CELOVEC ČETRTEK VESTNIK V Bekštainu dogovor za večjezični otroški vrtec 6. AVG. 1998 Letnik 53 Štev. 31 (2973) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt k9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. itujjerifski festival 8. 8. 1998 • 14.00, k & k Šentjanž program: glasba • radio • literatura • film • konce prireditelji: KSŠŠD, KSŠŠG, KSŠŠK SLOVENIJA 48. Gorenjski sejem v Kranju zvezi s problematiko dvo-lf jezičnih oz. večjezičnih vrtcev vendarle dobra novica. Svet tržne občine Bekštajn je prejšnji četrtek na svoji seji soglasno potrdil predlog dogovora z društvom »Ringaraja«, s katerim bo k ustanovitvi in delovanju trijezičnega vrtca primaknil svoj pomembni finančni delež. Zainteresirani starši otrok in aktivisti Slovenskega prosvetnega društva »Jepa-Baško jezero« so po zavrnitvi predloga frakcije EL v občinskem svetu letošnjo pomlad pred dobrim mesecem in pol ustanovili društvo »Ringaraja«, ki si je zadalo nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev in delovanje večjezičnega vtrca v občini. Predsednica društva dr. Marija Novak-Trampusch je z odborom opravila vse potrebne pogovore in pripravila tudi ustrezne podlage. (Beri pogovor na 3. strani.) Predlog dogovora je podala občinska svetnica SPÖ Gina Maltsch, potem pa se je razvila dokaj živahna, vendar kon-struktivana debata. Oglasili so se podžupana Michael Michetz Preberite Celovec O posledicah krivičnega finaci-ranja Slovenskega šolskega društva pogovor z njegovo tajnico Vido Obid. stran 2 Bekštajn Pogovor s predsednico društva Ringa-raja dr. Marijo Novak-Trampusch po nedavnem pozitivnem glasovanju v občinskem svetu stran J Maribor-Koper Ob 75-letnici naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča objavljamo l. del njegovih kritičnih misli o slovenski cerkvi v pogovoru s koprsko »Soboto«. Stran 4 Vovbre Predstavo »Urfausta« na Vov-brškem gradu se splača ogledati, meni naša poročevalka. Preperite njeno oceno. Stran 5 Celovec Slovenski atletski klub je premagal Köflach in si tako priboril tekmo z zveznim ligašem GAK Stran S (SPÖ) in Werner Sitter (FPÖ), Franz Urschitz in Wolfgang Staunig (ÖVP) Erika Wrolich (EL). V njihovih govorih je bil izražen poziv medijem, naj razprave in odločitve v občinskem svetu ne politizirajo in s tem ustvarjajo nepotrebnih emocij. Wrolichova je odločanje postavila v kontekst odprte evrope in alpe-jadranskega prostora, Sitter pa je celo dejal, da je ta dogovor lahko zgled tudi drugim občinam in avstrijskim deželam, kjer žive narodne manjši- ■ Na ljubljanskem radiu poslušam pogovor s predsednikom Slovenske ljudske stranke in hkrati podpredsednikom vlade. Na vprašanje o njegovem pogovoru z ljubljanskim nadškofom Francem Rodetom mladi politik tudi izjavi, da bi morala imeti katoliška cerkev z ozirom na njene zgodovinske, kulturne in narodnostne zasluge poseben po-lotaj. Slovenska ustava, kolikor vem, zagotavlja vsem veroizpovedim in vernikom enak polotaj. Tako je tudi prav! Toda pri zgodovinskih, kulturnih, narodnostnih zaslugah se mi začne bliskati. Je bila morda kulturna zasluga protireformatorja škofa To- ne. Vrtec naj ne bi postal politi-kum, temveč odraz dejanskih potreb staršev in občine v smislu enakopravnega obravnavanja vseh občanov in mirnega sožitja med prebivalci obeh narodnosti. Po potrjenem dogovoru naj bi občina društvu pomagala vzdrževati vrtec z dotacijo 2600 šilingov mesečno po otroku ter mu ga ob začetku pomagala opremiti. Vrtec bo nastanjen pri Borovcu v Ledincah. J.R. mata Hrena to, da je preganjal protestantske duhovnike in setigal knjige Primota Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča...? Je bila zgodovinska narodnostna zasluga škofa Gregorija Rožmana to, da se je udeležil Posebne zasluge? domobranske zaprisege zvestobe Hitlerju in wermachtu v skupni borbi proti narodnoosvobodilni vojski? Tu pa se vse neha! Morda pa bo imel ta politik tudi svoje zgodovinske zasluge pri »razvoju slovenske narodnosti na Koroškem«? Z ozirom na dosedanjo prakso si jih je nekaj že nabral! J. R. Od 14. do 23. avgusta bo 48. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju. Na 50.000 m2 bo ponujalo svoje proizvode skoraj 800 razstavljavcev. Med njimi bo 52 razstavljavcev iz tujine, od njih še kar nekaj podjetij iz Koroške in ostale Avstrije. Sejem v avgustu je osrednja kranjska gorenjska prireditev, ki privablja ljudi od blizu in daleč. Predvsem razstavljavci popestrijo sejemsko ponudbo, saj se na sejmu prodaja vse, kar je razstavljeno. Tako obiskovalci lahko izbirajo med vsakovrstno Železnica -strah koroškega gospodarstva Ali bojo nove prometne zveze in žile obšle Koroško in Štajersko in bo s tem južni del Avstrije odrezan od razvoja na tehničnem in gospodarskem področju? To je bilo osrednje vprašanje diskusije v torek, 4. avgusta, v Philipsovem razvojnem centru v Celovcu. Domači in mednarodni prometni strokovnjaki so skušali najti odgovor. Kot resda nedosegljiva vizija jim služijo visokohitrostne železnice v Franciji, na Japonskem in v Nemčiji. V Evropi prihodnosti bo železnica imela pomembno vlogo, v bodočem omrežju je prav zvezi med Trbižem in Dunajem namenjeno važno mesto. Švicar ponudbo proizvodov. Posebnost sejma so tradicionalni zabavni večeri, vsak dan v času sejma od 20. do 01. ure zjutraj, kjer za zabavo in dobro voljo poskrbijo najpopularnejši izvajalci zabavne glasbe. Na sejmu pa je tudi bogata gostinska ponudba: domača in mednarodna kulinarika, jedi z žara, vsak dan sveže morske ribe in sadeži. Organizatorji upajo na dober obisk in si letos pričakujejo blizu 100.000 obiskovalcev. Več v prihodnji številki. Thomas Fioscher je sploh prepričan, da se evropske prometne zveze ne bojo več dosti spremenile in da so one tudi tudi žile blagostanja. Zato jih je treba razširiti na manj razvita področja, da blagostanje ne bo omejeno zgolj na centralni evropski prostor. Kar zadeva Koroško, pa je diskusija pokazala, da si politika in gospodarstvo od razvoja in gradnje visokozmogljivost-nih železnic, ki bojo v Avstriji dosegale poprečno hitrost 150 km/h pričakujeta ogromno. Gradnja nove železniške proge pod Golico (Koralm) in Čemer-nikom (Semmering), ki bo Koroško in Štajersko navezala na mednarodno omrežje, da je prvobitnega pomena in neobho-den pogoj za razvoj dežele, ki bo sicer docela zaostala za ostalim svetom. /. n. Srečanje Kučan - Fischer f 1 Z leve: Ivo Vajgl, Milan Kučan, prejvajalka, Heinz Fischer, Branco Lenart, Marjan Sturm Predsednik R Slovenije Milan Kučan in predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer se že dolga leta srečujeta na neformalnih sestankih, na katerih se pogovarjata o aktualnih bilateralnih in multilateralnih vprašanjih. Letos sta se srečela pretekli teden v Radencih, predhodno pa sta obiskala Pavlovo hišo v Potrni, ki jo je Društvo člen 7 štajerskih Slovencev uradno odprlo meseca maja letos. Tedaj dr. Fischer zaradi bolezni ni mogel sodelovati in zato sta oba predsednika tokrat simbolno odprla Pavlovo hišo kot hišo »zbliževanja in sodelovanja«. Obiska so se poleg predstavnikov štajerskih Slovencev udeležili tudi predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, predsednik dunajskega centra mag. Marjan Pipp ter državnozborski poslanec Karel Smolle. PREBLISK ■rad kanclerja je zveznega u sprožil postopek za konstituiranje sosveta. Do zastoja je prišlo, ker predlog vlade, da se število članov zviša na 18, parlament ni odobril. V njem je namreč ljudska stranka svoj pristanek na razširitev sosveta vezala na razrešitev vprašanja nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Zato sem zahteval, da se sosvet pač konstituira na osnovi stare odredbe - torej s 16 člani -, štajerski Slovenci pa naj bi bili dobili svoje mesto tedaj, ko bo pralament potrdil predlagano odredbo z 18-članskim sestavom. Do tedaj bodo štajerski Slovenci lahko sodelovali v sosvetu kot kooptirani člani, tako kot v preteklem obdobju. Postopek za konstituiranje sosveta ima nekatere novosti. NSKS se je v preteklem mandatnem obdobju pritožil pri upravnem sodišču zaradi sestava. Sodišče je pritožbo zavrnilo iz formalnih razlogov, ker so NSKS-ovski pravniki zamudili rok za pritožbo, ki ga predvideva zakon. Upravno sodišče pa je v svoji odločitvi sprejelo nekatere vsebinske sklepe, ki imajo za posledico, da mora vlada imenovati člane sosveta z odlokom (Bescheid), kar pa pomeni, da mora v tem odloku tudi obrazložiti, po kakšnih kriterijih je sosvet sestavila. Zato je Urad zveznega kanclerja potem, ko je pozval NSKS in ZSO, da predlagata KOMENTAR L J dr. Marjan Sturm po štiri osebe za člane sosveta, ponovno pozval obe osrednji organizaciji, da obrazložita koncepta njunega delovanja. Na podlagi tega bo Urad zveznega kanclerja sprejel sklep o sestavu sosveta in ga posredoval ponovno v obravnavo. Na podlagi tega bo potem vlada z odlokom potrdila člane sosveta in Urad zveznega kanclerja bo nato razpisal njegovo prvo sejo. Ta postopek je prav gotovo pozitiven, ker namreč predvideva objektivizacijo postopka za imenovanje članov sosveta. S tem bo morala vlada obrazložiti, po kakšnih kriterijih se je odločila za imenovanje. Obe osrednji organizaciji imata možnost, da že v postopku Novosti pri sestavu sosveta imenovanja obrazložita svoja videnja glede sestava sosveta. Če se z odločitvijo ne bosta strinjali, bosta lahko sprožili postopek pri upravnem sodišču. Le to pa bo preverilo celoten postopek Urada zveznega kanclerja glede na to, ali je pri imenovanju članov sosveta upošteval zakonske osnove oziroma vse pripombe osrednjih oragnizacij. Skratka, po novem ne zadostuje, da kdo kriči, da je »najlepši in najmočnejši« in zaradi tega zahteva recimo 6 mest v sosvetu. V upravnem postopku bo moral svojo »lepoto in moč« dokazati. SLOVENSKO ŠOLSKO DRUŠTVO (SŠD): Podpora, ki ne krije niti obresti Poročilo o poniževalni razdelitvi denarja iz Slovenije, ki smo ga objavili v prejšnji številki SV (30/98), je med bralci sprožilo val zaskrbljenosti in celo zgroženja. Prav posebej pa je ljudi razburilo neverjetno zapostavljanje vzgojno-izobraževalnih ustanov Slovenskega šolskega društva, ki je lani iz Slovenije dobilo le 800.000 šilingov. O težkem finančnem položaju in o obširnih vzgojno-izo-braževalnih, kulturnih in športnih nalogah Slovenskega šolskega društva smo se pogovarjali s tajnico Vido Obid. Bi na kratko orisali dejavnosti in naloge Slovenskega šolskega društva in koliko ste zadnja leta prejeli iz Slovenije? Zadnja leta smo iz Slovenije dobili med 700 in 800.000 šilingi, leta 1991 pa niti groša. Mi nočemo nikomur jemati denarja, zahtevamo pa pravično in upravičljivo razdelitev finančnih sredstev. Slovensko šolsko društvo vzdržuje na Koroškem tri otroške vrtce s štirimi skupinami. Vrtci so v Celovcu (2 skupini) ter v Šentprimožu in Skofičah z eno skupino. Vsega skupaj je v teh vrtcih okoli sto otrok, ob tem pa še vzgojiteljice, pomočnice, čistilke in kuharice, vsega skupaj deset oseb. V Celovcu ima društvo Mladinski dom, ki nudi internatska mesta poprečno 150 dijakom. SŠD zaposluje 25 sodelavk in sodelavcev. Ob tem prihaja dodatno dnevno nad 100 dijakov na kosilo oz. se jih poslužuje dnevne oskrbe in ponudb doma, kot so to športne dejavnosti, intenzivno učenje in podobno. V okviru doma imata svoje prostore še Slovenska študijska knjižnica in slovenska Glasbe- na šola. Vsa ta dejavnost ter vzdrževanje doma pa seveda nekaj stane, zastonj ni nič. Samo pri vrtcih imamo po 200 do 300.000 šilingov letnega primanjkljaja. Mesto Celovec naš vrtec podpira v enaki višini kot ostale zasebne vrtce, a na podeželju je ta podpora nizka in vrhu tega zelo različna. Če obstaja že občinski vrtec, potem dvojezični vrtec dobi še manj denarja kot sicer. Podporo med 250 in 280.000 šilingi dobimo za eno vzgojiteljico na vrtec tudi od Urada zveznega kanclerja. Za vzgojiteljico v drugi skupini pa te podpore ni več. Slovensko šolsko društvo nudi dnevno oskrbo okoli 300 mladincem. Vključno s knjižnico in Glasbeno šolo je to multi-funkcionalni kulturni in športni center s slovenskim ambientom. Če se ta struktura podre, potem smo Slovenci na Koroškem, in ne samo mi, izgubili ogromno. Upam si celo trditi, da bi to bilo v škodo tudi Sloveniji, kajti naše investicije v strukturo tega doma in centra so tudi v njeno dobro in korist. KULTURNI TEDEN V HRASTOVICI Kočevarji hočejo biti priznana manjšina »g Hrastovici pri Celovcu je n» preteklo nedeljo, 2. avgusta, minil letošnji že 33. kulturni teden kočevskih Nemcev, Kočevarjev. Njegovo geslo je bilo »Kočevarji-manjšina, ki se uveljavlja«. Na tem tednu se v glavnem srečujejo tisti Kočevarji oz. redki njihovi potomci, ki so decembra leta 1941 na podlagi sporazuma med nacistično Nemčijo in fašistično Italijo šli »Heim ins Reich« in se tako dokončno odrekli svoji domovini v osrčju Dolenjske. Omenjeni sporazum med Italijo in Nemčijo je namreč določal, da bojo vsi folksdojčarji zapustili italijansko oblastno območje in se vrnili v rajh. Ker je aprila 1941 Dolenjska prišla pod Italijo, so kočevski Nemci že konec leta 1941 zapustili Kočevje, ki jim je nad 600 let bilo domovina. Edinole na območju Kočevskih Poljan v občini Dolenjske Toplice je skupina kočevskih Nemcev kljub najhujšim pritiskom nasprotovala odselitvi in tako vse do danes ohranila svoj jezik in kulturno dediščino. Iz »stare Zastava kočevarskih društev na Koroškem foto domovine«, to je iz Slovenije, se je tedna udeleževala le manjša skupina. Že na otvoritvi sta zastopnika na Koroškem živečih kočevskih Nemcev, dr. Krauland in dr. Michitsch, zahtevala, da mora Slovenija na svojem območju živečim Nemcem priznati status manjšine. Slovenski Nemci da morajo biti upoštevani v kulturni pogodbi med Slovenijo in Avstrijo. Podporo njihovim zahtevam sta obljubila zastopnika ljudske stranke in svobodnjakov, dež. svetnik Robert Lutschounig, ki je dejal, da ima velik posluh za manjšine, ter špitalski podžupan Herbert Haupt. V četrtek, 30. avgusta, je udeležencem tedna predaval namestnik vodje deželnega urada ddr. Karl Anderwald o manjšinah v Evropi s posebnim poudarkom na Nemcih v Sloveniji. Anderwald je dejal, da je obstoj nemške manjšine v Sloveniji nesporen, kar da so med drugim dokazale tudi študije dr. Karnerja in dr. Nečaka. Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin, ki sta jo poleg drugih držav podpisali tudi Slovenija in Avstrija in ki Svetu Evrope nudi možnost kontrolnih posegov, pa je po mnenju dr. Anderwalda tisti možni vzvod, s katerim bo v Sloveniji živečim Nemcem možno priti do statusa manjšine. Anderwald je svaril pred evforijo, kajti tudi »v Avstriji in na Koroškem moramo opraviti še mnogo domačih nalog«, in je zastopal način preudarnega in konsenzu-alnega postopanja, pri čemer pa je jasno zavrnil politiko reci-procitete. Med primarne naloge manjšine sodijo ohranitev jezika in kulturne dediščne ter delo z otroki in mladino. Zahteva po zajamčenem zastopstvu v slovenskem parlamentu je sekundarnega pomena. V razpravi je poslovodja društva staroselcev iz Kočevskih Poljanah inž. Avgust Gril navzoče seznanil z vsebino pogovora s slovenskim zunanjim ministrom dr. Frlecem 22. julija v Ljubljani. Gril je pogovor ocenil kot zelo konstruktivnega in pozitivnega za nadaljni razvoj. Če podrobno razčlenimo podpore iz Slovenije, se ne moremo otresti občutka, da so denar delili tudi po ideološkem ključu, v škodo Slovenskega šolskega društva. Ali je svetovni nazor dijakov oz. njihovih staršev pomemben za SŠD? Časi ideološkega gledanja na otroka so mimo, in prav je tako. Mladinci so pač radi tam, kjer se dobro počutijo, kjer lahko kaj storijo za razvoj lastne osebnosti. Zato, kdor podpore deli po nekem ideološkem ključu, ki ga na Koroškem ne razumemo, mladini dela krivico. Če se položaj ne bo izboljšal, posledice ne bojo izostale. Mi smo kljub najskrbnejšemu gospodarjenju že dosegli finančni plafon svojih zmogljivosti. Že danes imamo v vrtcih visoko mesečnino, podobno velja za dom, in više ne moremo. Kaj pa socialna vloga doma? Klasični čas internatov je mimo. Kljub temu bomo Slovenci v Celovcu tudi v prihodnje potrebovali internat, ker se zaradi manjkajočih prometnih zvez in zaradi geografskih danosti ne morejo vsi dijaki dnevno voziti od doma v šolo. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bi brez internatov bilo manj dijakov na gimnaziji oz. na dvojezični trgovski akademiji. V primeru pa, da bo država zaradi varčevalnih ukrepov res zaprla nekatere prometne linije, bo pa internat še bolj pomemben. Hvala za pogovor. f. n. Masovna grobišča na Kosovu Groza masovnih pokolov se očitno seli na Kosovo. Srbska vojska in policija sta z masovnim pritiskom zmanjšali udarno moč kosovske osvobodilne vojske, povečali pa sta tudi obmejni varovani pas s prejšnjih petsto metrov na pet kilometrov, da bi laže preprečevali vdore obororoženih upornikov iz albanskega teritorija. Z močno ofenzivo sta ponovno osvojili tudi strateško pomembno mesto Orahovac Ob tem pa so novinarji žal odkrili spet grozodejstvo, in sicer masovno grobišče z vsaj 500 trupli, od katerih naj bi bilo kar štiristo otrok. Storila naj bi ga srbske enote po spopadih za to mesto. To je sicer doslej prvo odkrito grobišče v spopadih na Kosovu, ki naj bi ga po vseh danih podatkih zagrešili Srbi. Albanci pa že dalj časa opozarjajo mednarodne organizacije, da mnogi civilisti kar čez noč izginevajo neznano kam. Očitno se bosanska situacija ponavlja. 6. avgust 1998 3 V začetku aprila je svet tržne občine Bekštajn soglasno odklonil zahtevo frakcije EL za ustanovitev dvojezičnega otroškega vrtca. Sklep preteklega četrtka je bil soglasen ZA Da, to bi si nekdo, ki ne pozna celotne naše situacije in vseh ozadij, kar težko predstavljal. Kakorkoli se je glasovanje pred tremi meseci izteklo negativno, pa moram reči, daje bila klima vendarle ustvarjena. Na njej smo lahko gradili dalje. Iz iniciative za ustanovitev dvojezičnega vrtca je ob koncu preteklega meseca nastalo društvo in to je kot pravna oseba lahko vodilo pogovore z občino. Je bilo teh veliko? Kar precej. Sama ne vem več koliko. Pogovarjali smo se z županom, z vodji političnih frakcij, iskali sprejemljive rešitve, kajti glasovanja o tako pomembni zadevi nihče ni hotel ponovno postaviti na kocko. Dodatno k temu smo iskali podporo na deželni ravni. Pri večini strank in deželnih politikov smo naleteli na razumevanje. Predvsem pa nas je podprla dežežna svetnica, pristojna za otroško varstvo, Karin Achatz in nam celo obljubila, da nam bo poskužala pridobiti nekaj sredstev iz zvezne t. i. milijarde za otroške vrtce. Nekateri frakcijski vodje so na seji omenjali očetovstvo tega modela in se branili politiku-ma. Kot strpno in integrativno osebo pa je bilo večkrat slišati vaše ime. DRUŠTVO »RINGA-RAJA« »Z vrtcem moramo uspeti« Bekštajnska rešitev okrog večjezičnega otroškega vrtca je pravi kompromis, konsenz političnih strank v občini, edino možna solucija v sedanjem položaju, rezultat odstopanja od elementarne pravice do enakopravnega obravnavanja otrok upravičenih, hkrati pa tudi posledica mehčanja dokaj trdih stališč nekaterih strank do pravice otrok po dvo in večjezični vzgoji. Toda vendarle je kompromis in s tem precejšen korak v smer demokratičnega, kulturnega, humanega odnosa do kulturno in jezikovno drugačnih soobčanov. S predsednico društva »Ringa-raja - Otroški vrtec/Mehrsprachiger Kindergarten/Scuola materna dr. Marijo Novak Trampusch seje pogovarjal Jože Rovšek. No ja, seveda so omenjali le predsednico, moram pa reči, da je za tem projektom stal ves odbor, da so vsi njegovi člani vsak po svojih močeh delovali z vso vnemo. Občinski svet je glasoval o dogovoru med vašim društvom in in uradno občino. Kaj v bistvu ta dogovor pomeni? To je dejansko nekakšna kompromisna oblika med dolžnostjo in naklonjenostjo uradne oblasti. Občina se s tem dogovorom obvezuje, da bo za ta večjezični vrtec prispevala manjkajočo razliko v proračunu oz. toliko kot je sicer povprečni primanjkljaj za enega otroka v javnih občinskih vrtcih, ta pa je 2.600 šilingov mesečno. Zgornja številka za celo leto je dejansko li-mitrirana pri 400 tisoč šilingih. Dodatno se je občina obvezala, da vrtcu pomaga pri nakupu opreme, ki naj bi stala okrog 300 tisoč šilingov. Predsednica društva »Ringa-raja« dr. Marija Novak.Trampusch foto: sv In k čemu se je obvezalo društvo »Ringa-raja«? Da si bo pridobilo preostala sredstva, in sicer od Urada zveznega kanclerja, od dežele in da bo za pilotni (trijezični) projekt poskušalo dobiti tudi pospešavalna sredstva od Evropske unije. Kako pa je dejansko trden ta dogovor? Je in ni. Temelji predvsem na medsebojnem zaupanju. Občina ima sicer pravico, da ga vsak čas brez nevedbe razlogov in upoštevanja rokov odpove, a enako pravico ima tudi naše društvo. Toda ker smo pri tej pravici vezani na denarna sredstva, smo seveda v nekoliko podrejenem položaju Podžupan Werner Sitter (FPÖ) je na seji sicer močno pozdravil ta projekt, nekako si je pripisal tudi njegovo sooče-tovstvo, vendar je poudaril, da bo njegova stranka močno pazila, da vrtec ne bi postal poli-tikum. Kako se temu izogniti? Kdor komu gleda na prste, mu seveda lahko zelo hitro očita politizacijo. Kaj je to pri nas, je seveda zelo relativno. Lahko je že jezik, pesem itd. Politike v našem vrtcu ne bo, sami ne bomo tega dovoljevali. Tudi pri narodnostni sestavi varovancev ne. Sprejemali jih bomo po starosti. To in pa občinska pripadnost - predvsem v času veljavnosti dogovora - naj bi bila edina kriterija. Končno imajo vsi otroci pravico, da so vzgajani večjezično. Še nekaj besed o lokaciji, prijavah otrok in o vzgojnem kadru! Vrtec bo deloval v zasebnih prostorih pri Borovcu (hotel Mit-tagskogel) v Ledincah, ki jih bomo vzeli v najem. Prijav otrok je že precej in prav nič se ne bojimo, da bi jih bilo premalo. Vzgojiteljico imamo zagotovljeno, njeno pomočnico pa bomo poiskali na delovnem trgu. Boste vaša dva otroka tudi vključili? Seveda, Gregorja že letos, Antonijo pa prihodnje leto. Mnogo uspeha in hvala za pogovor! Die Draukraft auf der Messe CELOVŠKI SEJEM 1998 Spet široka ponudba proizvodov in zabave akor vsako leto ob tem času bo l^tudi letos od 8. do 16. avgusta »Klagenfurter Messe«, ki je največja prireditev organizacijskega komiteja v tem letu. Letos bo svoje proizvode ponujalo skupno 520 razstavljalcev iz 21 držav. Med njimi je tudi šest slovenskih podjetij, kar je precej več kot preteklo leto. Organizatorji so se zaradi tega tem slovenskim podjetjem še posebej zahvalili. Skupno so druge države zastopane s 115 razstavljalci, ti pa prihajajo iz Nemčije (56), Italije (20), Madžarske (13), Hrvaške (2), Švice, Finske in še mnogih drugih. Dodatno pa bo v zabavnem parku še 120 razstavljalcev. Na sejmu bo videti mnogo raznolikih izdelkov, katerih ni najti skoraj nikjer drugje, in tudi ponudba bo veliko večja od tiste v trgovinah. S tem organizatorji sledijo trendu sejmov na Koroškem. Letos ima Celovški sejem tri težišča, namreč t. i. »svinjo« (neprestani show-program s pomočjo strokovnjakov), modo (pod profesionalnim vodstvom graške modne agenture) in seveda zabavni park, ki je letos prostorno malo manjši od lanskega. V proizvodnem programu so glavna področja letošnjega sejma pohištvo (na 12.000 m2 v tržnici 5), moda (tržnica 3), gospodinjstvo (tržnica 6), gradbeništvo (tržnici 12 in 7) in kmetijstvo (na prostem). Svetovna novost bodo preproge umetnice Kiki Kogelnik, ki bodo na celovškem trgu prvič predstavljene. Razen tega bodo na ogled največji svinjski muzej Evrope in gledališke predstave za otroke in odrasle. Organizatorji pa so si za vsak dan namislili tudi kaj posebnega. Tako je npr. 11. avgusta dan seniorjev (vstopnica zanje cenejša za 25 šil.), 13. avgusta pa se bodo srečali »Elvisi«. Vstopnice se od lanskega leta niso podražile. Še vedno stanejo za odrasle 75 šil., za otroke (do 15 let) pa 35 šil. Družinska karta (2 odrasla, 2 otroka) stane 150 šil. in t. i. »Schnupperkarte« (od 16. ure naprej) 35 šil. Za parkirišča je poskrbljeno. Parkiranje ni možno le v mestu, temveč tudi na južnem vozišču August-Jaksch-ceste, od koder bo brezplačen »Shuttleservice« k sejmu. Seveda je tudi parkiranje zastonj. Lani si je Celovški sejem ogledalo pribl. 135.000 obiskovalcev, kar je bilo sicer 18% manj kakor leta 1996, a če upoštevamo vročino, še vedno dokaj lepo število. Letos organizatorji upajo na podoben uspeh kot leta 1996 in so zaradi tega poskrbeli za klimatizirane tržnice. Obljubili pa so tudi, da bodo v primeru prevročega vremena pripravili posebne akcije, ki naj bi privabile ljudi. Vsekakor si bodo domači in tuji obiskovalci lahko ogledali mnogo novih stvari in tudi zabava bo za vsakogar zagotovljena! T. G. Sauberer Strom ■ ■ aus Österreich Mitmachen und gewinnen im Draukraft-Pavillon vom 8.-16. August 1998 auf der Klagenfurter Messe. Elisabeth Vitouch lädt stündlich zum großen Energiequiz mit Sofortpreisen und vielen attraktiven Hauptpreisen wie Ballonfahrten, Fahrräder, Ferienaufenthalte... Wir freuen uns auf Ihren Besuch im Draukraft-Pavillon. Verbund Sauberer Strom aus Österreich. NOV ZBORNIK Pesmi gradiščanskih Hrvatov včeraj in danes lasbene skupine gra-\Jdiščanskih Hrvatov štejejo že več let med stalne goste slovenskih kulturnih društev na Koroškem. Zdaj je na razpolago knjiga, ki obsežno prikazuje glasbeno kulturo gradiščanskih Hrvatov. Zaobjema vse vrste glasbe, ki so se izoblikovale v teku njihovega 500-letnega bivanja v tem prostoru. Avtorji strokovno obravnavajo tako zgodovinski kot današnji razvoj ljudske, cerkvene in tambu-raške glasbe, godbe na pihala, popovske in rockovske glasbe ter plesa. Izdajateljica knjige Ursula Hemetek se v uvodnem prispevku mdr. loteva vprašanja vloge etnične glasbe pri oblikovanju narodne identitete. Avtorica pride do zaključka, da je ta glasba sicer pomemben steber narodne identitete, da pa je vsekakor nevarno, če se na političnem ali znanstvenem področju glasba zgolj »etnizira« in s tem nacionalizira. Težko ali celo nemogoče je povedati, kaj je v kulturi nekega naroda pristnega in kaj je prevzeto, ko so narodi razmeroma nova politična kategorija, kultura nekega prostora pa je vendarle nekaj starejšega. Ko gre za glasbeno kulturo narodnostne manjšine, v tem primeru gradiščanskih Hrvatov, so medsebojni vplivi sosednih, oddaljenih in v času množične komunikacije tudi svetovnih kultur še kako jasno razvidni in predvsem slišni. Na področju ljudske pesmi avtorica opozarja na vplive romske glasbe, nemških, madžarskih in slovaških pesmi, ki sojih razširjali mdr. potujoči glasbeniki, duhovniki in učitelji. Danes so zaznavni predvsem vplivi popevk iz Hrvaške in domačih skupin. Podobno bi nemara lahko ugotovili tudi za slovensko in nemško ljudsko pesem na Koroškem. Vsekakor pa posamezni prispevki v knjigi kažejo na to, da pesmi Hrvatov niso tako narodnopolitično obarvane in domoljubne kakor ponekod na severni strani Alp. Kar na Koroškem komaj zasledimo, je sodobna slovenska popovska in rockovska glasba, če odštejemo redke nastope skupin iz Slovenije. Tovrstni domači poskusi so po vrsti usahnili ali se prilagodili potrebam pivskih šotrov. Drugače je to pri gradiščanskih Hrvatih, kjer se je od šestdesetih let naprej našla kopica ljudi, ki je skrbela za stike s hrvaško glasbeno sceno v Jugoslaviji. Kaj vse se lahko razvije iz takih pobud tudi v vaškem okolju, osvetljuje Joško Vlašič, sicer član skupine »Bruji«, ki je postala sinonim za gradiščansko-hr-vaški rock. Prav njegov članek, ki močno upošteva novejši družbeni razvoj gradiščanskih Hrvatov in potrebe mlade generacije, gre priporočati vsem, ki sooblikujejo slovensko glasbeno kulturo na Koroškem. Knjiga je napisana v nemškem jeziku s povzetkom v gradiščanski hrvaščini in angleščini in je opremljena s številnimi glasbenimi primeri in slikami. A. L. ... und sie singen immer noch -...još si svenek jaču. Musik der Burgenländischen Kroaten -Muzika gradiščanskih Hrvatov. Hrsg, von Ursula Hemetek für Hrvatski kulturni i dokumentarni centar - Kroatisches Kultur-und Dokumentationszentrum. Eisenstadt: Edition Rötzer, 1998. 318 str., 450 šil. Slovenska študijska knjižnica v Mikschallee 4, Celovec, sporoča, da bo od sobote, 8. avgusta, do vključno ponedeljka, 7. septembra, zaprta. Vsak obiskovalec si lahko do 30. septembra izposodi 5 knjig. Osebje želi vsem bralcem lepe počitnice! Dr. Vekoslav Grmič o katoliški cerkvi, 1 partizanih in narodnih izdajalcih, o Drobniču in Rodetu »Slovenska cerkev se obnaša hudo fundamentalistično« Dr. Vekoslav Grmič, naslovni škof, teolog, humanist, filozof, predavatelj cerkvene dogmatike, etik, član predsedstva Zveze socialistov, disident. Letos praznuje svojo 75-letnico in 30-letnico škofovskega posvečenja. Je avtor dvajsetih strokovnih knjig in več kot tisočih člankov. Ves čas svojega delovanja se je kot dober socialist zavzemal za ločitev cerkve od države, za zdravi ekumenizem in nenazadnje za enakopravnost žensk v cerkvi. Mnogi v Sloveniji ga poznajo kot mariborskega rdečega škofa, čeprav sam trdi, da se je ta vzdevek pred njim oprijel že škofa Držečnika in pa seveda brazilskega nadškofa in Nobelovega nominiranca Helderja Camare, ki je nekoč izjavil: »Ko sem revnim dal hrane, so me imeli za svetnika. Ko sem vprašal, zakaj so revni lačni, so mi rekli, da sem komunist.« Patricija Maličev Doktor Grmič, v Sloveniji vas mnogi imajo za rdečega škofa. To je zato, ker sem se vedno zavzemal za socialistično družbeno ureditev in niti malo za komunizem. V prejšnji Jugoslaviji, pred drugo svetovno vojno, sem močno okusil, kaj se pravi živeti v kapitalistični družbeni ureditvi, kakršna je bila takrat. Občutil sem veliko pomanjkanje, velikokrat nisem imel niti za kruh. Kot otrok sem na kmetih videl hlapce in dekle, ki so delali do onemoglosti, brez socialnega zavarovanja, brez vsega, ko pa so omagali, so pristali na cesti in beračili. Vse to je vplivalo name, da sem se začel zavzemati za socialistično ureditev, in se v socializmu, v kakršnem smo živeli, vedno trudil, da bi ta socializem postal vedno popolnejši, da bi se držal etničnih načel in da ga ne bi mnogi zlorabljali za svoje osebne koristi ter da bi se počasi demokratiziral. To pa se ni zgodilo v tolikšni meri, kot sem mislil. In zaradi tega mojega zavzemanja in zaradi tega, ker sem skušal voditi dialog z državo, so mi nadeli ime ‘rdeči’ škof. Nisem pa edini, ki so ga označili za rdečega, že o škofu Držečniku so govorili, da je rdeč. Bi bila vaša usoda škofovanja kaj drugačna, če ne bi v Vatikanu sedel papež Janez Pavel H.? Leta 1980 je namreč med dvema mariborskima pomožnima škofoma, vam in dr. Krambergerjem, za škofa izbral njega- Zelo verjetno. Vendar o imenovanju škofa ne odloča samo papež, temveč tudi kardinali, kongregacije, ki so za to zadolžene. In seveda razni ljudje, ki pišejo v Rim o človeku tako ali drugače, in sam sem prepričan, pa tudi nuncij mi je tako rekel, da so zato, da nisem postal škof, imeli odločilno vlogo emigranti. Res pa je, da so bili o kandidatu za škofa tajno vprašani tudi nekateri škofje in duhovniki. Kateri emigranti? Tisti, ki so leta 1945 bežali. Domobranci, ki so se borili proti socializmu. Oni se niso borili, tako kot zdaj govorijo, samo zoper komuniste, ampak proti socializmu nasploh. In zaradi tega. so tudi vse partizane, brez razlike, presojali enako. Ne glede na to, ali so bili komunisti ali ne. In ti ljudje so dosegli, da nisem prišel na to mesto. Morali so biti zelo vplivni... Že, ampak pri tem je pomembno vlogo odigral tudi Vatikan. Našli so skupni jezik. Ni potrebno, da si ne vem kako vpliven. Res pa je tudi, da so se za- deve po smrti papeža Pavla VI. in z nastopom sedanjega poljskega papeža spremenile. Vrniva se k domobrancem ... Še danes sem mnenja, da so se partizani v resnici borili za svobodo. Da so se borili zato, da bi osvobodili slovenski narod izpod okupatorja. In da so sodelovali z zavezniki proti nacistični in fašistični koaliciji, ki so jo potem premagali. Res pa je, da so bile od vsega začetka pri nas na vidiku sile, ki so se z izgovorom, da se borijo proti komunizmu, borile proti Osvobodilni fronti (OF). Komunisti so res vodili OF, imeli so največ izkušenj, partizani nasploh pa so bili v večini verni ljudje. To niso bili ateisti ali komunisti. Glejte, že pred vojno pa je bilo pri nas zelo močno nasprotovanje na eni strani med zagovorniki kapitalizma in na drugi zagovorniki neke vrste socializma. Tisti, ki so se zavzemali za kapitalizem, niso zavračali samo komunizma, ampak tudi krščanske socialiste, le ti pa so od vsega začetka sodelovali v narodnoosvobodilnem boju. Zanimivo pa je, da je bila tudi v cerkvi sami ta delitev zelo močna. V Ljubljanski škofiji npr. so bili zelo vplivni anti-socialisti, in to zaradi okrožnic Quadragesimo anno, v kateri je bilo zapisano, da ni mogoče biti hkrati dober kristjan in socialist, in pa Divine Redemptoris, ki je v celoti zavračala komunizem. To gibanje je vodila predvsem Katoliška akcija pod vodstvom prof. Tomca. Imel je neverjeten vpliv na škofa Rožmana in zato je ta tudi bil tako velik nasprotnik ne samo komunizma, ampak socializma nasploh. Na podlagi tega je tudi prišlo do obsodbe Kocbeka in Jugoslovanske strokovne zveze, t. j., Sindikata krščanskih socialistov. Res pa je, da je do oboroženega spopada med OF in nasprotniki prihajalo z obeh strani. Mnogi so mnenja, da so obračunavanje začeli komunisti. In to sploh ni pomembno. Jasno, daje OF, ki' se je borila proti okupatorjem, eliminirala ljudi, ki soji bili napoti. In prav tako je res, da so nasprotniki organizirali oborožen boj zoper OF ter sodelovanje z okupatorjem od začetka, torej skupen boj zoper partizane. Po vojni so domobranci obo- Razgovor z naslovim škofom dr. Vekoslavom Grmičem objavljamo po dogovoru in dovoljenju koprskega časopisa Sobota Primorskih novic Uredništvo roženi zbežali čez mejo in ves čas pričakovali, da se bodo lahko prišli borit proti Titu. In jasno je vse, kar se je potem dogajalo. Gotovo pa je bil zločin, da so veliko domobrancev pobili, ampak za vse to niso odgovorni samo tisti, ki so to storili, nova oblast, temveč tudi tisti, ki so domobrance zapeljali. Imate koga konkretno v mislih? Idejni vodje so bili general Ruprtik, škof Rožman in njegovi sodelavci, mnogi duhovniki ter nekdanji jugoslovanski politiki. Nadaljevanje prihodnjič Goethejev ■■■ e Faust kot oseba, temveč lil mit o njem, je v ospredju uprizoritve umetniškega projekta k. 1. a. s. na Vovbrškem gradu. Seveda sta mu osnova Faust in Goethejevo življenjsko delo, toda njegova izvedba je bolj sodobna konfrontacija z mitom. Celotni projekt »faust 123 -1998 - 1999 - 2000« bo trajal, kakor pove že naslov, do leta 2000. V njegovem okviru bo v posebni atmosferi gradu sledilo še več uprizoritev Fausta z besedili modernih avtorjev. Premiera »Urfausta« je bila v četrtek, 30. julija 1998. Hans Escher je insceniral mit o paktu s hudičem, medtem ko je bil Stefan Pfeistlinger umetniški vodja in je poskrbel tudi za primerne efekte z lučmi. Kot Faust in Mephisto sta stala na odru Sebastian Hufschmidt in Klaus Rodewald, ki sta skupno že imela velike uspehe v drugih uprizoritvah, kot npr. v »Woy-zecku«. Drugi igralci so bili Susanne Marie Kubelka (Gretchen), Angelika Fink (Marthe Schwerdt-lein), Bernhard Majcen (Wagner/Valentin), Gernot Plass (Študent), Daniela Maria Kiefer (Lieschen) in Oliver Stern (glas hudobnega duha). Za glasbo sta bila poskrbela Ernst Zettl in zborovodja Thomas Oman, ki sta ustvarila akustični okvir iz kombinacije žive glasbe in posnetkov. Zgodba »Urfausta« je sledeča: dr. Faust je človek, ki hrepeni po spoznanju. Tako iterarni klub Slovenj Gra-b dec skupaj z Zvezo kulturnih društev in založbo Cerdo-nis kolikor toliko redno izdaja edino tovrstno glasilo v slovenskem delu Koroške. Od-sevanja izhajajo v razmeroma skromnem obsegu kakih 70 strani manjšega revialnega formata že 15 let. Mar to pomeni, da ima Koroška na južni strani meje znatno manj leposlovnih ustvarjalcev kot drugi deli slovenskega narodnega prostora? Upajmo, da ne, in v zadnjem času se že sliši, da bo obseg Odsevanj povečan in da bodo revija izhajala večkrat na leto. V zapisu Andreje G. Fišer Kronika najpomembnejših kulturnih dogodkov 1997 najdemo nekakšno potrditev omenjenih načrtov v tesnejšem sodelovanju slovenjegraškega literarnega kluba z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji. Sodelovanje je namreč zelo obetavno zaživelo prav v lanskem letu; najprej aprila s književnim večerom gostov pod vodstvom predsednika Hermana Germa v Slovenjem Gradcu in s povratnim gostovanjem »južnokoroških« književnikov novembra v Pliberku. Vsaj enako pomemben pa je dogovor, da bo sodelovanje UMETNIŠKI PROJEKT K. L. A. S. 1998 »Urfaust« na Vovbrškem gradu proda svojo dušo hudiču (Mephistopheles), da bi prodrl v mikro in makrokozmos — torej v svet magije. Kar je novo pri Ob prehodu iz 15. v 16. stoletje je zares živel človek z imenom Faust. O njem se ne ve veliko - zgodbe pa nam pravi- jo, da je bil čudak, ki je mislil, da lahko ponovi čudeže, ki jih je naredil Jezus. Ljudje so ga imeli za potepuha, ki je govoril neumnosti. Umrl ni naravne smrti, najbrž ob eksploziji v svojem laboratoriju. Ljudje pa so si ustvarili svojo zgodbo in so rekli, da je bil prodal svojo dušo hudiču in so si s tem razložili njegovo smrt. Mit o Faustu pravzaprav predstavi prehodne in mejne situacije, v katerih si stojijo nasproti novo in staro v obliki svetovnega in vrednostnega sistema. Faust s svojim razmišljanjem spozna meje človeške biti in prav ta boj proti antropološki omejenosti človeka je vzrok, daje mit o Faustu danes spet zelo aktualen. »Urfaust« predstavlja tudi posebno povezavo z današnjim časom, saj ni samo zgodba o absolutnemu znanju, večni mladosti, večnem življenju in kamnu modrosti, temveč tudi o umetnem življenju - torej o vprašanju, ki je v zadnjem času doseglo veliko aktualnost. Sodelavci projekta k. 1. a. s. so pri poskusu izraziti vse te elemente, kijih povezujemo z mitom Faust, zelo uspeli. Predstava v romantični atmosferi Vov-brškega gradu gledalcem ni nudila le snov za premislek, temveč hkrati tudi odlično zabavo. Prav zanimivo je, daje celotna zgodba postavljena v šestdeseta leta tega stoletja, kar igro še bolj aktualizira. Upati je, da bodo tudi nadalj-ne predstave v tem in naslednjih dveh letih tako uspele. Predstave »Urfausta« na Vovbrškem gradu so še vsak večer do 29. avgusta ob 20.20. Za vsakogar, ne samo za ljubitelje gledališča, je priporočljivo, da si to moderno interpretacijo Goethejevega dela ogleda. Tanja Gutovnik Sebastian Hufschidt (levo) v vlogi Fausta in Klaus Rodewald - Mephistpheles Foto: Neumuiier tem »Urfaustu«, pa je uvedba karakterja Gretchen in s tem ženskega sveta. Gledalec ob vernosti in čistosti Gretchen začne dvomiti o smislu pakta s hudičem, toda se ne postavi aktivno proti zlu. Gretchen zelo trpi zaradi svoje odvisnosti in notranje razklanosti. V nasprotju od Fausta I in II (Fausta rešijo nebeške sile) je konec pri »Urfaustu« nedorečen, kar gledalca privede do nadaljnega razmišljanja. SEJA SPZ V PLIBERKU 0 nastajajočem kulturnem domu lovenska prosvetna zveza je zadnjo sejo upravnega odbora sklicala v Pliberku z namenom. da si njeni odborniki ogledajo nastajajoči pliberški kulturni dom in da se s Pli-berčani pogovorijo o njegovem delovanju. Gradbena dela hitro napredujejo in bodo verjetno do začetka prihodnjega leta zaključena, tako da je odprtje doma v prvi polovici leta 1999 povsem realistično. Celoten projekt po predstavah Pliberča-nov ne bo presegel 35 milijonov šilingov, vendar pa se bo treba še potruditi, da bodo finančna sredstva tudi v polni zajelo tudi skupne objave v Odsevanj ih. Pa se vsaj bežno seznanimo z leposlovnim delom te številke. Franček Anželak objavlja modernistični pesmi (Iz mesta, Prašne tipke), ki jima dodaja kratko zgodbo Čez lisičje pasti. Z rfevezano besedo mu sledi Mira Cajnko; objavlja izbrano poglavje iz prisrčne knjige In vendar je sreča, če si Ma-vriček. Kot pripovednika sode- Smolčnik, ki se je edina podala v rimo, Peter Petrovič, Vesna Roger in Marijana Vončina. A skoraj toliko je še drugih zapisov o književnosti. Širše gledano sodi sem daljši prispevek Marka Košana Davorin Trstenjak - ob 180-letnici rojstva, torej o slovenjegraškem dekanu in še bolj znanem po tem, da je leta 1877 ustanovil društvo slovenskih pisateljev in bil njegov prvi predsednik. ODSEVANJA 29 Koroški časnik za leposlovje in kulturna vprašanja lujeta tudi Tone Turičnik s šaljivo šestdelno zgodbo Natočimo si čistega vina! in Blaž Prapotnik z bolj žalostno zgodbo Samotni rob konca. Vedno izviren in vsestranski pisec Marijan Mauko je tokrat prispeval tri pesmi (Zakaj so zvezde na nebu in ne v moji postelji, Imeli smo, Bela lepotica). Seveda pa so tu še drugi bolj ali manj stalni leposlovni sodelavci. Jani Rifel je prispeval živahno pripoved Trepet, Milena Gregorin pa zgodbo v pesniški podobi in brez naslova. Pesmi imajo še Jerica Helena Merkač je napisala krajše ocene štirih koroških knjižnih novosti (Saše Fužir Nedolžnost besa, zbirko koroških ljudskih pesmi Pod košato lipo Anice Meh. dve knjigi aforizmov Nika Brumna ter zbornik o pokojni književnici in pravnici dr. Ljubi Prener, pod ločenim naslovom Nikomur v zgodovini ni bilo treba obžalovati širine in priznavanja dejstev pa še o lanskem pomembnem knjižnem dosežku Vinka Ošlaka s prepesnitvijo v Slovenjem Gradcu leta 1877 rojenega pesnika Ernsta Golla iz nemščine v slovenščino oziroma njegove zbirke V trpki deželi človeka, izšle po njegovi smrti leta 1912. Gre za dvojezični izbor, ki sta ga esejistično pospremila Anna Elisabeth Wrienz in prevajalec. Alenka Glazer ocenjuje dve novi knjigi Marjana Pungartnika. Skupaj z Miranom Kodrinom pa nas uredništvo spravlja v neljubo zadrego, saj manj poučen brdlec ne bo mogel ugotoviti, da se sicer dobra ocena z naslovom Skozi soteske, roman nanaša na najnovejše delo v zapisu neomenjenega Janeza Mrdavšiča. Omenimo le še nekaj člankov s področja splošne kulture. Uvodnega je z dovolj povednim naslovom Izziva okolje ali umetnik? napisal uveljavljeni italijanski likovnik in občasni Slovenjegradčan Pino Poggi, 50-letnico pihalnega orkestra Slovenj Gradec prikazujeta Jože Potočnik in Oto Vrhovnik (o tem je izšel tudi zbornik J. Potočnika, ki ga prav tako ocenjuje H. Merkač), Franček. Lasbaher pa jubilejni Zbornik za 40 let slovenske gimnazije v Celovcu. Zahtevno in lepo branje sta še dva esejistična prispevka Vinka Ošlaka Esperanto -jezik miru ter Odpotovati k sebi. Franček Lasbaher meri zagotovljena. Največji delež je doslej prispevala Slovenija, z avstrijske strani pričakujejo že obljubljene denarje, za športno dvorano pa pričakujejo večjo vsoto od dežele. Veliko olajšanje pri finansiranju pa bi dosegli predvsem s tem, če bi finančna oblast priznala domu status splošne koristnosti, ker bi s tem odpadli visoki davki pri gradnji. Tako pozitivno izkušnjo je imela KUGA - velik kulturni center gradiščanskih Hrvatov v Velikem Borištofu -na Gradiščanskem. Večina Pliberčanov, ki so aktivni v kulturnem življenju, je trenutno tako obremenjeno z gradnjo, da jasno izdelanih predstav za delovanje še ni. Vendar se Pliberčani lahko sklicujejo na določene utečene tradicionalne dejavnosti, razmišljajo pa tudi o širši ponudbi, ki bi bila zanimiva za širšo področje Podjune in pa za koroško regijo onstran meje. Vsekakor velika dvorana nudi dovolj prostora za realizacijo večjih in tudi po tehnični kakovosti zahtevnejših prireditev (koncerti, gledališke predstave itd.), kijih drugi odri na dvojezičnem ozemlju ne nudijo. Paziti pa bo treba, da bodo notranje tehnične naprave (oder, luč, zvok idr.) ustrezale današnjemu standardu za uprizoritev zahtevnih gledaliških predstav in koncertov. Ker do prihodnjega leta ni več veliko časa, so se odborniki SPZ in Pliberčani zmenili, da v skupnem interesu še do konca meseca avgusta formulirajo želje o delovanju doma in se o njih pogovorijo na skupnem sestanku z obema orednjima kulturnima organizacijama. PRIREDITVE SOBOTA, 8. 8. ŠENTJANŽ, k & k - KSŠŠD, KSŠŠG, KSŠŠK 14.00 Študentski festival. Program: glasba, radio, literatura, film, koncert; NEDELJA, 9. 8. RADIŠE, - SPD Radiše 09.30 Farni praznik. Sv. maša in nato družabnost pred kulturnim domom SVETO MESTO, - KPD Drava 14.00 Mednarodno srečanje vižarjev ŽITARA VAS, župnišče - SPD Trta 20.30 Open-air »New Swing Quartett«. Cena: 250,-; vstopnice veljajo za tri prireditve TOREK, 11. 8. TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 19.30 Odprtje razstave »Trenutki«. Razstavlja: Kurt Zissler iz Gradca SOBOTA, 15. 8. RADIŠE, pred kulturnim domom - SPD Radiše 07.00 Društveni izlet MARIJA NA OTOKU, 10.00 Praznik Marijinega vnebovzetja - romarska maša. Sv. mašo daruje hodiški župnik Lovro Kašelj. (Edina letna maša v slovenskam jeziku) NEDELJA, 16. 8. ŽITARA VAS, župnišče - SPD Trta 20.30 Open-air »Voice Factory«. Cena: 250,-; vstopnice veljajo za tri prireditve SREDA, 19. 8. POREČE, Parkhotel - »Johannes Brahms Gesellschaft« 20.30 Toni Kernjak - klavirski recital s skladbami Schumanna, Prokofieva, Brahmsa, Liszta; rezervacija vstopnic tel.: 04272/4072 SOBOTA, 22. 8. ŽITARA VAS, župnišče - SPD Trta 20.30 Folklorna noč. Cena: 250,-; vstopnice veljajo za tri prireditve DRUŠTVO «GLASBENA ŠOLA« razpisuje mesto ravnatelja glasbene šole Kandidati morajo izpolnjevati tele pogoje: ■ zaključen izpit na visoki šoli za glasbo, ■ avstrijsko državljanstvo; ■ obvladanje obeh deželnih jezikov; ■ večletna praksa na področju glasbene pedagogike, ■ organizacijske in vodstvene sposobnosti. Plača se določi po sistemu, ki velja tudi za glasbeno šolo dežele Koroške (Landesmusikschulwerk). Delovno razmerje se prične 15. septembra 1998. Kandidati so naprošeni, da svoje prijave in ustrezne podatke pošljejo do 31. avgusta 1998 na naslov: Glasbena šola, Mikschallee 4, A - 9020 Celovec/Klagenfurt Za upravni odbor Društva »Glasbena šola« mag. Božo Hartmann, predsednik GALERIJA »MAGNET« V VELIKOVCU • Razstava »Glave - maske - profili in lesorezi Wertietja Berga« do 19. septembra vsak dan od 10. do 12. ter 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih med 10. in 12 uro V. študentski " festival J 8. 8. 1998 • 14.00, k & k Šentjanž 15.00 do 16.30 ŠTUDENTSKA ZBORA Zbor KSŠŠ Dunaj (vodi Anja Kapun) Zbor KSŠŠ Gradec (vodi Bertej Logar) 17.00 do 18.30 BRANJE Maja Haderlap Fabjan Hafner Erwin Köstler Janko Messner Jani Oswald psevdo-literati 19.00 do 23.30 KONCERTI Jani Kovačič (20.30) Tonč Feinig Funktet (22.00) FILMSKI HAPPENING: found footage & glasba pripravil Stefan Hafner INŠTALACIJA IN RAZSTAVA Simona Krajger Petra Kohlenprath KNJIŽNE MIZE predstavijo se KLUBI (dokumentacije, publikacije študentske informacije) Študentska organizacija univerze v Ljubljani Študentska organizacija univerze v Mariboru radio KOROTAN radio AGORA TEKA IN ŽAR, VSTOP PROST Radio Agora, bo konec oktobra poslal prve valove v koroški eter. Da nam bo to dobro uspelo, iščemo še angažirane sodelavke in sodelavce z izkušnjami na naslednjih področjih: PROGRAMSKA KOORDINACIJA S TEŽIŠČEM ■ Windows NT, analogna in digitalna audiotehnika organizacija sodelovanja s prostimi sodelavci ■ uredniško delo ■ glasba, tehnika ■ organizacija tajništva in PR proste sodelavke in sodelavce Če Vas delo na tem področju zanima in _ \ (' veseli, javite se pismeno ali preko zvočnega nosilca pri: AGORA, Badgasse 7, 9020 Klagenfurt/ Celovec, Fon/Fax ++43 463/50 75 35 Zdravnik splošne prakse v Borovljah dr. Franc Wutti sporoča, da ima od 13. do 30. avgusta dopust. SLX3VENSKI VESTNIK Bralcem in prijateljem SV! Tudi letošnji Vestnikov izlet bo v običajnem jesenskem času, in sicer od petka 9., do nedelje, 11. oktobra. Kraj izleta in podrobnejše informacije bomo objavili takoj, ko bomo prijeli najugodnejšo ponudbo turističnih agencij. Rezervirajte si proste dneve! ■ Območni odbor ZZB NOV mežiške doline Ravne na Koroškem ■ Združenje veteranov vojne za Slovenijo območja Mežiške doline ■ Občina Črna na Koroškem vabijo na spominsko svečanost ob 55. obletnici ustanovitve I. koroškega bataljona NOV in 54. letnici večdnevnih zmagovitih bojev v soboto, 22. avgusta 1998 ob 11. uri pri Pongračiču na Pristavi pri Črni na Koroškem Slavnostni govornik bo udeleženec bojev Pavel Grubelnik. Ob proslavi bo bogat družabni, kulturni in razvedrilni program. Ančka Fugger iz Podrožce -rojstni dan; Anica Janesch iz Celovca - god; Milka Sienčnik iz Dobrle vasi - 80. rojstni dan; Mici Tschebaus z Bistrice v Rožu - osebni praznik; Ana Zergoj. Ana Golavčnik, Ana Partej, Ludmila Lušnik, Marija Partej, Marija Lipnik, Vladimir Rutar, Barbara Knez in Ana Sturm, člani RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 6. 8. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 7. 8. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 8. 8. 6.08 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDEUA, 9. 8. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (Silvia Steharnig) 18.00 Za vesel konec tedna PONEDELJEK, 10. 8. 18.10 Kratek stik TOREK, 11. 8. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 12. 8. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Primorski obzornik PRAZNUJEJO društva upokojencev Podjuna -osebne praznike; Jaki Hribernik iz Grabna - osebni praznik; Ančka Zeichen iz Domžal -osebni praznik; Mihi Antonič z Reke pri Šentjakobu - osebni praznik; Helena Karicelj s Po- DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 9. 8. 13.30 ORF2 PONEDEUEK, 10. 8. 1.30 ORF 2 (Ponovitev) 16.20 TV SL01 (Ponovitev) I Bekštanj: trijezični vrtec »Ringa-raja« postaja realen. I »Koroška« v turizmu »unerwünscht...«? I Vse poti vodijo čez mejo: tudi iz Slovenije zelena luč za Lesnikov vrh. I »Oder 73«: 25 let v službi smeha? I Študentski festival v Šentjanžu: je življenje res »hit«? I Tržni dan domačih kmetic in kmetov v Škofičah. I Peter »Paco« Wrolich pred zmago v skupni razvrstitvi tekmovanja za Elk-Cup Vse slovenske oddaje na teletekstu ORF, stran 299 lane pri Šentlipšu - 85. rojstni dan; dr. Jožko Rutar iz Škoci-jana, Janez Hudi iz Male vasi, Lovrenc Mlinar z Blata in Hema Trampuš z Doba -osebne praznike; Petra Perč iz Stare vasi in Alexander Perč iz Celovca - rojstni dan; Hermi Singer iz Loč pri Baškem jezeru - rojstni dan; Anni VVutte iz Železne Kaple - god SLOVENSKI VESTNIK Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0^1aks^71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE ...............Jože Rovšek ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)..,politika, manjšinska družba Tajništvo..................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba............Milka Kokot (-40) Prireditve..............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50 5 66 -------------------VSI--------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec Tradicionalni pohod na Obir Pohodniki od blizu in daleč Foto:sv reteklo nedeljo se je po-Wr vabilu domačih društev, da se na vrhu Obirja spomnijo kulturnih delavcev Valentina Polanška z Obirskega in Hermana Velika iz Sel, kljub veliki vročini spet odzvalo kar lepo število planincev. Pohodniki so se pripeljali z osebnimi avtomobili do koče pod Obirjem in se potem skupno podali na pot v breg do vrha, kjer je pohodnike ob krasnem in vročem vremenu čakal lep razgled na sosednje pokrajine in čudovit gorski svet južnih Alp. Hoja je bila kar dosti naporna, predvsem za starejše udeležence in otroke, saj je sonce neusmiljeno pripekalo v breg in na pohodnike. Na vrhu Obirja je predsednik Slovenskega prosvetenega društva »Valentin Polanšek« Gustav Brumnik pozdravil sorodnike, udeležence in udeleženke iz Podjune, Roža, Sel in Celovca, med njimi tudi predstavnike slovenskih političnih in kulturnih organizacij ter podžupana Železne Kaple Engelberta Ojstra. Spomin na rajna kulturna de- lavca pa so pevsko olepšali moški kvartet iz Žirovnice in domači pevci. Spominskega pohoda so se udeležili tudi nekateri mladinci, žal pa je bila udeležba domačinov bolj šibka. Domov grede pa so se udeleženci na pikniku pri Marofu osvežili s hladno pijačo ter se okrepili s kranjskimi klobasami. V prijetni družbi in ob kramljanju se je iztekel sončen in lep dan v čudovitem gorskem svetu Obirja. OD 17. DO 27. JULIJA Letovanje otrok v Poreču UM ot vsako leto je Zveza Im slovenskih žena tudi letos našim otrokom omogočila letovanje na morju. Spet smo bili v Poreču, v počitniškem centru Zveze prijateljev mladine Maribor in prav tako kot pretekla leta v počitniški hiši Kekec. Poleg koroških otrok pa so tam bivali tudi mariborski otroci. Starostno so bili približno izenačeni. Namen takega letovanja služi seveda tudi medsebojnemu spoznavanju ter utrjevanju in izboljševanju slovenskega jezika. Prijavilo se je 37 otrok. Nekateri med njimi so se tega letovanja udeležili že petič. Za otroke pa smo bili odgovorni trije vzgojitelji in sicer: Snežana Višnjič, Marija Oraže in Nejc Jager. Na pot smo se odpravili v petek, 17. julija, ob 8. uri. Vozil nas je Sienčnikov avtobus, spremljaja pa nas je organizatorka letovanja Milka Kokot. Pri mlajših otrocih je priteklo tudi nekaj solz, ker so prvič odšli sami na dopust brez staršev. Ob kakih dveh smo prispeli v Poreč. Tam so se otroci po svojih željah razporedili po sobah. Po kratkem odmoru smo se podali na plažo. Prvi večer so zaradi utrujenosti vsi takoj zaspali, drugi dan pa smo se po večerji odpravili v kakih 20 minut oddaljeno mesto Poreč. Sli smo seveda kar peš. Za nekatere je bilo to lepo doživetje. Otroci so imeli na razpolago tudi diskoteko, ki je bila v našem naselju VIRC. Vsak večer »mo imeli na programu nekaj drugega. V sredo je bilo nočno kopanje in večerja na plaži. Dnevi so minevali za nekatere hitreje za druge počasneje. Tako je napočil trenutek, ko so se morali posloviti od toplega morja in novih prijateljev. Spet je bilo videti solze. Nekateri so že izrekli željo, da gredo drugo leto ponovno. Nejc Jager Skupina otrok z vzgojiteljem Nejcem Foto: SV RAZSTAVA O ŠKOFU BARAGI Zakaj »kabinet čudes«? Danes si oglejmo razstavo etnologinje mag. Marije-Moj-ce Terčelj, ki je v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani pripravila za ogled sto-šestdeset let staro Baragovo zbirko in na koncu naslova »Kabinet čudes?« postavila vprašaj. Zakaj? Ko je zbirka pred stošestde-setimi leti. natančno leta 1836, s prekooceansko ladjo na posebno željo takratnega upravitelja Kranjskega deželnega muzeja, priplula v Trst, so jo muzealci razstavljali kot posebnost, in to kljub temu, daje bila sestavljena iz vsakdanjih predmetov indijanskih plemen, ki so živela v istem času, le na drugem koncu sveta. In danes? Avtorica se sprašuje, ali je v tem času, ko indijanska plemena niso oddaljena od nas le krajevno, ampak tudi od načina življenja, kakršnega predstavljajo zbrani predmeti, minilo že poldrugo stoletje, zbirka toliko večja posebnost? Odgovor je seveda negativen. Ze ob svojem prihodu v slovenski prostorje bila Baragova zbirka prva etnološka študijska zbirka, ki je temeljila na poprejšnji znanstveni raziskavi. Rezultat te je bila monografija »Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche der nordamerikanischen Indier«, napisana po sodobnih znanstvenih metodah. Hkrati s terenskimi izkušnjami je njen avtor uporabljal še zgodovinske in etnografske vire, vse skupaj pa postavil v širši zgodovinski kontekst. Kako dobro poznamo zbiralca predmetov in avtorja monografije o Indijancih Ireneja Friderika Barago? Bil je bil eden tistih velikih slovenskih mož, ki so omogočili svojim rojakom srečanje s tujo kulturo. Rojen leta 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem je po študiju prava vstopil v bogoslovje in leta 1830 postal misijonar, kar je ostal do svoje smrti leta 1868. Svoje misijonarsko življenje je preživel med številnimi indijanskimi plemeni Severne Amerike. Zbirko, ki je danes zaradi »obeh vrst drugačnosti« morda še bolj poučna za obiskovalce, sestavljajo v glavnem predmeti materialne in socialne kulture, v njej pa ni predmetov duhovne kulture. Zbirka po svoji strukturi morda res ni sistematična do te mere, da bi uspela predstaviti vse segmente vsakdanjega življenja predstavljenih indijanskih plemen, vendar je avtorici razstave s pomočjo predmetov iz zbirke in pisane besede uspelo pričarati izjemno živo podobo nekega nekdanjega vsakdanjega življenja v prostoru in času tuje kulture. Hkrati pa se je na temelju vprašanj, ki jih je Baragova zbirka zastavljala slovenskim muzealcem in etnologom od svojega prihoda dalje, dotaknila tudi vprašanj o načinu zbiranja in pomenu muzejskih zbirk. Irena Destovnik Iz Baragove zbirke: torba s široko obram-nico iz plemena Očipve Jeseniške pevke praznujejo 30-letnico Ženski pevski zbor »Milko Skoberne« z Jesenic letos praznuje visok jubilej - 30 let neprekinjenega in izjemno uspešnega delovanja. To pomeni 510 nastopov, vrsto mednarodnih in državnih tekmovanj, snemanj za radio in televizijo, samostojne gramofonske plošče in kasete, gostovanja doma, v zamejstvu in v tujini ter več kot 400 nastopov na raznih prireditvah. Jeseniške pevke so izvajale več kot 500 skladb slovenskih in tudi mnogih tujih skladateljev. Prvih 13 let dela ženskega zbora je povezanih z osebnostjo dirigenta prof. Milka Škoberneta, čigar ime je zbor prevzel po njegovi smrti v letu 1981. Po Škobernetu sta za krajši čas zbor vodila zborovodkinja Mira Mesarič in zborovodja Igor Majcen, od leta 1983 pa devet let Anton Cimperman. Zbor je tudi ponovno uspešno nastopil na tekmovanju slovenskih zborov »Naša pesem« leta 1986 v Mariboru. Od leta 1992 zbor vodi Primož Kerštanj, kije v zbor vnesel mnoge novosti, pri čemer pa je skrbno gradil na že doseženem v predhodnih obdobjih. V tem času seje zbor ponovno vrnil na tekmovalni oder in lani uspešno nastopil na »Naši pesmi« v Mariboru. Lojze Kerštan Pismo bralca Zakaj? Številke povejo več kot tisoč besed, pravijo. Slovenski vestnik in ORF sta nam jih pokazala - o finančni pomoči Slovenije v letu 1997. Mnogo debat se je odprlo in marsikaj bo treba razjasniti. Samo nekaj primerov: Zakaj Slovenski vestnik nima nobene finančne postavke? Zakaj je za gospodarsko zvezo (SGZ) finančna postavka tako visoka, ko pa v zadnjih letih ni nastalo nobeno novo delovno mesto? Zakaj se mesto v otroškem vrtcu Mohorjeve toliko višje podpira kot v Šentprimožu, Škofičah ali v domu Slovenskega šolskega društva? Kdo predlaga podpore? Pa menda ne predsednik gospodarske zveze, ki je kot bivši predsednik NSKS že pred leti prezrl finančno postavko za Slovenski vestnik. Podpisani sem bil na tistem usklajevalnem sestanku navzoč. H. W. SLOVENSKI VESTNIK SPORT POKALNA TEKMA V POLETNI VROČINI SAK gladko premagal Köflach ■8JB anj gledalcev kot običaj-IVI no si je v petek, 31. julija, v Trnji vasi ogledalo pokalno tekmo za avstrijski nogometni pokal »ÖFB-Memphis Cup« med Slovenskim atletskim klubom in štajerskim deželnim ligašem Köflachom. A 22. avgusta bo kulisa gledalcev brezdvomno širša, kajti tega dne se bosta v drugi pokalni tekmi pomerila SAK in graški zvezni ligaš GAK. Pogoj za tekmo proti GAK je bila zmaga proti Köflachu. Tekma se je začela poletno. Moštvi sta hitrost igre prikrojili zunanjim pogojem, to je vročini, in tako je bilo jasno, da so se glavne poteze na začetku in v drugi polovici odvijale v sredini dal prvi gol. Z nepričakovanim strelom ni prelisičil le vratarja Zoglmeierja, ampak je presenetil tudi soigralce na igrišču. Igra domačinov se je hipno ujela, pridobila na udarnosti, pritisk je naraščal in že v 28. minuti je bilo 2:0. Roy Danny se je odločil za solo napad in po silovitem strelu seje žoga odbila od obeh vratnic ter mu ponovno skočila pred noge. Jasno, da močni napadalec te priložnosti ni izpustil in je dokončal svoje delo - 2:0. V 30. minuti je zaradi poškodbe moral iz igre Marjan Šmid, zamenjal gaje Kristijan Woschitz. Šmid je v sredini solidno skrbel za povezavo med napadom in obrambo, vrhu tega lom so napadi butali ob obrambo gostov, ki je v sili in stiski posredovala tudi z nedovoljenimi sredstvi. V 37. minuti pa je padel tretji gol za SAK. Po kotu je kapetan Lojze Sadjak pomeril z glavo in z močnim ter točnim udarcem poslal žogo v mrežo. Marsikdo je že mislil, da bojo gostje dokončno obupali in da bojo prejeli še kakšen gol. A po pavzi se ni začel le nov polčas, temveč so gostje prevzeli komando na igrišču. Že v 48. minuti so po lahkomiselni napaki v obrambi prišli do žoge in hladnokrvno znižali na 1:3. S tem je napočil čas njihovih najboljših priložnosti. Da SAK v tej fazi ni prejel še več golov, se mora zahvaliti bo- KOCH /5J ' Beim ‘X Pumpe Hemma Puntigoma KEILER SCHUHE Kljub neznosni vročini je na tekmi prihajalo tudi do razburljivih akcij Foto: SV igrišča. Najprej so bili gostje bolj nevarni kot domačini. Polagoma pa se je domače moštvo zbralo in začelo pritiskati na nasprotnikova vrata. V 24. minuti se je prvič zatresla mreža gostov. Aleksander Lessnigg je po podaji z leve zaposlil koflaško obrambo in po nekaj korakih je tudi sam aktivno zaposloval koflaške obrambne vrste. Njegov izpad je dolgoročno, predvsem občutno in opazno v drugi polovici, oslabil igro domačinov, ker je manjkala sredinska povezava. A v prvi polovici ni nič več ustavilo njihove igre, val za va- ginji sreči in vratarju Mallegu. V konici igre pa je spet prevzel komando na igrišču in suvereno preskočil prvo kolo avstrijskega Memphis pokala. Gostje iz Köflacha so svojo kožo prodali častno, SAK pa je brez oklevanja vnovčil priložnosti, ki so se mu nudile. /. n. PODLIGA-VZHOD Idealen start Globasnice V nedeljo se je za Globasnico začela nova nogometna sezona. Po uspešnem napredovanju iz 1. razreda D v prejšnji sezoni so navijači od moštva pričakovali podobne uspehe tudi v podligi. Toda že kar ob začetku tekme proti Vetrinju so gledalci spoznali, da le ne bo tako lahko zmagati. Vetrinj-čan Koschier je razočaral Globašane z golom že v 6. minuti. Po tem golu so Glo-bašani postali nervozni in to se je kazalo pri številnih akcijah. Primanjkovalo je možnosti in Vetrinjčani so dominirali v vseh ozirih. V 20. minuti je za globaške navijače sledil nadaljnji šok, saj je Vetrinj povedel z 2:0 (Golja). Po prvem polčasu skoraj nihče ni več upal, da bi se lahko še vse spremenilo, ker igralci Globasnice nikoli niso našli pravega sistema igre. Po odmoru je bila igra Glo-bašanov bolj angažirana in v 55. minuti je Silan z lepim golom zbudil novo upanje. Nenadoma je bila tekma spet napeta. S podporo navijačev je Globasnica zbrala svoje moči in se, kot ponavadi, stopnjevala v drugem polčasu. V 65. minuti je Tratar sicer dobil rdeči karton, toda vseeno je moštvo trenerja Wölblna dobro nadaljevalo in v 78. minuti je Szabo izenačil na 2:2. Pri tej akciji seje hudo poškodoval vratar Vetrinj-čanov in tekma je bila za dalj časa prekinjena. V 85. minuti pa so navijači ponovno praznovali zadetek Silana, ki je Globašanom prinesel zmago s 3:2. Nekaj pred koncem sta dobila rdeči karton še Zager (Vetrinj) in Zanki, kar dela skrbi trenerju Globašanov, saj to pomeni težave s postavo že kar na začetku sezone. V naslednjem krogu igra Globasnica proti Borovljam, ki so podlegle Liebenfelsu z 0:3. Bilčovs, kijev 1. krogu podlegel Briicklu kar z 1:9, pa upa na boljšo tekmo proti Velikovcu. T. G. 1. RAZRED D Šmihel premočan za Metlovo Moštvo Šmihela je bilo v prvi tekmi v tej sezoni uspešno, saj je jasno prevladovalo v tekmi proti Metlovi. Gledalci so videli napeto igro, čeprav so bili Šmihelčani v terenski premoči. Metlova je razočarala, saj so navijači od lanskega podligaša pričakovali veliko več. Zasluga za zmago Šmihela pa gre dobrim napadalcem. Tako je Walter Motschilnik, ki je imel pred sezono ponudbo za prestop k Pliberku, pokazal, kako dragocen je za moštvo. Zadel je kar oba gola in s tem zagotovil zmago z 2:0. Dober start v novo sezono pa so igralci in na- vijači praznovali na športnem prazniku v Šmihelu, ki je bil pretekli konec tedna. Žitara vas je tudi nadaljevala kakor je zaključila preteklo sezono, namreč uspešno. V nedeljo je v derbiju premagala Klopinj kar s 4:1. Zadeli so Kržan, Markowitz, Galo in Ta-zoll, za Klopinj pa Pitschko. Zaradi višjega rezultata po 1. krogu na tabeli vodi Žitara vas pred Šmihelom. Ostali rezultati: Ruda - Železna Kapla 0:0, Maria Rojach - Šentlenart 2:2, Grebinj - Vo-vbre 0:0, Labot - Šteben/L. 1:2, Rikarja vas - Eitweg 2:2 ZA NAŠE PLANINCE Slovenca na Severnem tečaju ■■ nani slovenski alpinist Sta-mm ne Klemenc je prvi Slovenec, ki je dosegel severni tečaj na Arktiki. Pred dvema letoma je bil v družbi Vikija Grošlja, Stipeta Božiča in Rafka Voduška na Antarktiki, kjer je odsmučal z najvišje 5140 metrov visoke gore Mt.Vinso-na. Klemenca očitno privlačujejo mrzli kraji - bil je tudi na najmrzlejši gori na Mt. Mc. Kinleyu na Alaski - in zato se ne čudimo, da se je tokrat podal na severni tečaj. Medtem ko je Antarktika celina, pokrita z ledom, je Arktika plavajoča ledena gmota na severnem Atlantiku. Pod njo je kar 4000 metrov globoko morje, tako da se je pod severni tečaj mogoče pripeljati tudi s podmornico. Ta ledena plavajoča puščava se stalno drobi, tako da nikoli ne veš, kdaj se bo pod teboj odprlo morje, poleg tega pa so še nevarni severni medvedje. S temi in še drugimi nevarnostmi je bila pred nedavnim soočena se- demčlanska polarna odprava, ki jo je vodil Francoz Christian Demarliave. Na Srednjem otoku Severnega otočja, kjer je bila nekdaj sovjetska polarna postaja, ki pa danes služi komercialnim namenom, si je udeleženec te odprave Klemenc sposodil sani in naložil približno 40 kilogramov opreme, med katero je bil tudi šotor, ki je bil ponoči njegova streha. Od tod je helikopter teh sedem pustolovcev vključno s sanmi prepeljal 50 kilometrov proti severu, od koder je bilo še sto kilometrov do severnega tečaja. To nevarno pot so opravili v rekordnem času petih dni, čeprav jih je za to pot predvidenih sedem. Na severnem tečaju so bili kar dvakrat, to pa zato, ker so naslednji dan ugotovili (naprava za satelitsko določanje položaja), da jih je ledena plošča zanesla kar dva in pol kilometra stran, zato so se tja vrnili. Po dveh dneh, ki sojih tam preživeli, je priletel helikopter in jih pripeljal nazaj na polarno postajo, kjer so zaključili to nevarno in mrzlo pustolovščino. L. U. NASLEDNJI KROG (8./9. 8.) REGIONALNA LIGA: SAK - Pliberk (v nedeljo ob 18.00) PODLIGA-VZHOD: Bilčovs -Velikovec, ATUS Borovlje -Globasnica 1. RAZRED D: Šmihel-Ruda, Grebinj - Rikarja vas, Železna Kapla - Maria Rojach 2. RAZRED C: SAK II - Hodiše, Osoje - Sele 2. RAZRED E: Žvabek - Šentpe-ter, Djekše - Dobrla vas REZULTATI 2. razred C: Sele - Pörtschach ():(), Šenl-jakob/R. - Ledince 3:2, Osoje-SAK II 1:4 2. razred E: Pliberk II - Šmarjeta/L. 5:0, Reichenfels - Galicija 2:1, Šentpeter - Tinje 3:6, Dobrla vas - Žvabek 2:3, Sinča vas - Djekše 3:0 ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 26 Silvo Kovač Problem - mat v treh potezah/Z. Mostič ’87 Na šahovnici je ostalo le malo figur in belemu, ki je na potezi, ne bo težko mutirati črnega kralja - trenutno je v patu in obrambi dveh figur. Pri plete- a b c d e f g h nju matne mreže bosta zato toliko bolj aktivna bela skakača, ki kontrolirata ključna polja v okolici črnega kralja! Rešitev št. 25 Napad črnih figur se odvija forsirano in se začenja z žrtvijo trdnjave I...Th3:+! 2.gh3 Dh2+!! Poanta črne kombinacije, ki vodi do mata! 3.Kh2: Tf2++ Po dvojnem šahu trdnjave in lovca se beli kralj znova vrača v kot 4. Kh 1 in tu ga čaka konec potovanja 4...Th2 mat. Lepa matna slika v kotu šahovnice!