekoliko spremenjen in dopolnjen. Težilo se je k stalnejšim oblikam (lige z jesenskim in spomladanskim delom). Sindikalne športne igre naj bi sicer bile le zunanji okvir aktivnosti, ki bi pa morala biti izražena pred-' vsem znotraj kolektivov (interna tekmovanja, tekmovanje za rekreacijsko značko, športni popoldnevi). OSNOVNA PRAVILA IGER: Tekmuje se v konkurenci — članov ne glede na starost), — star. članov nad 35 let (letniki 1935 in starejši), — ženske (ne glede na starost). Vsaka kategorija tekmuje po svojem tekmovalnem programu za prvaka v posameznih panogah in prvaka v skupnem plasmanu. Na vsakem tekmovanju predstavlja sindikalno organizacijo samo ena ekipa, razen pri individualnih panogah (smučanje, plavanje, streljanje), kjer ekipe ne tekmujejo neposredno in se upošteva plasman boljše ekipe dotičnega kolektiva. TOČKOVANJE: Točkuje se ločeno: člani, starejši člani in ženske. Uspehi ekip v posameznih panogah se seštevajo tako, da dobi zmagovalna ekipa toliko točk, kolikor ekip je tekmovalo, ostale pa po točko manj. Poleg tega dobi še vsaka ekipa točke za sodelovanje v posameznih panogah. Točke za sodelovanje dobe samo popolne ekipe in tiste, ki sodelujejo do konca tekmovanja. NAGRADE: V večini panog se bodo plakete in nagrade skupaj z razglasitvijo rezultatov in družabnim zaključkom sodelujočih podeljevale po vsakem končanem tekmovanju. — Zmagovalne ekipe v skupnem plasmanu v vseh treh kategorijah prejmejo prehodne pokale. V trajno last ga dobi kolektiv, ki ga trikrat osvoji. — Prve tri ekipe v skupnem plasmanu prejmejo spominske plakete in praktične nagrade v obliki naročilnic za športne rekvizite. — Tri prvoplasirane ekipe v posameznih panogah prejmejo plakete in po možnosti tudi praktične nagrade. — Tri posebne nagrade so določene za: kolektiv, ki ima nad 1000 zaposlenih in bo sodeloval :z največ ekipami, kolektiv s 500 do 1000 zaposlenimi in bo sodeloval z največ ekipami in kolektiv z manj kot 500 zaposlenimi in bo sodeloval z največ ekipami. TEKMOVALNI PROGRAM: FEBRUAR: — smučanje — veleslalom za vse kategorije. MAREC: — namizni tenis za vse kategorije, — šah, člani. APRIL: — kegljanje člani, članice, — mali nogomet, starejši člani, — nogomet, člani, — odbojka, članice. MAJ: — nogomet, nadaljevanje, — mali nogomet, nadaljevanje, — odbojka, nadaljevanje, — odbojka, starejši člani. JUNIJ: — streljanje za vse kategorije, — kolesarjenje za vse kategorije. JULIJ: — plavanje, interna tekmovanja. AVGUST: — plavanje, interna tekmova-ija. SEPTEMBER: — nogomet člani, jesenski del, — mali nogomet starejši člani, jesenski del, — rokomet, člani. OKTOBER: — nogomet, nadaljevanje tekmovanja, — rokomet, nadaljevanje tekmovanja, — odbojka, starejši člani, jesenski del, — odbojka članice, jesenski del. NOVEMBER: — kegljanje člani, članice, jesenski del, — odbojka, nadaljevanje tekmovanja. DECEMBER: — kegljanje, nadaljevanje tekmovanja. Razvidno je, da je tekmovalni program sila obširen in raznovrsten. Komisija za športno rekreacijo si je zadala nalogo, da se bomo v vseh panogah z vsemi kategorijami tekmovanja udeležili. Da bi naši športniki na tem tekmovanju dosegli boljše rezultate, je nujno, da se pravočasno in temeljito vršijo priprave v okviru internih tekmovanj in rednih vadb. Tekmovanje se je že končalo v smučanju in namiznem tenisu, končuje pa se tudi tekmovanje v šahu, Startali pa so že kegljači in kegljačice. Rezultate bomo objavili v naslednji številki. Tekmovanje za rekreacijsko sindikalno značko: Komisija za rekreacijo in oddih pri ObSS Celje se je odločila uvesti tekmovanje za sindikalno rekreacijsko značko (SRZ). S tem naj bi motivirali zaposlene k čim večji rekreativni dejavnosti. (Nadaljevanje na 13. strani) Zdi se mi, da se premalokrat primemo okoli vratu REKREACIJA (Nadaljevanje z 12. strani) Splošna navodila: 1. Pravico do tekmovanja za značko imajo vsi zaposleni v celjski občini. 2. Tekmovanje se prične s 1. majem 1970 in konča s 30. 4. 1971. Upoštevajo se aktivnosti samo v tem času. 3. Vsak tekmovalec lahko prične tekmovati kadarkoli v navedenem obdobju 1970-1971. 4. Tekmuje se za zlato 2000— 2500 točk, srebrno 1500—1993 točk in bronasto značko 1000— 1499 točk. 5. Tekmovalci-alke so razdeljeni v tri starostne skupine: — do 30 let