Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedeilaka Izdala celole no v Jugo-Blavlfl 120 Dtn. za Inozemstvo 140 D
SLO VEHEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i sloip. pelli-vrslo mali oglasi po I 30 In 2 D.veCM oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-3«. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pr: vcOem O narožiiu popust' Izide, ob 4 zlulraj. razen pondeljKo ln dneva do praznlRu
Ureamsivo /e v Kopitarjevi ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vraCalo, n et ranici rana pisma se ne sprelemalo - Uredništva Melon St. 2OSO, upravnl&tva St. 2328
Negativna preorientacija
Vedno jasnejši so znaki, da se hoče slovenska SDS zopet enkrat preorientirati. Vedno manj agresivna pisava »Jutra«, neuspeh ustamovitve naipredne fronte v Sloveniji, razne javne in privatne izjave voditeljev slovenske SDS ter razni drugi, zlasti materielni argumenti, so napovedovali, da je slovenska SDS že dolgo le z eno nogo v KDK in da samo še čaka prilike, ko bo mogla z obema nogama vstopiti v novo kombinacijo in se zopet enkrat preorientirati.
Že pa se po mnenju voditeljev slovenske SDS taka prilika tudi ponuja. G. Davidovič je baje nezadovoljen z delom vladne koalicije in njegovi intimni pristaši zatrjujejo, da to pot ne namerava odnehati, temveč da bo vzdržal boj do konca, pa magari da bi ga zapustili tudi vsi poslanci. Slovenska SDS sc zato nadeja, da bo g. Davidovič v resnici prešel v opozicijo in tako ustvaril novo situacijo, ki bo tudi slovenski SDS odprla mala vratca, skozi katere bi vendar enkrat zlezla v vlado. In da ta špekulacija res obstoji, dokazuje včerajšnji »Jutrov« uvodnik. Ni še dolgo od tega, ko je bilo »Jutro« še zelo hudo na g. Davidoviča in na njegovo neodločnost, včeraij pa je v »Jutru« ta jeza že čisto izginila in »Jutro« je zopet polno vere v g. Davidoviča. »Zato je daleko od nas, da bi tedanjo neodločnost g. Davidoviča danes krivili«, »zato ni slučaj, da se je g. Davidoviču kot prvemu oglasila vest«, »g. Davidovič se je končno uprl, ko stoji država neposredno pred prepadom«, »mi zopet iskreno priznamo, da je Davidovičeva gesta iskrena«, »energična odločitev g. Davidoviča bi globoko odjeknila v dušah vseh dobro mislečih državljanov«, »pripravljenost g. Davidoviča trpeti za svojo odločitev bi morala tudi trdim skeptikom biti dokaz iskrene in dobre volje«. Tako piše enkrat »Jutro« o g. Davidoviču in da ne bo nobenega dvoma, izijavlja še »Jutro« na konec, da bo SDS pospeševala vsak korak, ki omogoči zopet redne parlamentarne razmere. Tudi to se ve, kaj naj te redne parlamentarne razmere pomenijo v jeziku »Jutra«, saj je bil pri nas parlament v »Jutrovih« očeh vedno ekspeditiven in vsega spoštovanja vreden, če so bili gospodje od »Jutra« v vladi. Sedaj je tudi jasno, kaj je bila vsebina onih tajnih navodil za pristaše slovenske SDS, o katerih je govorilo »Jutro«.
Slovenska SDS se bo torej zopet enkrat preorientirala. Nas, ki smo iskreno za državo, le veseli, če je tudi slovenska SDS našla pot izpod diktata Vlaške ulice. In zaradi tega bi z veseljem pozdravili novo orientacijo SDS, če ne bi bila ta tako brez vsake načelne vrednosti in zato vseskozi negativna.
Predvsem je jasno, da ne bo s to novo orientacijo slovenske SDS država nič pridobila. Naš notranje političen problem je zaostren, ker še ni sporazuma s Hrvati, ki jih danes v prvi vrsti zastopa HSS. Kaj nam koristi, če bi belgraijska vlada pridobila za sebe tudi vso slovensko SDS in tudi vso ostalo, če pa ne sledi primeru SDS tudi HSS. Natanko tako nerešen bi ostal naš notranji problem, kakor je danes, ko je vsa SDS s HSS.
Zlasti pa je nova preorientacija slovenske SDS negativna, ker nihče na svetu ne ve, kakšno je prav za prav stališče slovenske SDS v ustavnem in drugih vprašanjih. Tri leta je že SDS v opoziciji, vsak dan govore in govoričijo njeni voditelji, toda še do danes ni nihče slišal niti besedice o njenem ustavnem programu. Vsa tri dolga leta ni delala SDS nič drugega, ko da se je borila proti klerikalcem, in sicer samo s starimi argumenti, ki so bili obrabljeni že v predvojnih časih. Zato je jasno, da tudi preorientacija SDS nima prav nobenega načelnega pomena, temveč bo samo poledica onih strankarskih špekulacij, ki so glavni vzrok, da se je pri nas tako bohotno razvilo partizanstvo.
Je pa tudi skrajni čas, da se vendar enkrat že neha to vedno prcorietitiranje m pre-grupiranje političnih strank. Danes z radikali za centralizem, danes z Davidovičem, jutri proti Davidoviču in nato zopet z Davidovi-Cem, ali naj bo to politika? Ali naj bo dovoljeno menjavati politična načela in sisteme kakor srajco? Ali naij taka mavrična politika koristi konsolidaciji države? Na vse zadnje mora tudi pri nas zavladati evropski običaj, da so politiki, ki se skušajo rešiti iz zadrege le z večnimi preorientacijami, nemogoči, ker drugače mora narod izgubiti vsako vero v resnost političnega življenja.
Naij se slovenska SDS preorientira v smislu Davidovičevc politike ali ne, naj ostane ali izstopi iz KDK, vedno ostane njena preorientacija brez cene, ker ni nikdar nastala
Pred krizo ulade?
Davidovič zahteva demisijo Marinkoviča - Demisiia vlade v četrtek? — Popoln sporazum med NRS, SLS in 3M0 - Pred
vlado trojne koalicije?
Belgrad, 18. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor hitro ije "linul dan proslave kraljevega rojstnega dne, so se politične strasti zopet razvnele. Zdi se, da je današnji dan dosegel nekak višek vseh mogočih vladnih kombinacij in napovedi o vladni krizi. Zlasti je stopilo v ospredje dejstvo, da je nenadoma odpotoval predsednik radikalne stranke Aca Stanojevič, kakor tudi dejstvo, da radikalni glavni odbor ni tako spo-polnjen, kakor to določajo statuti. Mnogi so odhod radikalnega prvaka in predsednika glavnega odbora komentirali na ta način, da Aca Stanojevič noče delati težav radikalni stranki, če bi morebiti nastala kriza.
Zelo značilno je stališče posameznih vladnih klubov. Dočim se zdi, da je med radikali, muslimani in poslanci Slov. ljudske stranke vse popolnoma mirno, je opažati med demokrati veliko nervoznost, o kateri bi skoro rekli, da je dosegla danes svoj višek. Radi tega sc je mnogo govorilo o povečanju napetosti med obema skupinama v demokratski stranki, kakor tudi o nesporazumu med demokrati in vlado.
Danes so se sestali v demokratskem klubu prvaki demokratske stranke z Ljubo Da-vidovičem na čelu. Že v dopoldanskih urah se je govorilo, da je zavzel Ljuba Davidovič povsem drugo taktiko, kakor je bila dosedaj običajna v demokratskem klubu. Intimni pristaši Ljube Davidoviča so danes širili po mestu vesti, da se hoče izogniti Ljuba Davidovič bojnemu glasovanju na zboru demokratskega kluba, ki se ima vršiti v soboto, in da zahteva, da mora Marinlcovič odstopiti že pred soboto. Govori se, da bo Voja Marinkovič odstopil v četrtek ter na ta način povzročil odstop vse vlade.
Radi tega se je že danes mnogo govorilo o tem, da bo vlada že jutri podala ostavko. Toda jutri je baš praznik sv. Nikole in zelo mnogi odlični politiki slave svojo slavo. (Znano je namreč, da na noben dan ni med Srbi toliko slav, kakor baš na dan sv. Nikole.) Radi tega se sodi, da bo vlada podala ostavko v četrtek.
V zvezi s tem so demokrati tudi širili vesti po svojem časopisju, da je radikalni klub že vse pripravil za slučaj, da bodo demokrati izpadli iz vlade. Demokratsko časopisje poroča, da je danes prišlo do popolnega sporazuma med dr. Korošcem, dr. Spahom in Vukičevičem, in sicer v tem smislu, da se sedanje sodelovanje teh skupin nadaljuje in da bo ta trojna koalicija vršila dalje isti program, ki ga je doslej vršila četvorna koalicija. Radikali računajo s tem, da bodo demokrati izstopili iz vlade in da bodo nato radikali prišli na svoj račun.
Demokratski listi razpravljajo tudi o tem, kako bi se razdelili resori po odstopu demokratov iz vlade. Finančno ministrstvo naj bi po teh vesteh prevzel sedanji predsednik fin. odbora dr. Stojadinovič, prosveto pa Miša Trifunovič. Jugoslovanski klub bi dobil še ministra za javna dela.
HPS za vladno ooFtfko
Požega, 18. dec. (Tel. Slov.) Tu s« je vršil shod zaupnikov Hrvatske pučke stranke za po-žeški okraj. Na sestanku so govorili dr. Juretič, šef kabineta ministra za socialno politiko, oblastni poslanec dr. Kuntarič in odvetnik dr. Radočaj. Na sestanku je bila sprejeta <a-Ie resolucija: Okrajni sestanek Hrvatske pučke stranke, na katerem je sodelovalo 80 delegatov iz požeškega okraja, izraža popolno zaupanje predsedniku stranke ministru Bariču in odobrava njegovo delo. Prav tako odobrava tudi delo predsednika vlade dr. Korošca, kateri gre za tem, da se uvede v državi red, zakonitost ter sporazum.
Poleg tega se je vršil tudi shod volivcev Hrvatske pučke stranke, ki je bil zelo dobro obiskan in ki je tudi izrazil zaupanje ministru Bariču in ministrskemu predsedniku dr. Korošcu. Oba sestanka sta pokazala, da so ostale vrste Hrvatske pučke stranke čvrste in da vsak dan pristopajo k stranki novi somišljeniki.
iz načelnega, temveč le iz strankarskega spe-kulativnega vzroka. Zato pa bo tudi nova preorientacija SDS samo negativna in zato ne bo nikomur v korist in niti slovenski SDS, ker bo samo znova potrdila, da je brez programa in brez načela.
Pripomniti pa moramo, da nekateri zmerni voditelji demokratov, med njimi zlasti Marin-kovičeva skupina, še vedno trdijo, da dela demokratska stranka na to, da bi sc še nadalje vzdržala četvorna koalicija. Ti politiki so danes širili povsem odkrito vesti, ki so jih baje dobili iz radikalnega kluba, in za katere jim prepuščamo seveda vso odgovornost, da bi se namreč po morebitnem izpadu demokratov iz vlade sestavila vlada trojne koalicije (Vukičevič, Korošec, Spaho) in da bi ta vlada ne izglasovala samo proračuna, ampak izvedla tudi reformo volivnega zakona. Po tej reformi naj bi prišel do veljave sistem relativne večine po posameznih okrožjih. Čc bi se volivni zakon tako reformiral, potem jc nesporno, da bi dobili radikali v srbijanakih krajih ogromno večino, da bi Pribičevič popolnoma propadel in da bi v Sloveniji dobila skoro vse mandate Slovenska ljudska stranka. Marinkovičeva skupina trdi, da bi to nikakor ne bilo v korist demokratom in da radi tega tudi ne morejo imeti nikake koristi od tega, da bi šli v opozicijo.
Marinkovičevi demokrati in tudi ckugi voditelji demokratske stranke trdijo dalje, da delajo radikali očitno na to, da bi demokrati izpadli iz vlade; pri tem pa bi bila vsa javnost prepričana, da zadene krivda za vladno krizo cdincle demokrate in ljudstvo bi se zaman vpraševalo, kaj je bil vzrok, da so demokratje prekinili s četvorno koalicijo.
Ker so take in slične vesti danes trdovratno krožile in večale politično nervoznost, se je Vaš dopisnik obrnil naravnost na voditelje posameznih vladnih skupin, da bi zvedel od njih, če imamo pričakovati še nadaljnji obstoj četvorne koalicije, oziroma, koliko so točne vesti, da je na pohodu koalicija radikali-Korošec-muslimani. Vaš dopisnik je dobil od vseh voditeljev: od Vukičeviča, dr. Korošca in dr. Spaha zagotovilo, da delajo sedanji odgovorni politiki vztrajno na to, da ostane sedanja četvorna koalicija. Kajti četvorna koalicija jc slej ko prej zmožna voditi državne posle, ki so ji bili naloženi ob sestavi vlade; radi tega pade vsa krivda za morebitno razbitje četvorne koalicije edinole na demokrate.
Tudi ..Narodn? Politika"
napoveduje krizo
Zagreb, 18. dec. (Tel. Slov.) Današnja »Narodna Politika« prinaša iz Belgrada vest z naslovom »Demisija kabineta?«. Pravi, da je vlada prišla radi nastopa ministrov Grola in Pere Mar-koviča v tak položaj, da je vsekakor treba prečistiti razmerje posameznih skupin v četvorni koaliciji. R. di tega bo bržkone prišlo do demisije kabineta. »Narodna politika« sodi, da stojimo pred važnimi dogodki, da pa bo bodočo vlado bržkone sestavila tista skupina, ki bo prevzela odgovornost za to, da se pravočasno sprejme državni proračun. Vlada bi po mnenju »Narodne Politike« imela značaj volivne vlade. Sestavili bi jo radikali, Slovenska ljudska stranka in muslimani.
De'o zakonodajen odbora
Belgrad, 18. dec. (Tel. »Slov.«) Odsek zakonodajnega odbora za kazenski zakonik stalno dela. Zastopnik Jugosl. kluba v tej sekciji je poslanec dr. Hodžar. Načrt novega kazenskega zakona je izdelan do konca. Toda mnogo določb iz splošnega dela kakor tudi iz posebnega dela novega kazenskega zakona je rezerviranih za ponovno razpravo v sekciji. Tako n. pr. se bo še sklepalo o vprašanju, kaj je s poroto, dalje o zlorabi duhovne oblasti (kancel-paragraf), o odpravi telesnega plodu itd.
Naslednja seja se bo vršila v četrtek. Razpravljalo se bo o rezerviranih členih kazenskega zakona.
Seja Jugoslovanskega muslimanskega
kluba je sklicana za četrtek ob 11. uri.
Na kratko posvetovanje sta sc sestala danes dr. Spaho in Ljuba Davidovič.
Danes ob 6 popoldne se je vršila končna seja komiteja za javna dela, da definitivno izvrši razpored javnih delavcev.
Podpirajte „S!ov. Stražo"
Oprava le vKopllarlevi ul.St.6 * Čekovni račun: Cfubllana Stev. 10.630 ln 10.349 :o Inseiale, Saralevo Al.7563. Zagreb Al. 39.OH, Vraga In Dunal Al. 24.797
Proračunska razprava v fin. odboru
Belgrad, 18. dcc. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji finančnega odbora je prvi govoril radikalni poslanec Radko Parežanin, ki je prosil finančni odbor in finančnega ministra, naj sc takoj nakažejo krediti za javna dela v onih krajih, kjer sc bodo dela vršila. Finančni minister dr. Subotič je izjavil, da je v ta namen pripravljenih 100 milijonov dinarjev, ki jih je dal na razpolago ministru za soc. politiko, na čigar predlog je bil sprejet zakon o javnih delih.
Nato je prešel finančni odbor na dnevni red: splošna razprava o proračunu. Zemljo-radniški poslanec Vujičič je v daljšem govoru kritiziral proračun. Prosi vlado, naj dela na to, da bo narod začel štediti in da bo drž. proračun tudi manjši. Napada demokrate, češ da so vedno zahtevali zmanjšanje števila ministrstev, toda danes Ljuba Davidovič podpira vlado, ki ima staro število ministrstev. Dalje naglaša potrebo, da dobi kmet cenejši kredit. Graja, da ministri intervenirajo za različna podjetja. Finančni minister dr. Subotič mu vpade v besedo: »Kateri ministri so to?« Poslanec Vujičič ne ve povedati nobenega živečega ministra, pač pa navaja nekaj takih, ki so že umrli. Minister dr. Subotič: »Ali želite, da bi tudi jaz umrl?« Poslanec Vujičič: »Bolje bi bilo to za državo.« (Splošna vesclost.) Minister dr. Subotič: »Oni Bog, ki je tudi nad opozicijo, govori, da ne smeš želeti smrti svojemu bližnjemu.«
Po tem incidentu sc jc pritoževal poslancc Vujičič nad oderuštvom belgrajskih krčmarjev, ki prodajajo liter vina po 20 Din, čeprav ga kupijo v Vršcu po Din 1.85. Napada tudi kar-tel za proizvodnjo špirita in piva, češ da proizvajata slabe produkte po visoki ceni. Nato se je poslanec Vujičič spravil še nad ministrskega predsednika dr. Korošca, dasi ta ni bil navzoč, češ: »Dovedli so avtonomista, da bo branil centralizem « Mcdklic iz vrst radikalov in Slovenske ljudske stranke: »Dr. Korošcc brani državo, ne pa centralizma.« Poslancc Vujičič jc seveda zaključil svoj govor z izjavo, da bo glasoval proti proračunu.
Prijavljeni so šc kot govorniki Scčerov, Kapetanovič, Behmen, Radivojcvič, Miloje Jo-vanovič, Gjura Jankovič in Matejič. Naslednja seja se bo vršila v četrtek ob pol desetih. Pričakovati jc, da bo načelna debata o proračunu ta teden končana.
Uain Mirkovč ustanavlja stranko bratstva
Belgrad, 18. dec. (Tel. Slov.) Danes je prispel z brzovlakom v Belgrad vpokojeni divizijski general Uzun-Mirkovič. Takoj na postaji ga je sprejelo mnogo prijateljev in časnikarjev. Na splošno začudenje je Uzun-Mirkovič takoj sprejel časnikarje in jim je dal obširno izjavo, v kateri najprej poudarja, da bo osnoval novo stranko, stranko bratstva, katere cilj je enakost, enakopravnost, pravičnost in pravica za vse in za vsakega. Kakor hitro bo slekel vojaško obleko, bc pričel s shodi. Prvi shod bo imel v Belgradu. drugega v Zagrebu, nato pa po vsej državi.
V nadaljnjem razgovoru s časnika; ji je govoril Uzun-Mirkovič o svojih vtisih, ki jih je dobil med Hrvati. Rekel je, di se hrvatski kmet niti najmanj ne loči od šumadijske^a in da se je prepričal o patriotičnosii hrvatskega kmeta in o njegovi veliki požrtvovalnost ob poslednjih manevrih na Hrvatskem. Njegovi predniki so igrali važno vlogo v vojaški in civilni službi in njih imena so znana tudi iz imen belgrajskih ulic. Zagreb mu je pravtako p ■naštel k srcu kakor Belgrad; polovica njegove duše in njegovega srca je v Zagrebu.
Na vprašanje, kakšno akcijo hoče započeti in kateri stranki se namerava pridružiti, je rekel: »Četudi sem svojčas oboževal Nikolo Pašiča radi njegovih zaslug za narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, vendnr tudi danes nimam nič proti nobeni stranki, izvzemši republikance in komuniste.«
Dalje je ostro demantiral vesti, da bi se bil sestal s Pribičevičem in se razgovarjil z dr. Mačkom. Prišel je sicer v stik s pristaši obeh, toda vršili sc niso nikaki oficielni razgov • i
Na vprašanje, kako hoče organizirtti sirafi ko bratstva, je rekel: »Moj cilj je, da razširi stranka bratstva svoje delovanje po vs 'j državi Prepričan sem, da jo bodo podpirali vsi patrio-tični in pošteni državljani. Mislim, da noja akcija pri merodajnih krogih, ne bo na'ete!a nn nikak odpor. Kajti čas je, da se v državi združimo vsi, kar nas je dobre volje, kajti ura {e dvanajst.«
Petrolej Društvo narodov in vojna
Društvo narodov bo v kratkem davilo desetletnico svojega obstanka. Ustanovljeno za to, da bi izpolnjevalo sveto misijo mini med vsemi narodi, si je že v razmeroma kratki dobi svojega delovanja pridobilo velike zasluge za človečanstvo in za mirno sožitje med državami. In ko se ves svet pripravlja, da naporom ženevske mednarodne organizacije da zasluženo priznanje, je prišlo v Južni Ameriki do neljubega incidenta. — Prišlo je do krvavega spora med dvema državama in ta spor preti postaviti Društvo narodov pred težko preizkušnjo njegove moralne veljave in moči.
Med Bolivijo in Paraguajeni obstojajo spori, ki segajo daleč nazaj, segajo tja do osvobodilne vojne južnoameriških držav. Po končanih osvobodilnih bojih so bile med nastalimi državami potegnjene meje samo na zemljepisnih kartah. Ni pa bilo mogoče določiti meja na terenu. Neprehodna močvirja in pragozdi, katerih obseg večinoma ni bil niti dobro znan, se nahajajo na meji omenjenih držav. Zato sta bili določeni samo dve skrajni obmejni točki; na ostalem ozemlju pa se je meja menjavala iz dneva v dan. — Enkrat so obmejne straže te države prodrle na enem kraju par kilometrov od svojih postojank, drugič so zopet čete sosedne države storile isto. O kakem urejenem obmejnem prometu rik 'ir ni bilo govora. Praske in spopadi 'med posameznimi četami so bile stalno na dnevnem redu. Svet je v njih videl bolj zabavo dobrovotjcev. In tudi obe državi nikdar nista radi teh izgredov menjavali diplomatskih not.
Ko pa je Bolivija po znani ^nlpeterski vojni« z državo Čile izgubila pristop na morje, je pa obrnila svojo pozornost na ozemlje Gran Čaco do St. Olimpo ob reki Paraguav. Aspiracije na to ozemlje naj bi Boliviji vsaj delcma nadorrcstile omenjeno izgubo. Na tem ozemlju je že pred dvemi leti prišlo do večjih bojev. O; e državi na sta si izbrali za razsodnika predsednika Argentine. Ta razsodnik pa radi »neznanih« vzrokov dosedaj ni mogel izvršiti svoje naloge.
Pred kakim letom so se pojavile nenadoma vesti, da je to sporno ozemlje zelo bogato na petrolejskih virih .Bolivija je dobila kmalu nato velikanska posojila od raznih ameriških kapitalističnih skupin. Ta finančna podpora je bila tnko velika, da je Bolivija prišla popolnoma ped vp'iv Združenih držav (in je tako njena politična odvisnost samo še formelna. Zato je po splošni sodbi iskati po-ycda najnovejšim konfliktom v borb» za petrolej. Kakor že tolikokrat v zgodovini, se zdi, da hočejo tudi v tem slučaju mogočni kapitalistični petrolejski trusti preizkusiti svojo moč na bojnem polju na račun krvavih žrtev lahkovernega ljudstva.
Sicer o kaki vojni v pravem smislu ne more biti niti govora. Bolivija ima približno 3 milijone, Paraguay pa 800.000 prebivalcev. In če bi obe državi mobilizirali vse, kar leze in gre, ne bi meglo priti do večjih spopadov. Kakor rečeno, so z ozirom na obmejno ozemlje mogoči mali spopadi med posameznimi malimi četami. Zato moramo ta spor presojati boli z vidika moralnega efekta in špekulacij velekapitala.
Obe državi sta članici Društva narodov. Pakt Društva narodov, ki so ga vsi člani podpisali in ga toraj morajo tudi izvrševati, pa v svojem členu 11. iasno predvideva proceduro za mirno rešitev vseh sporov med posameznimi člani.
Takoj ob prvih vesteh je Svet Društva narodov, ki je ravno zboroval v Luganu, po svojem predsedniku Rriandu opozoril obe državi na te obveznosti. Odgovori niso bili zadovoljivi. Paraguav vali vso krivdo na Bolivijo, ta pa zahteva od Paraguaya zadovolj-ščino radi nekega malega incidenta. Svet je takoj pozval obe državi ponovno na mirno poravnavo, medtem pa se spopadi nadaljujejo.
Pojavita se je tudi domneva, da za celo zadevo stoji oficielna politika Združenih držav. Znano je. da Washington nerad gleda vedno bolj naročajoči vpliv Društva narodov. To ne razpoloženje se je opažalo že doslej ob vsaki priložnosti. Zato je precej verjetnosti. da je v zvezi s politiko ameriških petrolejskih vetekapitalistov tudi oficielna washingtonska politika.
Ne glede na uspeh posredovalnih akcij tudi z drugih strani je zato ta konflikt Evropi znova dober nank, koliko lahko pričakuje od strica Sama. Društvo narodov pa bo v vsakem slučaju vsaj pri evropskih državah pridobilo na veljavi in ugledu.
Lekciia za ,Sov. N3rod"
Pred dnevi je objavil »SI. N.< senzacio-nelno vest o nameravani trinlistični ureditvi države. To vest je »Hrvat-, glasilo KDK, »pozdravil« tako-le: »Ne vemo, zakaj prinaša >S1. N.< take informacije, a zlasti ne razumemo, zakaj se on takih načrtov, *e bi obstojali. boji, ka^or da bi z njimi bila Slove-ni;a ogrožena (!). Na tsp to pa bi hotel biti >«!»?. 5p m»l™k»» s-'a«ilo KDK (!)«
Torej niti pri KDK nočejo »Narodove< pomoči!
Sama senzacija vendarle ne pomaga.
mirna reSiieo spora
Uspeh Intervencije Društva narodov — Nasprotniki pristanejo
na posredovan e
i
Newyork, 18. dec. (Tel. »Slov.«) Sedaij je več upanja, da se bo spor med Bolivijo in Pa«
ragvajem rešil mirno. Južnoameriški diplomati pričakujejo, da bo Bolivija v 48 urah sprejela posredovanje panameriške konference, katero je Paragvaj že sprejel, s čimer bi se vojna nevarnost lahko smatrala za odstra-nijenio. Bolivijska vlada je tudi že dala svojim četam povelje, da ustavijo sovražnosti, da ne napadajo dalje in da se nasprotnim napadom po možnosti izogibljejo. Tudi razpoloženje v La Pazu je postalo treznejše. Preokret v razpoloženju v Boliviji se pripisuje odločni intervenciji Argemtmiiie, Čila, Brazilije iti Peruja, ki so izjavile, da bodo v vojni ostale nevtral-
ne in nad votjujočima nasprotnikoma proglasile gospodarsko blokado. V Asuncionu se je prijavilo 50.000 prostovoljcev, od katerih je bilo sprejetih 30.000. Trije vojaški paraiki so še ponoči odpluli v sporno ozemlje.
Pariz, 18. dec. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Bolivije je danes brzojavno obvestil Brianda kot predsednika Sveta Društva narodov- da je bilo bolivijskim četam dano povelje, da takoj ustavijo sovražnosti. Tu se pričakuje, da se bosta bolivijska in paragvajska vlada zedinili na ameriško posredovanje, tako da bo odpadla potreba sklicanja izredne seje Sveta Društva narodov.
Neuspeh !tafi*anske zun~n;e poltške
Angora, 18. dec. (Tel. Slov.) Danes je italijanski državni podtajnik Grandi prispel v Angoro za dva dni. Kemalistični list »Mdliett« de-mantira vesti, da bi bilo potovanj« Grandija v zvezi s tuiško-grškiini pogajanji. Grandi skuša dognati, v koliko bi prišla Turčija v poštev kot faktor italijanske politike na vzhodnem Sredozemskem morju in na Balkanu. Turčija pa tudi še nadalje odklanja udeležbo v agresivnem grupiranju držav in želi miren sporazum vseh balkanskih držav brez vmešavanja kake vclrsilc. Italiji lahko zadostuje gotovost, da Turčija nikakor ne bo posegla v kak konflikt tretjih držav.
Dem s* a itaiHansv e&a
kolonialnega m5n;stra
Milan, 1Q. dec. (Tel. Slov.) Italijanski kolonijami minister Fedeironi in njegov državni podtajnik Bi Izoni sta odstopila. Mussclini je osebno prevzel šc kolonijalno ministrstvo ter imenoval za državnega podtajnika dosedanjega guvernerja v Tripolita: iji generala Bona. Tripolitanija in Cirenaika bosta odslej ped enotno vojaško upravo ter bosta podrejeni bivšemu gent. alštabnemu šefu vojake maršalu Badoglio kot guvernerju. Dosedanji guverner v Cirenaiki Terutii je bil namesto cdstopivšega generala Spazana imenovan za generalštabnega šefa milice.
Grško-b^garsko prlJa*e!5stvo
A tete, 18. dec. (Tel. Slov.) Pcslanska zbornica je danes odobrila grš>i.o-bclgarski dogovor o izmenjavi prebivalstva, katerega sta podpisala še prejšnji ministrski predsednik Kafandaris in bolgarski finančni minister Molov. Veaizelos je v daljšem govoru zahteval cxl grške narodne skupščine, da odobri pogodbo, kstero je potrdilo tudi že bolgarsko sobranje, da se morejo pričeti z Bolgarsko bolj prijateljski odnošajl. Ve-nizelr.s je dalje tudi izjavil, da bi mu bilo zek> neljubo, če bi Bolgarska prosila za cdgoditev plačila vejne odškodnine še za eno leto. Če bi zavezniki ugodili bolgarski zahtevi, da se repa- , racijski dolg zmanjša, bi zahtevala Grška, da se zmanjša tudi njen dolg za vojne dobave. Poslanska zbornica je Venizelosove zahteve sprejela z odobravanjem.
Obrne'ni *>rcme* s
Dunaj, 18. dec. (Te!. »Slov.«) V dunajskem narodnem svetu so koroški poslano stavili na vlado vprašanje radi tranzitnega prometa na progi ZeHweg—Celovec, ki pri Dravogradu—Meži vcedi po jugoslovanskem ozemlju. Zvezni kancler j« odgovoril, da po še veljavnem celovškem protokolu od 9. mai;a 1921 potniki na progi, ki vozi po jugoslovanskem ozemlju, ne sr ejo zapustiti vlaka, ne potrebujejo pa potnega lista niti vizuma, temveč samo tranzitni list kake občme ali politične oblasti. Avstrija se že od junija t. 1. trudi di-plomatičnim poto-m za sporazum z jugoslovansko vlado, da bi se tudi tranzitni listi nc zahtevali več. Avstrijski poslanik v Belgradu je dobil ponovno nalog, da deluje na to, da se tej avstrijski želji čimprej ustreže.
Nemiri v or9ike-m »>ar.»menHi
Praga. 18. dec. (»Tel. Slov.«) V češkoslovaški poslanski zbornici so danes neprestano trajali komunistični izgredi, ki so trajali tudi ves čas, ko je podajal svojo izjavo 1 namestnik ministrskega predsednika msgr. i Šramek, tako da skoro ni bilo mogoče razu- ' | meti njegovega govora. Izjava vlade poudar- ! ja, da ni mogoče ugotoviti nobene spretnem- j ho parlamentarne situacije, dokler obstoja današnja večinska konstelaeija.
Cadcrna zadet od kapi
Milan, 18. dec. (Tel. Slov.) Maršal Cadorna, bivši vrhovni poveljnik italijanske vojske v pivih treh vojnih letih in organizator italijanske vojske pred vojno, je smrtnonevarno obolel v Bor-digeri na italijanski rivieri. 2e dalje časa je trpel na poapnenju žil, včeraj pa ga je zadela možganska kap in je postal nezavesten.
Briand v Pariza.
Pariš, 18. decembra. (Tel. Slov ) Briand sc jc včeraj vrnil v Parrs in )c danes mi n istrskemu svetu pod predsedstvom državnega predsednika Doumerqua poročal o uspehih razgovorov v Luganu.
Bolezen an«>lečtoa krara
London, 18. dec. (Tel. »Slov.«) Dasi izbila noč nemirna, je danes splošno sta.ije bolnega kralja vendar zopet boljše. Nočno poslabšanje stanje se smatra kot reakcija na to, da so zdravniki prenehali dajati kralju uspavalna sredstva. Dopoldansko zdravniško poročilo javlja, da je splošno in lokalno stanje bolnika boljše.
Aspiradte kneza Nikolaja
Pariz, 18. dec. (Tel. Slov.) »Journal« poroča, da bo ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič danes po svojem odvetniku izjavil, da ne misli na to da bi se odrekel svojim pravicam po ruskem prestolu in vodstvu ruskega emigrantskega gibanja.
Sebe v Afganistanu
Kabtjl, 18. dec. (Tel. »Slov.«) Težki položaj afganistanskega kralja Amanullaha, ki je moral s svojo soprogo zbežati iz kraljeve palače v neko utrdbo blizu glavnega mesta, je povzročilo z izdajo neko obmejno gorsko pleme, katero jc Amanullah sam oborožil proti drugim vstaškim obrne;.,im plemenom. Ino-zernci v Kabulu so se zatekli v tamošn^a tuja poslaništva.
Proračunski provizorij v Avstriji. Proračunski odbor je odobril enomesečni proračunski provizorij, ker do konca leta redi počasne razprave ne bo mogoče sprejeti rednega proračuna.
Proti varstvu najemnikov. Dunajsko upravno sodišče ie odklonilo predlog prcdarl-ske in štajerske deželne vlade, da naj se varstvo najemnikov odpravi kot protiustavno. Predlog deželnih vlad Irdi, da je zakon o zaščiti najemnikov v nasprotstVu z načelom enakosti državljanov in da predstavlja razlastitev brez odškodnine. Poslušalci, ki so bili hišni poseslnikif so izrek sodišča sprejeli z burnimi demonstracijami in »fe?«-klici.
Za revizijo mirovnih pogodb. Pariški pacifistični list »Evolulion« je objavil oklic, katerega je podpisalo 134 vodilnih osebnosti literature in duševnih delavcev, med njimi več odlikovancev z Noblovo nagrado, in ki zahteva revizijo mirovnih pogodb.
Vlada in agrar
Belgrad, 18. dec. Vlada je nadaljevala debato o agraru. Debata še ni končana. Določilo se je le, da se likvidacija agramib odnosov izvrši bistveno po predlogu Stan kovica-Vesenjaka, to je direktnim potom med lastnikom in odkupnikom, in da se likvidacija izroči okrajnemu sodišču. Finančna likvidacija pa preide na finančno drž. upravo. Najtežje je vprašanje o višini odškodnine in o tem, kdo naj plača zemljo dobrovoljcem. Finančni minister doslej ni dal nobene konkretne izjave glede finančnega efekta likvidacije agrarnih odnosov. Seja se bo nadaljevala v četrtek ob 4 popoldne. Če se bodo skupine vladne večine do takrat sporazu-| mele, se bo izpolnila želja demokratov, da je bilo to vnrašanje rešeno ob času, ko so oni sodelovali v vladi čevtverne koalicije.
,,/Uda"
Snoči 18. t. m. je J>ila v operi predstava nanovo zasedene Verdijeve jAidc, pri kateri je v vlogi Rarlrrmesa gostoval g. M. Šimenc. Aido je pela ga Vilfan Kunčeva (nemški), Amneris gospa | Thirrru-Kavinikovrt, Ramfisa g. Beteiln. Amouasra ! g. Primožič. Opero je dirigiral g. Neffat.
Predstava je bila izborna, solistovski dobro za- j selena. G. Šimenc se je razvil v res nadpovpreč- j nega pevca, ki zasluži svoj veliki sloves. Glasovno j zlahka obvlada zbor in orkesler. čim višje poje, tem j s^čneje mu prožni gbs zveni in dramatiki zmaguje. ■ Ga Kunčeva je ustvarila sijajno Aido v vseh ozfrih. 1 ga Thierryjeva in g. Betetto sta kot navadno storila svoje za uspeh predstave. Orkester je 'azurano vodil g- Neffat; režiji (Neffat) ni kaj reči, egiptovski balet 2. slike je bil ljubek. Le kulise so ostale stare; želeti bi bilo za Aido novih, učinkovitejših. Splošno prav d'>bra predstava.
Opera sedaj resnično dela, dela z stanom in za kvaliteto. Baš je absolvirrda slovanski teden (Boris Goitunov r, gostom g. Križajem, Palibor, Prodana nevesta, Oedipus. Iz komične opere, Zrlnjski, Lepa Vida) in že pripravlja, kakor či.amo »Jonnvjac.
Popolnoma prav se mi zdi, da je obstoj opere odvisen tudi od njene kvalitete in m- samo od drz. dotacije. Opera sedaj dela, ker rnora. Mora dvigniti Ljubljano iz letnrgije, v katero so jo zavedli prejšnji eksperimenta'-•-■'ki r.-v!mi: edini izhod, kakor smo že »tokrat trdili, jo kvaliteta. I.
Srednje šole in prejemki profesorjev
m.
, Naj se sedaj zopet ozrem nekoliko na ia* J vajanje g. sodniKa dr. Jeliča! Le-ta trdi, da se je baš radi teh razmer začelo gov-uriti o krizi srednje šolo, o tem, da prihajajo otroci iz šole ne dovolj izobraženi, strokovno nepripravljeni, uevzgojeni itd. Ako bi vprašali, kdo je kriv, ■ tedaj bi dobili enostaven odgovor: mi vsi, ' družba, država, ker nismo dali srednji šoli dovolj možnosti, da do kraja izpolni dolžnost, predvsem pa ker nismo dovoljno oskrbeli profesorjev v materialnem pogledu. Kako je zadel g. sodnik tukaj stvar, o tem naj razsoja javnost po resničnosti razmer v naših krajih. I Videli je, da je opazovalo te razmere v Bel-i gradu jako bistro oko. Na čast slovenskim j profesorjem pa moramo povdariti, da se ti v obče držijo z velikim samozatajevanjem na primerni višini in vršijo svoje dolžnosti z ide-alncsljo, ki ji ni primere. Vendar pa morda kdo tudi omaguje, in to baš radi te žalostne inalerijalne inizerije.
Kct stvaren podatek navaja g. sodnik plačo, ki jo prejema suplent v Belgradu. Ta znaša mesečno ne več in ne manj nego 1430 Din! Ako se ta vsota razporedi na njegove najosnovnejše potrebe, tedaj se ta >plača« raz-gubi tako-le: 700 Din za hrano brez zajutrka, 700 Din pa za stanovanje, a za kurjavo, za-jutrk, perilo in ostane potrebe ostane 40 Din. — Ako apliciramo tako plačo na naše razmere, tedaj vidimo, da je pri nas edino stanovanje za 200—300 Din cenejše. Vzlic temu pa mora suplent pri nas živeti, zato pa živi tudi bolj »od božje besede«:. Pri tej priliki naj omenim, da prejema uradnik mestnega magistrata v Ljubljani, in sicer kot začetnik samo z maturo, to pa radi višjih draginjskih doklad, precej višje prejemke. Kolikor vem, mu znaša plača po par mesecih prakse okoli 1700 Din. Približno toliko prejema tudi uradnik začetnik pri oblastnem odboru. In to je pravi Kajti potrebni so. Zanje kakor tudi za profesorja velja slaro domače pravilo: »Pralna mošnja, cagov mož.<
Končno povdarja g. dr. Jelič, da so dokla-de, ki so predvidene v zakonskem načrtu za srednje šole, kakršnega je sestavilo ministrstvo prosvete, nezadostne, da bi dovolj oskrbele profesorja v gmotnem pogledu. Prav gotovo so nezadostne! Zato je zahteval letošnji profesorski kongres, ki se je vršil 11. nov. t. L na Sušaku, da odpomore država profesorjem s tem, da uredi položajne plače po načinu kakor sodnikom in da jim plača posebne dokla-de. Te zahtevane doklade sicer ne bi dosegale sodnijskih, kar se tiče višine, vendar pa so te zahteve za profesorje brezdvommo upravičene in jih tudi zahtevajo profesorji z vsem povdarkom. In pri vseh teh zahtevah bo ostala profesorska korporacija v prittiteri s sodnij-sko uradništvo gmotno manj ugodno, dasi to ni prav, če pomislimo na dejstvo, da gre rsa slovenska inteligenca skozi roke srednješolskih profesorjev, da je torej srednja šola ve-levažen faktor v državi. Tudi srednješolski profesor mora biti v svojem delu neodvisen v vsakem oziru.
Naj se dotaknemo ob tej priliki enega ugovora, ki se je cul menda iz Belgrada glede naših zahtevanih prejemkov! Velikemu številu nekvalificiranih srednješolskih učiteljev v južnih krajih naše države ne čredo tako visoke plače. Tukaj bom navedel odgovor, ki ga je dal glede tega eden naših srednješolskih j ravnateljev: »Plače srednješolskih učiteljev z univerzo, t. j. profesorjev, naj se urede tako, kot jim pritiče kot akademično izšolanim, za nekvalificirane pa naj se urede primerno njih kvalifikaciji (študiju)! In prav je tako! Sicer pa pomislimo pri tem na dejstvo, da se je oglasilo letos za srednješolsko služlx> 207 su-plentov s fakultetno izobrazbo! Na ta način se bo po našem mnenju izločilo nekvalificirano srednješolsko učiteljstvo, ki je zaposleno v južnih krajih, v 3. ali 4. letih popolnoma iz službe in tako bomo imeli na srednji šoli samo profesorje z univerzo.
Da se uredi to važno vprašanje materialnega stanja primerno profesorskemu poklicu, zato je treba raznih faktorjev. Ministrstvu prosvete je podal tozadevne sklepe letošnji profesorski kongres, ministrstvo samo pa mora zadostiti omenjenim potrebam v polni meri. Zelo važno nalogo pa ima tudi »Glavna uprava«, t- j. glavni odbor Prof. društva v Belgradu, namreč nalogo, da točno in odločno tolmači pri snovanju novega srednješolskega zakona nujne potrebe in zahteve profesorjev. Žal, da je storil za svoje člane premalo, kar je pri nas splošno mnenje. Saj se je zgodilo eelo to, da n;?o bili ti naši tovariši iz Belgrada niti dobro informirani o pridobitvah sodnikov o zakonu, ki je bil pred nedavnim časom sprejet. To jim je na kongresu točno s številkami pojasnil in povedal na temelju zakona šele naš tovariš prof. Vrhovnih. Upamo pa. da bo novi odbor v Glavni upravi to popravil, kar je zagrešil prejšnji.
Za sklep pa naj dodam še to, da je mno-; l'o profesorjev, ki so marljivi kulturni de-I lavci, in to idealni ter nesebični v vseh sme-| reh in v vseh kulturnih društvih našega naroda, tako da jim bo ureditev plač, oziroma ; rešitev iz dosedanjega mizerneia materialnega stanja neke vrste nagrada tudi za to delo.
Kakor iz naših izvajanj razvidno, se jav-1 nost že v neki meri (članek g. stodnika Jeliča) i zanima za to velevažno zadevo, ker priznava, da je treba srednješolske profesorje gmotno oskrbeti tako, kakor jim pritiče po važnosti poklica, da ne bo več tn'-e revščine. Zanimati pa se mora še bolj. Predvsem pa naj upoštevajo to gospodje v Belgradu!
Dunaj: 'a vremenska napoved: Jasno vreme,
tal- me}.;la. v "orah v gcrali trajen mraz, po nižinah po dnevi iad ničlo.
Otuoriteu doma »Narodne galerije
M
V nedeljo 16. t. m. ob 11 dopoldne se je slovesno praznovala 10-letnica obstoja slovenske Narodne Galerije. Obenem so se otvorili njeni prostori v Narodnem domu, katerega prvo nadstropje se je v ta namen adaptiralo.
Slavnostno zborovanje se je vršilo v veliki dvorani, ki je bila z vsemi dostopi vred okrašena z zelenjem. V njej so bili nameščeni kipi obeh ustanovnikov gg. Roberta Kollmanna in Alojzija Vodnika ter častnega člana in prvega podpornika ministra Ivana Hribarja.
Navzoč je bil celokupen odbor Narodne Galerije s predsednikom g. J. Zormanom, veliki župan dr. Vodopivec, knezoškof dr Jeglič, zastopnik oblastne samouprave dr. J. Adlešič, ljubljanski župan dr. Puc, ter zastopnika vojaške oblasti, oba gg. generala Nedic in Popovič. Navzoč je bil tudi zbor zastopnikov konzulatov v Ljubljani, dalje zastopniki številnih državnih, prosvetnih in zasebnih kulturnih korpcracij in društev. Vsega skupaj je napolnilo prostore Narodne Galerije kakih 700 oseb.
Otvoritveni govor g. Zormana.
Zborovanje je otvoril predsednik Narodne Galerije g.Janez Zorman, ki je pozdravil navzoče in podal historiat desetletnega društvenega delovanja, ki je bilo izredno agilno in uspehov polno in je dovedlo do tega, da imamo danes Slovenci svoj reprezentativni dem likovne umetnosti, ki nam je v največji meri narodni ponos in izreden dokument naše kulturnosti. Koncem vojne se je Galerija ustanovila in takoj nakupila nekaj del, organizirala slovensko razstavo v Parizu in se udomila v Kresiji, kateri prostori so pa kmalu postali pretesni. Podlago stavbenemu fondu je ustvaril g. I.Hribar, ki je iz kronskega fonda izposloval večjo vsoto za ta namen. Leta 1922 se je na obrtni šoli priredila historična razstava, ki nam je prvič začudenim Slovencem predočila silno bogastvo naše stare umetnosti in ovrgla zmotno mnenje, da nimamo lastne stare umetnosti nego le tuj import. Sledila je v petem letu velika Meštrovičeva razstava in razstava hrvatskih mladih Galerija začenja izdajati svoje publikacije (dr. Malova zgodovina), prevzame v najem Jakopičev paviljon in omogoča številne razstave: praškega Manesa, poljske in francoske grafike, več domačih, se začenja pogajati za Narodni dom. Leta 1925, priredi Groharjevo razstavo, Galerija prevzame propagando za Slovensko Akademijo Znanosti in Umetnosti, leta 1927 priredi slovensko raz-stnvo v Pragi, nakupi v pariškem Louvreu od-livke antičnih plastik, izda dr. Iz. Cankarjev Uvod, nabira petmilijonski fond za Akademijo in Galerijo in najame Narodni dom za 60 let. Delo Narodne Galerije je z otvoritvijo prostorov v Narodnem domu v prvi etapi končano.
Z lastnimi sredstvi smo Slovenci postavili streho svoji Narodni Galeriji!
Govor velikega župana.
ol Za predsednikom Zormanom je govoril gospod veliki župan dr. Vodopivec, začenši z Gregorčičevimi verzi: Poet le malokomu zaznan ... Dal je izraza veselju, da se je odprl hram, ki bo zbral našo umetnost, ki bodi šola živim, pobuda mladim, ki streme za poglobitvijo, se zahvali delavcem za ta hram in dobrotnikom, ki so podprli njih delo in želi temu delu največjega uspeha in skorajšnjega rojstva Akademije.
Potem je govoril še g. dr. Dragotin Lončar v imenu Slovenske Matice kot pripravljalke Akademije. Povdarjal je, da smo z ustanovitvijo Narodne Galerije po dolgih stoletjih skrivlje-nosti in odvisnosti krepko stopili na lastne noge. Končal je z željo, naj bi Galeriji kmalu sledila Akademija.
G. dr. Lajovic prečita brzojavne pozdrave predsednika mariborske oblasti dr. J. Leskovarja, Ljudske univerze v Mariboru in praškega »Manesa«.
Dr. Lajovic izvaja, da je jubilej 10-letnega obstoja Narodne Galerije v najtesnejši zvezi z njenim predsednikom Zormanom, ki je bil od ustanovitve društva do danes nepretrgoma predsednik, ter mu k tej 10-letnici čestita.
G. Zormart se za častitke zahvali in prosi zborovalce, da si ogledajo prostore.
Ogled prostorov.
Prvo nadstropje Narodnega doma, kjer je nastanjena Narodna Galerija, je temeljito predelano. Iz prejšnje zatohle ,temne plesne dvorane, obdane od cele vrste ozkih sobic so nastali racionalno adaptirani, svetli, estetski prostori, ki prav dobro služijo svojemu namenu. Dvorana ima mirno obstropno luč, levi del s petimi dvoranami pa luč iz steklenih stropov, ki prav homogeno preplavlja stene in na njih razvrščene slike. Steklena veža jc namenjena pozneje za razstavo naših srednjeveških fresk in kipov, sedaj jo polnijo antični cdlivki. Ves aranžma je fino odtehtrn in reprezentativen. Velika dvorana še ni urejena, pa bo zborovalnica, prostor za manjše razstave in nekak panteon s kipi ustanovnikov. V treh dvoranah na desni strani je zaenkrat nameščena stalna razstava najmlajših. Sedanja namestitev ni definitivna in tudi ne kaže vseh del, ki so last Narodne Galerije; je samo nekaka preizkušnja novih prostorov z ozirom na njih praktičnost. Ko bomo imeli dostojno zbrana in prikazana dela npšepa slikarstva in kiparstva izza XIII. stoletja do danes, se bo seve morala namestiti antična zbirka drugod in bo treba vse paž-nje, da ne bo zmanjkalo prostora. Nabiranje novih del iz sedanjosti in preteklosti ter njih historični prikaz je nadalnja naloga Narodne Galerije.
V petih dvoranah na levi strani so poraz-meščene slovenske moderne umetnine od Šubi-cev do Kr?lja in sicer: v prvi vise dela bratov Šubicev, Ažbetova. Franketova in Ogrinova. V drugi so Vesel, Kobilca in Petkovšek, tretjo zavzema r,km'o s*m Grohar, četrto Sternen, Jrma, Jakonič, Kes, Vavp<~tič, Tratnik. Gaspari, Kle-rnenčič itd., dalie Dolinarjevi, Napotnikovi in Rerrekerievi kipi. V peti dvorani so dela bratov Krali, Pilona in Jakca. V desnih dvoranah so razstavljena de'a bratov Vidmarjev. Maleševa, Cudermanova, Pavlovčeva, Tineta Kosa, Pirna-ta, GlobreniVa. Posetnikom ie bila na razpolago za ogled tudi grafična zbirka Narodne Galerije, fotografije razstav, publikacije in razni tiski.
Bodimo veseli in ponosni: Slovenska umetnost ima sedaj svoj dom. In še eno: Streho smo mu Slovenci dali iz lastnih moči!

t /
aj/e novega
Pokvare
želodca,
črevesne in mesečne sla' osti in krče, glavobol in onemoglost odrra i takol aH tekom par ml' ut
KAVČIČEV
zdravstveni liker
ŽELODČNI
M. Struhwe:
Steeple-Chase
i.
Slikar Georgij Anemonov, ruski begunec, je prišel v Pariz pomladi leta 1925 in takoj stopil v dokaj številne vrste umetniške revščine, s katero je obljudena četrt Montparnasse. Sicer pred leti svetovnoznani boulevard Montparnasse ni bil sličen sedanji hrupni, preveč obljudeni ulici. Takrat je še praznovala umetnost svoj razcvet. Mi vsi, ki smo z njo imeli več ali manj opraviti, smo se z lahkoto stiskali v dveh malih kavarnah, kamo ni zahajalo razen nas nobeno drugo občinstvo. Tam smo ždeli zvečer in brez konca sporili o pesmih pa slikah. Tam smo plesali in razgrajali na naših veselicah... In zdaj? No, saj sami veste, kako zdaj tam vse izgleda. Kakor gobe po dežju so zrastle povsod v mavrične luči povite filistrske kavarne in njih bohotno široke terase so vendar preozke za tolpe gostov. Mednarodne človeške smeti so za-jčzile kakor debeli grozdi vse hodnike, križišča, stopnice in prehode. Toda — passons! — pa bodimo rajše stvarni!
Anemonov je prišel, kakor rečeno, v Pariz v teh preteklih romantičnih časih. Plačal je za sobo vnaprej, zapravil takoj pri prvih kosilih preostale franke in pričel pogumno živeti ono življenje, kadar nima danes človek beliča v žepu, a mu zato obljubujejo jutri vse zlate gradove.
II.
Leto se je že nagibalo k jeseni, in veter je po drevoredu vlekel suho, kakor spečeno kostanjevo listje. Nekega vlažnega septemberskega večera je sedel Anemonov pri skrajnji zunanji mizici v kavarni »Rotondi« (to je bila izvrstna opazovalna točka!) in ostro gledal v daljavo skozi drevored. Po pravici rečeno ni samo sedel,
temveč je bil primoran sedeti: ni imel niti cen-tima. Treba je bilo na vsak način ujeti kakega mimohitečega prijatelja, da bi vsaj lahko plačal naročeno in zdavnaj popito kavo.
Zdel je že dokaj dolgo, se naveličal ogledovati mimogredeče in se tako zatopil v lastne misli, da sploh ni opazil, kako se mu je od zadaj, to je od najbolj nepričakovane strani, približal prileten, jako spodobno oblečen gospod. (To je bila njega dni velika redkost v kavarni »Rotonda«.) Nagovoril je Anemonova v dokaj dobri francoščini, a z očitnim angleškim naglasom.
Predno nadaljujem, moram podati nekaj pojasnila. Nikar ne mislite, prosim, čitatelj, da razpravlja moja povest o nenaravnih pojavih, podzavednem spominu in sličnih vražjih rečeh. Saj vem, da ste se že nekoliko uglasili v tem smislu. Prosim vas: saj imamo jesenski večer, samotnega zamišljenega junaka, bofrve odkod dospelega gospoda izredne zunanjosti za te kroge in vse drugo. Na-a. Nečem vam pripovedovati prav nič nadnaravnega. Nasprotno: vsa ta zgodba od začetka do konca, do zadnje besede je samo živa, gola resnica.
Anglež v spodobnem plašču se je torej od zadaj približal Anemonovu: prišel je iz kavarne ven in stopil med mizice zunaj na terasi.
»Ali ste vi ruski slikar Anemonov?«
»Da, to sem jaz.«
»Dovolite, da se seznanim. Jaz sem David Brook, vodim training v znanih konjušnicah lorda Falsinghama in jako čislam vaše slike, če mi ne boste predrag, vam takoj odkupim dve ali tri risbe. Ne, nikar mi ne sežite v besedo. Se bova že pobotala. Pokličite, prosim, avto-izvosčka in se peljite po vaše umetnine. Pridite sčm nazaj, pa se bova odpeljala v moj hotel. Tam je vsaj zadosti svetlo, pa si lahko izberem, kar mi ugaja. Sicer pa slikate vi, če se ne mo-
Koledar
Sreda, 19. decembra. Kvatre. — Urban V., papež. — Favsta.
Osebne vesii
•k Iz vojaške službe. Napredovali so v čin brigadnega generala pehotni polkovnik Dragan Korajs in topniški polkovnik Vojina Maksimovič, vršilec dolžnosti velikega župana v Zagrebu; v čin podpolkovnika general-štabni major Vladimir Keler, pehotni major Josip Ja/klič, Drago Mikuš in Ivan Jelačič; v čin kapetana korvete poročnik boijnega broda I. razr. Ervin Fink, Bogoslav Erni, Ivan Kober in Anton Vilfan; v čin admin. majorja ekonomske stroke, kapetan I. razr. Ivan Rupnik in v čin višjega kapelnika III. razr. nižlji ka-pelnik I. razr. Josip Majer.
-A- Nagla smrt. Umrla je v nedeljo 16. decembra I. Brsan iz Čadrež pri Št. Jerneju. Zadela jo je kap.
-k Promoviral je na praški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Savo Pire, sin uglednega ljubljanskega odvetnika g. dr. M. Pirca.
it V naše državljanstvo so sprejeti Mato Matušcik, posestnik iz Rovišča, novom, okr.; Aleksander Oblat, trgovec iz Ljubljane; Ka-rolina Pahor, učiteljica iz Št. Vida; Elizabeta šuraan, učiteljica iz Dragatuša, črnom, okraj.
Ostale vesti
•k Prepoved obiskovanja plesnih šol. Na
predlog raznih ravnateljev je ministrstvo prosvete prepovedalo obisk plesnih šol vsetr, učencem in učenkam.
•k Gibanje SLS na Štajerskem. Občni zbor krajevne organizacije SLS v Ormožu se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. — Na Spodnji Polskavi je istega dne shod SLS. — Na Vuze-nici bo tudi v nedeljo po sv. maši shod SLS, in sicer v gostilni Lobenwein. Poroča narodni poslanec Pušonjak in drugi. Obenem občni zbor krajevne organizacije.
~k Občni zbori krajevnih organizacij SLS. One krajevne organizacije SLS, ki 16. t. m. še niso imele občnega zbora, naj ga gotovo skličejo za nedeljo, 23. decembra. — Tajništvo SLS v Mariboru.
-k Dnevi angleške kulture v Zagrebu. Po uspelem »tednu angleške kulture« v Ljubljani se bo vršila prihodnje dni v Zagrebu stična prireditev pod naslovom »Trije tedni angleške kulture v Zagrebu« pod pokroviteljstvom angleškega poslanika g. Kennarda in g. Sea-tona Watsona. V umetniškem paviljonu bodo razstavljena dela sodobne angleške likovne umetnosti, poleg te razstave pa se bo vršila tudi razstava angleške propagandne grafike. V gledališču se bodo vršile predstave iz angleške dramske literature, na ljudskem vseučilišču pa bodo odlični angleški znanstveniki predavali o angleški kulturi in sodobnih angleških problemih.
Bol rursdul
Na anketi, ki jo je proti šundu siklicalo Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani v nedeljo, 16. decembra 1928, so bile spreijete sledeče resolucije in sklepi:
1. Ker bo problem knjižnega šunda rešen šele takrat, ko bo seganje po njem prenehalo,
tim, poglavitno konje. Prinesite, prosim, baš te slike...
»Ampak moje slike so jako moderne...« je hotel odvrniti Anemonov.
Toda Anglež se je zleknil v slamnatem stolu, se nasmehnil tako, da so se mu raztegnila zobata usta od enega ušesa do drugega, in za-tegnjeno dejal:
»Oh, to pa dobro vem. Angleži smo čudaki. Pa tudi Anglež, s katerim govorite, bi rad okrasil svoje skromne konjušnice s popolnoma modernimi slikami!
Rečeno-storjeno. Anemonov je skočil v avto in pohitel domov. Vse jc dobro kazalo, in ni mu bilo na poti niti dejstvo, da pridejo njegove slike v konjušnice. Anemonov je namreč dobro vedel, da se ne spozna večina muzejskih obiskovalcev nič boljše na slike kakor plemeniti konji.
III.
Hotel, kamor je pripeljal mister Brook slikarja, je bil ena najlepših pariških palač. Temu seveda se ni bilo treba nič čuditi. Angleški trai-ner, ki pripelje konje k velikim jesenskim dirkam, si lahko privošči poljubno razkošje.
Brook je naročil čaj. Slike so bile kmalu izbrane, in v plavem dimu viržinskega tobaka je bila takoj opravljena tozadevna kupčija. Anglež je Anemonovu izročil denar, se zopet za-režal z vsemi zobmi, pogledal slikarja od pet in do glave ter ga lopnil na vso moč po pleču.
»Ta denar vam bo na vsak način zadostoval, deček moj, za dva tedna življenja, vštevši potovanje v New-Market. Kajti dva tedna pozneje morate priti k nam na obisk. Ostali boste pri nas, kolikor vam bo drago, in za vaše čeč-kanje pri nas dobite dovolj prostora. Predno pridete — brzojavite! Avtomobil vas bo pričakoval na Viktorijinem kolodvoru ... Ali je stvar v redu ?
»V redu!«	(Dalje.)
to je, ko ga narod ne bo več maral/ zato se pozivljeijo vsi kulturni delavci in vzgojitelji naroda, da se z vso vnemo prizadevajo vcepiti ljudstvu stud in odpor proti takemu nizkotnemu in ničvrednemu čtivu.
2.	Pozivk/ejo se vse oblasti, naj skušajo doseči, da se nadaljnje izdajanje zagrebškega šunda, če mogoče, ustavi, že izdane številke pa vzamejo iz prometa.
3.	Ker je zastrupljanje slovenskega ljudstva s knjižnim šundom, ki kvari njegov okus, plemenita čuvstva in višino njegove izobrazbe, zločin nad našim narodom, naj se sestavi seznam vseh trafik, knjigarn in trgovin, ki to umazanost prodajajo in širijo; ta seznam naj se objavi v časopisih, proti prizadetim pa izvaja oster bojkot.
4.	Ker pa negativno delo samo ne zadostuje, marveč je treba tudi pozitivnega, zato naj se poskrbi, da dobi narod dovolj pripovednih spisov, ki naj bodo v moralnem oziru neoporečni, vsebinsko mikavni in na višini slovstvenih vrednot. Cena jim bodi nizka in nljih razpečavanije med ljudstvom naj sc organizira. Če mogoče, naj se izdajajo periodično v zvezkih po dinarju.
5.	Sestavi naj se odbor iz zastopnikov oblasti in kultunih društev, ki naj skrbi, da se bodo te resolucije izvajale, ter podvzame še druge energične korake, da se importirani šund zatre ali vsaj omeji.
•k Požar. Iz Gradca v Beli Krajini poročajo: Pred dnevi je pri nas okrog polnoči izbruhnil požar pri posestniku Janezu Kraševcu m Martinu Kovačiču. K sreči je požar opazila soproga mizarskega mojstra Jožeta Jakše, ki je hitro zbudila svojega moža. Jakša je stekel kar bos v nočni obleki klicat po vasi ognje-gaiscc. Motorno brizgalno jo kar sam pripeljal. Kmalu so bili na mestu tudi gasilci. Ce ne bi bili požara pravočasno opazili in če ne bi bili ognjegasci takoj na mestu, bi skoro gotovo bil sedaj dober del Gradca žrtev plamenov. Pogoreli sta domačiji dveh posestnikov, poleg ujiju pa sta utrpela znatno škodo še dva druga posestnika. Skupna škoda znaša okrog 50 tisoč dinarjev. Posestnik Janez Kraevec ni bil zavarovan, posestnik Martin Kovačič je bil zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici za 4000 Din, posestnik Janez Zupec pa je bil zavarovan pri >Slavijk. Zupec se je dal 15. septembra zavarovati še pri Vzajemni zavarovalnici, vendar pa do dne požara še ni plačal zavarovalnine. Kljub temu je Vzajemna zavarovalnica izplačala obema posestnikoma polno odškodnino, za kar sta ji oba posestnika zelo hvaleima.
•k Nesreča. V petek 14. decembra je sla-moreznicia odtrgala Jožefu Zagorcu doma iz Javorovice pri St. Jerneju, ki je služil pri Strojinu v Ostrogu, vseh pet prstov na roki. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik iz Kostanjevice, nakar so ga odpeljali v bolnišnico v Brežice.
•k Delavska stavka v Smodcrevu. V tovarni »Sartid« v Smederevu je izbruhnil v oddelku za popravo lokomotiv štrajk. Uprava tovarne je hotela uvesti akordni sistem. Ker tega sistema v drugih oddelkih ni, so delavci stopili v stavko. Vršil se je shod, katerega se je udeležilo okrog 300 delavcev. Ker delavcev žo tri dni ni na delo, namerava tovarna stavkujoče delavce odpustiti.
k: Zopet dve železniški nesreči. V nedeljo zvečer je na progi Mala K nsna—Belgrad— Pci/arevac, kjer se je pred kratkim pripetila velika železniška nesreča, zopet prišlo do le malo manjše nesreče. Že blizu Požarevca je iztiril vagon in potegnil za seboj še 11 vagonov. Vsi vagoni so bili uničeni. Pri tem je smrtno ponesrečil zavira« Arzen lladojčič. Radi iztirjenja vagonov je bila proga v dolžini 200 metrov porušena in neuporabna. Komisija je ugotovila, da je vlak iztiril radi tega, ker je bil na tračnicah led, pragovi pa so bili sM>i. — Do druge železniške nesreče je prišlo pri Aleksandrovem v Banatu. V nedeljo ob pol 12 ponoči sta krenila s posluj Teme-rina in Aleksandrovo dva vlaka. Iz Temerina je krenil tovorni vlak s polno paro proti Ale-ksandrovu. Na odprti progi se je vlak zadel v veliko lokomotivo, ki je vozila nasproti. Vlaka sta trčila na nekem ovinku, tako da ni mogel noben strojevodja slutiti, da se približujeta drug drugemu. Šele na razdaljo slo metrov sta strojevodji to opazila. Takoj sta izpustila vso paro, toda bilo je prepozno. Trajalo
Proti: Renmi. Išiasu, Protinu, trganju v križu
nenadomestljivo naravno Ipkovltn sredstvo! Z« le.enjp doma: K»t naravni milil v kockali (r.a priprav! .".».ie oh!og) r.!! kot . ■ amakomprosn" (gotnv oblou) 30 krat uporu bi JI v. izredno pocenil
Glavno skladišče: L Sehreitier, Zagreb, Akademtčkl trg t/11.
Ljubljana, 18.deoembra 1928.
Vaše blagorodj e»
Božični in novoletni prazniki se bližajo, z njimi počitnice in dnevi oddiha, ko bo zbrana Vaša družina okrog jaslic in božičnega drevesca.
Radijska oddajna postaja si prizadeva veselo božično razpoloženje še bolj dvigniti in je v ta namen pripravila za praznike odličen spored božičnih pesmi, skladb, predavanj, itd. Tudi vse inozemske postaje bodo slavile božič z najizbra-nejširni programi.
Vemo, da želite tudi Vi uživati te ljubke sporede. V ta namen rabite le dober radijski aparat, ki Vam jih bo dan za dnem, večer za večerom prednaša l.
Če ste sami tako srečni, da tak aparat že imate, obdarujte z njim svoje drage in jim pripravite božično veselje.
Izvolite se oglasiti te dni v našem podaj-nem paviljonu na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA Ljubljana, Miklošičeva cesta, Tel.3190.
je le nekaj sekund in že je nastal strahovit trk Ln polom. Lokomotivi sta popolnoma uničeni, ravno tako pa tudi nekaj vagonov z blagom. K sreči človeških žrtev ui bilo- Komisija se trudi ugotoviti, kdo je zakrivil to nesrečo.
•k Mostarski meščan — madjarski rabelj. Vrhovno sodišče v Budimpešti je razpisalo mesto rablja v Madjarski. Za to mesto se je prijavilo mnogo prosilcev — služba rablja na Madjarskeni je namreč zelo dobičkanosna — večinoma bivših »belih« častnikov. Za to službo je prosil tudi znani mostarski atlet Pavao Soldo, ki bo najbrže postal madjarski rabelj, ker ima med vsemi konkurenti največ >spo-sobnostir zia to naporno službo.
~k Obupen beg tatico. Mostarskemu pre- j bivalstvu se je nudil v ponedeljek grozen in j obupen prizor. V valovih zelo narasle reke j Radobije se je potapljala mlada deklica Ljubica Karadžič, ki je okradla nekega bančnega uradnika za 1500 Din ter izginila iz mesta. Policija jo je v ponedeljek našLa v neki kavarni in jo hotela aretirati. Ljubica se je stražniku iztrgala in skočila v ledenomrzlo vodo. Valovi so jo že zanašali proti mlinskim kolesom. ki bi jo gotovo raztrgali. V zadnjem trenutku je skočil v vodo policijski narednik Kopar in ob lastni nevarnosti z naporom rešil potapljajoče se dekle iz vode.
★	Poneverba v državnem uradu. Pred dnevi je prišel iz Zagreba poštni inšpektor v Osijek in pregledal blagajno neke pošte v mestu. Pri pregledu se je ugotovilo, da manjka v blagajni 140.000 Din. Sum je padel na upravnika pošte, ki je poneverbo tudi takoj priznal. Še preden pa je bil aretiran, se je neki njegov sorodnik obvezal, da bo ves znesek plačal v šestih obrokih.
*
★	Dr. FRANCETA PREŠERNA ZBRANO DELO — Priredita dr. AugusHn Erjavec in dr. Jože Glonar — la najodličnejša publikacija izmed letošnjih književnih novosti je doiiskana in bodo broširani izvodi ie danes popoldne na razpolago v Jugoslovanski knjigarni. Vezani izvodi bodo dobiti v petek pop.
★	J V AN PREGLJEVI IZBRANI SPISI I. in II. ZVEZEK elegantno vezani po 60 Din se dobijo v Jugoslovanski knjigarni in so najlepše božično darilo.
★	GOSPODINJSTVO S. M. LIDVINE PURGAJ se dobi danes tudi že vezane izvode. Cena 60 dinarjev za vezan izvod v celo pla>no, 40 Din za broširan izvod. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
•k PRI ZAPRTJU, pehanju, bolečinah t boku, bolečinah ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Fronz-Josef* grenčica izdatno izpraz-njenje črev in osvoboditev tesnobnih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »FRANZ-JOSEF-r vodo z izbornim uspehom tudi pri. zdravljenju trakulje. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
■k NOGAVICE, rokavice in pletenine »e dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj.
k ZA BOZIC spominjajte te vsi prejemniki položnic štev. 14.066 najbednejših. Podporno društvo slepih.
★	ČAJ NOVE ŽETVE: Lipton, Ilornmm, Čajna ročka, Kuzmi, Popoff in Baker. Posebno se opozarja tudi na bogato zalogo in izbiro obeskov za božično drevo. Prvovrstno blago, solidne cene, točna postrežba. JAS I LESJAK. Maribor. Ulica X. oktobra it. 2.
★	KLOBUKE popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg 14, Ljubljana.
•k PLAŠČRE otroške in dekliške, le dunajski krni, nudi ceno Kriitofič-Bučar, Stari
trg 9. " _
DIŠAVE SLON
£fubl$amto
Sočna s)i/iRa I eknm
Drevi imata nočno službo lekarni A. Bohinc dediči in M. Leustek.
0 Slovenski javnosti. V par dneh priredimo v Ljubljani razstavo monumentalnih del naše kiparke ge. Karle Bulovčeve. Ker bo to najbrže njena edina razstava, preden se odzove vabilu Dunaja, opozarjamo javnost, da izkoristi to redko priliko. — Za »Klub prijateljev umetnosti Karle Bulovčeve« — dr. lise Klatzer.
© Umrl je včeralj ob 8 zjutraj zlatomašnik g. Štefan B o 1 f a n , župnik v pokoju, star 77 let. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
© Predbožično razpoloženje. Na Kongresnem trgu je sedaj lepo zeleno. Smrečice so zrastls preko noči na vsej veliki bazal-toidni ploskvi od Filharmonije do Gradišča in le ozek pas še omogočuje prehod vozovom in avtomobilom. Mamice in očebje pa hodš;o z otroci po tem smrekovem gaju in izbirajo: »Prav lcipa mora biti naša smrečica!« zatrjujejo kupci in prodajalci jih zagotavljajo, da tako lepih, kol pri njih ne dobe nikjer več. Iz izložb se je že davno umaknil Miklavž in mesto rdeče okrašenih šip so prišle jelkove in smrekove vejice, če mogoče, še malo okrašene z umetnim snegom. Ljudje preizkušajo doma gramofonske plošče s tisto znano: »Sveta noč, blažena noč . ..« in nekateri pevci jo sem in tja že intonirajo. Reveži ugibajo, ali bodo imeli na Sveti večer 30 Din za vrečo premoga, študentje čakajo božičnih počitnic tn Mejeijo, koliko je do tedaj še šolskih ur, akademiki pa so vsi že odšli, oni namreč, ki niso iz Ljubljane. Državni uradni'.i 'emljejo predujme, privatni pa ugibljejo, ali dobe kaj božičnice ali ne. Pa je kljub vsemu le lep ta čas pred Božičem, ko je toliko toplote in pričakovanja v ljudeh.
© Umrl je s. Ivan Poklenk. računski inšpektor in šef računskega oddelka ljubljanske univerze. Pokojni je upravljal tudi Oražnov dijaški dom. Pogreb bo šel v četrtek ob pol 3. popoldne izpred mrtvašnice v splošni bolnišnici no pokopališče pri Sv. Križu.
(?) Jadranska Straža, oblastni < dbor v Ljubljani, priredi v srboto 12. januarja 1929, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union svojo tradi-clonelno slav n ost v narodnih nošah. Opozarjamo na to lepo prireditev ter obveščamo vse gospode in dame, ki si želijo izposoditi noše, da naj se obrnejo glede informacij na prireditveni odsek Jadranske Straže ali pa na g. Božo Račiča, ravnatelja Osrednjega zavoda za žensko obrt, Ljub-ljna. Turjaški trg, ki je pripravljen dati vsa potrebna pojasnila.
© HiSni posestniki se ofxwnr.ja.jo. da vložijo prijave dohodkov od zgr-db zn odmero zgradarine za davčno leto 1920 do 15. januarja 1029. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski. Tiskovine se dobijo pri mestnem magistratu in pri davčnem uradu za mesto LJubljano proti znesku Din t. Izpolnjene tiskovine je zopet vrniti tja. k.ier so se kupi'e. Mestni magistrat rddaja in snrejemn tiskovine vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov od 8. do 14. na Mestnem trgu štev. 2, pritličje, (srednje poslopje) v prostoru bivše policijske stražnice.
0 Sestanek hišnih posestnikov ljubljanskih.
V ponedeljek zvečer »e je vržil v hotelu »Union« sestanek ljubljanskih hišnih posestnikov pri tako veliki udeležbi, da je bil« zelena dvorana do zadnjega prostim nnprlnjenn. Društveni predsednik g. Frelih je zborovalccm natanko razložil novi davčni zakon in kako je delati nove davčne prijave zn hišni in obrtni davek. Obenem »e je sklenilo od mestne občine ljubljanske z vso odločn stjo zahtevati znižanje vod.arine in post-ščine, ker bi bil« » dr*ednnji izmeri v letu 1939 vsled mnogo viSje podlage prevelika obremenitev vsega ljubljanskega prebivalstva. Mestna občina bi d bila v zlati valuti 10 krat toliko dohodkov kakor leta 1614 urimo iz teh avtonomnih dnklnd. Hišni posestniki, izjavljajo, da ne odnehajo preje, dokler se to vprašanje pravični uredi. Kratko se je tudi
poročalo o obligacijskem posojilu mestne občine,
0	katerem se je zadnji čas po Ljubljani mnogo govorilo in tudi pisalo. Posestniki hočejo počakati aa izid preiskave imenovane komisije hi potem po-novno sklicati shod in odločiti o nadaljnem postopanju.
© Nered v trgovini s premogom. Dane« je pri nas kurivo tako drago, da pomenja enega najtežjih izdatkov ne samo v delavskih marveč tudi v uradniških družinah. Tudi mnogi podnajemniki obojega spola morajo preko zime bridko prezebati, ker bi jim drugače premog požrl prevelike vsote. Zato je tembolj neod|Histno, da se ravno trgovina s premogom prav nič ne nadzoruje. Premog se prodaja v odprtih vrečah in kdor ga nadrobno kupuje, je lahko opazil veliko razliko v količini, če kupa enkrat od tega. drugič pa od drugega preinogarja. Posebno kdor brani premog v enem ter istem zaboju, ne more prezreti, da ga je v kaki vreči do četrtine manj nego v drugi. Pa tudi pri celih vozovih (nad 1000 kg) lahko opaziš v drvarnici — in kasneje seveda tudi po tem, da premog toliko hitreje poide nego prejšnje leto, da količina ni odgovarjala na tehtničnem listku izkazani množini. A kdo bi šel iskat dokaze za to, kdo bi sd hotel delati nepriiike? Tako se ljudje pač jeze in preklinjajo, a pri tem tudi ostane. Če nnročim premog in drva v vrečah pri eni tvrdki, je količina obojega za četrtino večja, nego če pokličem kakega drugega premogarja. Tukaj torej nekaj ni v redu. V interesu občinstva pa tudi vseh poštenih trgovcev s kurivom bi bilo, da se uvede zakonito nadzorstvo tudi v trgovini s kurivom. Naj se uvedejo plombirane vreče, a tržna oblast naj se od časa do časa prepriča, če imaio vreče polno težo. Na Dunaju so oblastii po dolgem trudu prav te dni odkrile popolni sistem, po katerem »delajo« gotovi premoga rji. Odpirajo plombirane vreče in jemljejo iz njih premog, nato .jih pa zopet plombirajo. Strankam, ki vzemo po več vreč, prineso mod drugimi vrečami (če nosijo v klet, kjer jih nihče no nadziira) takoimenovane »granate*, to je vreče, ki so napolnjene z lesno volno. To volno v kleti stisne kar najbolj vkup. da je videti potem vreča prazna. (Premog se plača po številu praznih vreč.) Med 20 vrečama premoga so približno po tri >granate«. Če se pomisli, da so tudi ostale vreče rlajšane, ima konzument najmanj 30 odstotkov škode. Dunajska policija je zaprla celo vrsto nepoštenih preinogarjev, pa tudi več manjših trgovcev.
© Javna borza dela. Delo je no razpolago: moškim: 1 manipulantu za trdi les, 2 čevljarjema, 4 kleparjem, 2 navadnima delavcema, 4 mizarjem, 1 garažnemu mojstru, 1 urr.rju, 1 kravarju, 3 elek-tromonterjem, 9 vajencem; žom-kam: 1 kuharici, 1 orož. kuharici, 2 služkinjam za izven, 1 restavracijski kuharici, 1 kmečki dekli.
© Rekord ovadb proti trgovccm. Del ljubljanskih trg' vcev ni v ponedeljek vpošteval nared-be, da je treba na kraljev rojstni dan imeti obrate zaprta Zgodilo se je, kar se je moralo in posledica je bila. da je bilo ovadenih nič manj kot 109 oseb radi prestopka zoper pravilnik o zapiranju in odpiranju obratov.
© Nepoboljšljiv Lojze K. je hud sovražnik »klerikalcev« in ministrskega predsednika dr. Korošca. V ponedeljek zvečer je sedel v neki gostilni. Ko ga je imel že precej pod kapo, je hotel številnim prisotnim gostom imponirati in je na ves glas zakričal: Dol s Korršeeml Dol s pendrekom !< Dodal je še nekaj neiepito izrazov, ki jih ne moremo napisati. Toda Lojzetovo pričakovanje se ni uresničilo. Mesto, da bi ga gostje občudovali in njegov pogum poplačali z aplavdiranjem, se je gostilna pričela mahoma prazniti. Gostilničar se je zba-1, dn mu ne uidejo vsi gosti. Postavil je Lojzeta na prag in gn s krepko brco ekspediral. Tedaj je Lojze šele vzplamteL Drl se je po Aleksandrovi cesti ■»Dol s Korošcem!« ter preklinjal tako glasilo ki zmerjal, da je stražnik pred pošto že mislil, dn demonstrira vsa ljubljanska kmečka demokracija. Enega samega Lojzeta pa se stražnik ni zbil. temveč ga jo ročno prijel in odvedel v zapor. Do jutra je Lo.ize prespal pijanost. Uradnik ga je vprašal, kaj je po poklicu in Lojze je moško odgovoril: »Rezervni oficir, permejk Zopet ni Lojze orav nič imponirnl in je moral le povedati, da je pisarček pri neki ljublj"nski tvrdki. Iz arhiva so nato izvlekli seznam Lojze lovih kazni. Lojze je bil petkrat kaznovan in petkrat je plačal po 60 do 130 Ji in kazni vedno za isti prestopek: Da je v pijanosti zmerjal dr. Korošca. »Tega zmerjanja in surovosti mora biti konec I« so mu dejali na polic-iji. »Štiri dni boste imeli časa v zaprru, da boste mogli premisliti. kako surovo je, na ta način dajati izraza sovraštvu proti ministrskemu predsedniku!« Lojze je kazen sprejel.
© Tatovi obleke. Obleko kradejo v Ljubljani na drobno in na debelo Na delu je več tatinskih
1	tolp, ki se pečajo izključno le s tatvinami oblek. In obleka gre sedaj pozimi prav rada v denar. Eno takih tolp ie p« policija le ra7krinkala. Aretirala je tri mlade fante, 19 letnega J. O., 1(5 letnega J. Ž. in 23 letnega J. B. Ti trije so pred tedni ukradli pri vrtnarju Herzmanskem Pod Rožnikom 1000 Din vredno zimsko suknjo, last bančnega uradnika Janka Smoleta. Pred tedn^im dni 90 prišli na sicer staro, toda zanje novo misel. Pred izložbo trgovca Cirila Pirnnti so napravili umetno gnečo in izmaknili iz izložbe dve čepioi. Dan kasneje so nn isti način ukradli izpred trgovine Ivana Sak?a v Floriianski ulici nvške hlače. Malo pozneje pa so hoteli z umetno gnečo zopet poskusiti srečo pred Pirnntovo trgovino. Toda trgovec jih je zasači! in izročil stražniku. Mladi zlikovci imajo no vesti najbrže še več tatvin in na policiji sedaj poizkušajo izvleči iz njih Še knko primi.i nje.
© Čigave s« »fnirnce?« Včeraj smo poročali, da sta bila aretirana dva brezposelna delavca, ki I sta prodajala večjo množino vrvic za čevlje. Domneva policijo, da so te vrvice ukradene, se je izkazala za pravilno ln sta morala tatova priznati, da sta vlomila na Gorenjskem kolodvoru v plombiran vagon in ukradla vrvice. Oškodovana je Min železnica, ki je dobila sedaj vrvice povrnjene.
© Iz polirijko trfl-be. Dalmntinec Mijo J., ki ga je policija dolžila, da je vlomil v neko vinsko klet, je padel pravici v roke Mož pravi, da ni neumen, da bi prianal očitani mu vlrm. Vendar pa bo najmanj, kar se mu more pripetiti, da bo izgnan iz Ljubljane. — Ponoči so bili aretirani trije pijanci, ki so bili mnenja, da so vse ljubljanske | ulice njihove. — Zasebnico Rerto Boletovo v Vodni« tu so obiskali neznani zlikovci ki so ji pokradli nekaj periln. Ovadeni so bili še naslednji prestopki: 2 izgreda, 1 prestopek obrtnega reda in 2 prestopka zoper cestni policijski red.
© MED domačih čebelarjev, pristen, točen (ne stisnjen) se dobi pri blagovnem oddelku čebelarskega društva (Semeniika ulica it. 2 I. nadstropje, vrata it. 17) poleg stolne cerkve.
AftOl -OL-TABLETE
so najboljše sredstvo proti prehlaienju
in kaliju. — Dobi se v vaaki lekarni-
Maribor
□ Organizacija SLS za DI. okraj (metrsko predmestje) je imela v ponedeljek zvečer pri Birtiču svoj občni zbor. Občni zbor je otvoril predsednik okrajne organizacije g. Semenič, ki je poročal o organizacijskih zadevah. Go~ vorili so nato narodni poslanec 2ebot o političnem položaju, oblastni odbornik dr. Veble o delu našega oblastnega odbora, oblastni poslanec in občinski svetnik Hrastelj pa o komunalnih zadevah. Nato se je po večini izvoli! stari ožji in širši odbor krajevne organizacije. S tem so vse okrajne organizacije imele svoje občne zbore, ki so podali lepo sliko živahnega organizatoričnega in agitatoričnega dela naših zvestih somišljenikov v Mariboru. Sedaj pa je dolžnost vseh pristašev SLS v Mariboru, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora krajevne organizacijo v soboto zvečer ob 19. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke.
□	Orliči! Danes popoldne telovadba! Prvi oddelek od 16—17; drugi od 17—18. Stariši, ki znate ceniti vzgojni pomen orlovstva, privedite s seboj svoje malčke.
□	Tretjem!rta skupščina duhovnikov bo jutri ob pol 17 v frančiškanskem samostanu
□	Kat. akademikom — Maribcrianom. Drevi ob 20 ie v banki sestanek. Na dnevnem redu so nekatere važne društvene z deve. Zato je dolžnost vseh klubovih članov, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
□	Narodna Odbrana. Oblastni odbor N. O. ima dnnes ob pol 18 ustanovno sejo, na kateri se voli ožji odbor ter se konstituirajo posamezni odseki. Ker se bo razpravljalo o važnih zadevah, se pričakuje polnoštevilna udeležba.
□	V mariborski bolnici je umrl posestnik Anton Stupan, iz Laporja doma. Podlegel je namreč ranam, ki mu jih je prizadejal predvčerajšnjim v Cigoncih pri Slovenski Bistrici še neizsledeni storilec. Vzrok napada je bojda osebno maščevanje.
□	Smrtna kosa. Umrli so: Marija Klavžer, vdova po drž. uradniku, stara 86 let. — Zelenik Ludovik, podnarednik, star 27 let. Pogreb jutri ob 15 na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Ploj Alojzij, zidar, star 60 let. Pogreb jutri ob 16. — Pelan Vinko, slikarski pomočnik, star 21 let. Pogreb danes ob 15 na mestnem pokopališču v Pobrežju.
□	Rožifniro priredi v nedeljo, dne 23. t. m. Kat. izobraževalno društvo v Krčevini ob 14. Na sporedu je tudi predstava.
□	Božičnih dreves« je na noven zgornjem delu glavnega trga že cel gozdiček. Posebno ob po|K«klanskih urah je tam zelo živo; vse polno zuatiželjne dece, ki si ogleduje drevesca in ugib-lje, katero bi bilo najlepše. Tudi kupčija postnja živahnejša, čimbolj se bližamo božičnemu prazniku. Gozdiček na glavnem trgu pa nudi posebno lepo sliko, odkar je včeraj nnletaval sneg m so suhi snežni kosmiči prevlekli bo/.ična drevesca z mično belo odejo.
□	Božtčnira, ki jo je priredilo zadnjo nedeljo Kat. izobraževalno društvo v Lajtersbergu, je krasno uspela. Društveni prostori so bili nabito polni. Obdarovanih je bilo 31 revnih otrok.
Prostora kraljevega rojstneaa dne se je v Celju izvršila na najslovesnejši način. Že na predvečer je bil vse mesto zavito v narodne in državne zastave. Na praznik sam se je mnogoštevilno občinstvo udeležilo dopoldne slovesne službe božje, ki jo je opravil mil. g. opat Pe er Jurak v župni cerkvi. Ob nastopu mraka je priredilo vojaštvo po mestu bakljado, ob kateri je dobro sviral oddelek mariborske vojne glasbe. Zvečer pa se je vršila v gornjih prostorih Narodnega doma animirana zabava s plesom, ki jo je prireJil častniški zbor celjske garuizije in katere so se udeležili predstavniki vseh plasti celjskega prebivalstva. Zabave so se v lepem številu udeležili tudi tukajšnji Nemci. Skoro popolnoma pa je izostala bivša sol jugoslovanske zemlje, celjski demokrati.
V jed so s<? zastrupile. V ponedeljek 17. t. m. zvečer so prepeljali v celjsko bolnico iz zaporov tukajšnjega okrožnega sodišča nezavestne Marijo Horvat, Jožef o Adamič in Marijo Kržolj. Prva je stara 27 let, druga 2G let in tretja 25 let. Vse tri so bile zaprte v isti celici in so se napile lizola. Odkod so ga dobile in kaj jih je napotilo na to pot, še ni bilo mogoče dognati, ker jih včeraj že ni bilo mogoče zaslišali. Zdravniki so jim izprali želodce in je upanje, da bodo vse tri ozdravile. O Mariji Horvat smo (.-bširno poročali pri zadnji porotni obravnavi, ko je dobila 4 leta težke ječe radi sodelovanja pri umoru svrjega moža Vincenca. Tudi o Adamič Jožefi smo že poročali, da je ptička iz Maribora, ki je prerada letala po celjskih ulicah.
Moste pri Ljubljani
Na javni dražbi je bila prodana včeraj hiša g. Prusnika, gostilničarja in mesarja. Kupil jo je Peter Košak, gostilničar iz Ljubljane, za okroglo 400.000 Din.
Trbovlje
Fiasko demokratskega sheda. Ko so naši samostojni demokratje zvedeli, tla se je SLS zavzela za rudarje, da jim hoče Bratovsko skladnico spraviti v pravi red in tir in jo sanirati ter starovpokojen-cem pripomoči do pravične penzije in jih rešili pogina in pri tem tudi novovpckojenccm zasiguratl njihove prejemke, aktivnim rudarjem dati zopet ve-
tmamgrlo
bo nni.u/.ji pot, po katerem pnhti njo bo.i-zon-. >■ ..iice t naše telo. V Kavarni Vns zato najlažje obva ujelo potfnlinepfa nč nkn klic, ki novzrofa o raznn olaiž n.ia kod nahod, '"fliifnco In o inV nnl :>IJ vo 1-nV nI, okusne

Prikladna
božična darila priporoča IVAN BONAC
i	Šelenburgova ulica 5
Včeraj zvečer je bila skušnjava: „pijmo ga!" prevelika. Danes pa kesanje, glavobol in slabosti. Proti temu so najboljše
Aspirlia
tablete
ki hitro in zanesljivo odstranijo take ležkoče. Pri tem so pa popolnoma neškodljive. Zahtevajte pa vedta^origuialni zamot „®oiyet", ki se spozna nay modro-belo-rdeči varst-, veni znamki
selje in up za obstoj Bratovske skladnice, so sklicali za nedeljo popoldan chod, na katerega so vabili Tr-boveljčane z velikimi plakati, povdarjajoč, da pridejo narodni poslanci in dr. Bohinjc, ki bo rudarjem poročal o Bratovski skladnici. Shod je bil za SDS fiasko. Udeležilo se ga je nekaj njihovih pristašev, ki jih navadno vidimo na njihovih sestankih, pač pa so bili udeleženci, skoraj j>olnoštevilno, rudarski novovpokojenci, ki so še največ upali, da bodo zvedeli, kaj iim prinese prihodnost, "i udi več starovpo-kojencev je bilo videti kakor tudi pristašev raznih drugih strank. Dr. Kramar je seveda govoril o političnem položaju, za njun pa dr. Bohinjec o bratov-skih skladnicah. In odkrito rečeno, bili smo veseli, ker P. P. Ž. režim, ki je tepel delavstvo, izdal ob-znano, zakon o zaščiti države in zglasoval centralistično uslavo jc dal dovolj snovi i a protifcovore. Čakali srno potrpežljivo, da sla nehala in da dobi besedo socialist Arh iz Zagorja, ki je najprvo dr. Kramarju odnosno SDS bral take levite, da so se denio-
krttje sramovali svoje stranke. Dokazal jim je, da je ravno SDS ona stranka, ki ie zatajila delavstvo in če danes fcjžijo, da sc jim goai krivica, so te krivice sami »klali in zakone, ki jim niso všeč, so sami sprejeli. Pritoževati se ne morejo prav nič in pravilno je povdarjal, da se SLS godr krivica, če demokrati udrihajo po njej. Tuš je bil pojsoln, ko je odgovarjal dr. Bohinjcu radi Zerjavovega pravilnika, katerega danes zametavajo. Točko za točko iz pravilnik« o bratovskih skladnicah je dokazoval demokratske grehe, in ravno dr. Žerjavov pravilnik ie dal rudarskim podjetjem v roke oblast. Prav razločno govori tudi Žerjavov pravilnik, da se sme pokojnina rudarjem znižati kakor tudi, da se lahko odpusti, ne da bi dobil penzijo. Mi želimo še več takih shodov, da bodo demokratje videli, da v rudarskih revirjih za nje ni mesta.
•
Predoslje. »Jutro« z dne 13. t. m. je prineslo dopis, zadevajoč napeljavo elektrike " naši občini. Ker je dopisnik zavzel nasprotujoče stališče proti električni napeljavi iz Žirovnice, vemo od kod je. Dovolil si je tudi strašiti naše občane, češ, glejte, kake ogromne stroške vam bo naprtila občina in tudi dražji bo tok iz Žirovnice. Dopisniku povemo: kot svobodni občani se lahko odločimo za to ali ono podjetje, kateremu pač bolj zaupamo in če je ustanova še povrhu oblastna, je potem naša, ker imamo kot volilci tudi vpliv, kako se gospodari. Napeljavo bomo morali itak plačati. Mogoče pa namerava p. dopisnik nam to nakloniti za božično darilo? Bog ve? Tudi to je naša notranja zadeva, kakšne formule se mi poslužimo, ko bomo elektriko napeljavali in plačevali glavni vod. Iz vsega dopisa -g. dopisnik jasno razodeva, dn tnu je mar vse kaj drugega, kot pa naše dobro. In še to mu povemo, naj se v diugič obrne na »Slovenca«, če hoče imeti z nami kake razprave, ker je »Jutro« v naši občini redek gost.
Prosvetno društvo v Ljutomeru vljudno vabi občinstvo na društveno tombolo, ki se vrši v Katoliškem domu v nedeljo, dne 30. t. m. ob 4 pop. Na svidenje!
Dobrna pri Celju. Božičnieo je priredila na kraljev rojstni dan podružnica Rdečega križa s sodelovanjem tukajšnjega učiteljstva šolski mladini in občinskim ubožcem. 2'upanstvo se tem potom vsem, ki so pripomogli, da je božičnica tako lepo uspela, iskreno zahvaljuje.
gospodarstvo
Predukd a oremoga v Slovenlil
V	mesecu oktobru je pomanjkanje vagonov [■•opustilo in produkcija je napram septembru znatno narasla. Znašala je 165.475 ton (s ptembra pa 136.757 ton, oktobra lani 177.225 ton). Produkcija še ni dosegla lanske višine. Saj je znašala v prvih 10 mesecih t 1. 1,482.554 ton napram 1,1545 458 tonam v prvih 10 mesecih lani in 1,319 738 ton m v prvih 10 mesecih 1926. Da je leto« produkcija manjša kljub izboljšanim gospodarskim razmeram, je pripisOT.itl konfliktu med rudniki in državo v aprilu in maju, nrdalje pomanjkanju vagonov v septembru in dalje, kar je preprečilo dvig produkcije.
V	mesecu oktobru so premogovniki oddali (v oklepajih podatki za september, v tonah): železnicam 72 607 (66.486), brodarstvu "09 (278), indu-striii 69.84.1 (63.117), raznim 19.'.?65 (13.983); izvozili so v inozemstvo 6?€3 (6720) ton, sami pa so porabili 10.211 (8.162) ton. Skupno s- je nI septembra na oktober povečala oddaja od 1	\ 178.686 ton.
V	oktobru se je znatno povečala > leznicam, ki so začele tvoriti zimske z
kordno višino pa je dosegla od d ja industriji, i r priča o dobri zaposlenosti. Večja oddaja raznim strankam se je radi ugodnih vremenskih razmer pojavila šele v oktobru, kakor tudi lastna poraba.
Ker je bila oddaja za 13.000 večja kakor produkcija, so se za to razliko zmanjšale v oktobru zaloge: padle so od 49.237 ton začetkom meseca na 36.062 ton koncem meseca; k tej nizki številki je pripomniti, da so bile najvišje zaloge koncem meseca marca letos: 126.478 ton; tako nizkega stanja pa v 1925, 1926 in 1927 še ni bilo zabeležiti.
Z naraščajočo produkcijo se je dvignilo tudi Število zaposlenega delavstva: zaposlenih je hilo oktobru (septembru): 258 (255) uradnikov, 245 (213) paznikov in 8.869 (8.673) delavcev.
TrsovskS seniki
Devizni tetaH na ljubljanski bom
18 decembra >M2\
	povpras	poo.	sreilnp	sr. 15 X1L
Amsterdam	_	^285.-	_	—
Herlin	1361.25	1357.2°!	1355.75	1356.25
Bruselj	—	790.95	—	—
Budimpešta	—	99?.2x	—	992.20
Cnrih	1094-10	1097.1	1095.«	1095^)0
Dunaj	799.60	80^.60	801.10	801.10
London	275.54	276.34	275,ll4	271.07
New.yorh	5f.63	.'6.93	56.7.)	—
Pariz	—	22 i 33	—	—
Praga	168.20	169.—	1(8. (	n8.eo
Trst	2i6.-0	298-8	297.80	j ~
rmm u&odnega
NAKUPA
oblek sukenj, p»rila, kravat, nogavic i.'. d. i. t. d. pri tvrdki
Tajinsfven umor
pred 19 leti
Maribor, 18. decembra 1928.
Na zatožni klopi sta sedela danes tesar Ivan Pressnilz, rojen 14. maja 1879 v Zgor. Kapli, in Anten Kosiak. posestnik iz Kaple. Prvi ie obtožen, da je 30. septembra 1909 iz zasede ustrelil Andreja Kosiaka, ki je 16. novembra 1909 umrl na posledicah rane; razen tega se Pressnitz tudi obtožuje. da je 25. junija zanetil v Kačah ogenj na gospodarskem poslopju Neže Kosi a ko ve. Drusroob-dclženee Anten Kosiak pa se obtožuje, da jc prigovarjal Pressnitza k umoru.
Obtožnica,
ki ie precej obširna, pripoveduje, da je posestnik Anilrej Kosiak kritičnega popoldne mlel v svojem mlinu v Pupaclierjevem jarku (občina Kapla). Med 10 in 17 uro pa je nenadoma obstalo mlinsko kolo; Andrej Kosiak je ugotovil, da mu je nekdo vrgel desko i7- potoka, radi česar ni odtekala voda k mlinu. V trenutku, ko jc nameraval popraviti zapornico, je naenkrat iz leve strani počil strel; Andrej Kosiak je obležal v mlaki krvi. Vendar je imel še toliko moči, da je prilezel do hiše Lize Kotnikove, od koder so ga prepeljali domov. Na-paiienec je pozneje in pri j>opclni zavesti izjavil sodniku sum, da ga je obstrelil njegov brat Anton Kosiak, s kalerini sta živela v sovraštvu. Vendar pa ni mogel napadalca natančno spoznati, ker je takoj po dejanju izginil v bližnjem gozdu in pa k«r mu je kri oblila cči. Sodna komisija je pozneje n »tovila, da je bil Andrej K. ustrojen iz lovske puške. 16. novembra 1909 je obslreljenec umrl. V zvezi s tem zavratniui umorom se je vodila preiskava proti štirim aretirancein. Radi pomanjkljivih dokazov pa se je postopanje pri deželnem sodišču v Gradcu dne 9. decembra 19'» ustavilo. Leta 1917 pa se je obnovilo postopanje prrti umor-jemevemu bratu Antonu Kosiaku; 8. junija 1927 še je zopet ustavilo.
Razkrita tajna za vratnega umora.
Spomladi 1928 pa se je položaj nepričakovano fcpremenil. Ta nenaden preokret je v zvezi s lesnim prijateljstvom med Anionom Kosiakom, Ivanom Pressnilzem in Blažem Vetrihom, ki se je v tem času pričelo krhati, dokler se niso med seboj docela sprli. Prvi je pričel razkrivati tajno umira Vetrih, ki je zatrjeval, da sta mu obdolženca priznala zločin; tudi je vedel Vetrih povedali da je Pressnitz izkoj>al po umoru pri svinjaku posestnika Urbana Kosiaka neko puško, ki io ic bil po lastni iz.povedi zakopal, da bi jo orožnik ne našli. Razen tega so se pritegnile k zasliševanju še nekatere druge priče, ki so podale nekaj precej dragocenih izpovedb, ki obremenjujejo oba obdolženca.
Usodcpolna izpoved.
Kosiaku so zatrdili, da je Pressnilz dejanje priznal In Kosiak se je ujel. Priznal je, da je »ovražii pokojnega brala An^re.ia radi v^mh pravd in da ie najel Pres«nitza za 160 goldinarjev, da usmrti brata1 Razen tega mu je kupil v Mariboru puško za 25 goldinarjev. On nmi se 1® »g« umora podal v VVachov mlin, da b lahko izkazal svojo odsotnost, ker je že v naprej v* J Ja ga bodo takoj osumili; Pressnitz pa A e latakml lie svoje rajne žene ter se podal k bratovemu mlinu, kjer je ods.ranil pri "pormci desko m
prežal na An:reja K<»iaka ki se ]e v resmci kma,
lu nato pojavil pri zapornici, da jo j»oprav V tem trenutku je počil strel, Pressnitz pa ie izvršenem zbežal neopaieno domov Isto je izpo vedal Anton Kosiak nekomu Rudolfu I;ohnu, ki Be je nahajal meseca julija skupno z njim v zaporih mariborskega okrožnega sodišča. Folin ve tudi za mnogo tajnih razgovorov, ki sla jih imela med seboj obtoženca v zaporih tukajšnjega okrožnega sodišča.
Obdolženca se zagovarjata različno. Anton Kosiak pravi, .la ni nikogar najel za umor in da je izvršil zločin najbrže pokojni Ivan Kotnik, ki je kulisi tezo na njegovega brata Andrela Pressnilz ravno tako taji vsako krivdo glede umora in zatrjuje, .la je kritičnega popoldne bil ve* čas doma; razen lega pravi tudi, da je iz-
Na podlagi podatkov Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je ta od 20. avgusta, t. j. od uveljavljen ja nove naredbe o obveznosti legitimiranja trgovskih potnikov do 15. t. m. izdala za svoje področje 592 potniških legitimacij (Zagreb od 17. avgusta do 23. nov. 942). Imena vseh pot-........... L	t ni kov in zaposhijoSili tvrdk so sedaj tudi objav-
DRAGO SCKWSB, LjUOi ana I lfena v »Uradnem listiK od 117, z dne 16. t. m. od
_i 19 avfr. do 19. nov. je po tem izkazu izdala /b ;r-
1,11 ...............j riič.i 530 legitimacij. (Zagrebška Zbornica jih je
ld j učeno, da bi moglo ostati njegovo dejanje kakor objavila v svojem službenem glasilu »Privreda«,
tudi njegov povratek domov neopažen.	odkoder smo posneli odgovarjajoče podatke iz /,a-
Požig v Račah.
Razen tega se obtožuje Pressnitz, da je »kupno z Antonom Pačnikom zanetil 25. junija 1913 požar na podstrešju gospodarskega poslopja Neže Kosiakove v Račah. V obtožnici pa se izraža »um, da je oba požigalea najel Anton Kosiak, ker ni žena Neža, vdova po Alojziju Horvatu, dala prepisati posestva na svojega drugega moža.
V razpravm dvorani.
Razpravi proti obtožencema je predsedoval
dss. dr. Vidovič, votanta ds-s. Zemljič in dss. dr. Tombak; obtožbo zastopa dr. Hojnik. Zagovornik Pressnitza je dr. Novak, Antona Kosiaka dr. Slo-kar. Povabljenih je do 80 prič in bo obravnava o tem skrivnostnem umoru trajala predvidoma tri dni. Za ta slučaj vlada med občinstvom zelo veliko zanimanje in je razpravna dvorana veg čas nabito polna. Oba obtoženca sta se danes zagovarjala pred porotniki posebej. Tudi danes s'a odločno zavračala vsako krivdo; mestoma sta se pa občutno zapletala. Obravnava se jutri nadaljuje. Izid se pričakuje z največjim zanimanjem.
BOŽIČNA DARILA.
Mesec december je kaj čuden mesec. Lahko bi ga nazvali mesec praznikov, ali pa mesec daril. Oboje bo zadeto. Zlasti drugo. Mesta in trgi n deloma tudi dežela so ves mesec v tem razpoloženju. Časopisi so polni oglasov, ki z debelimi črkami sve ujejo ljudem, kaj naj svojim dragim kup!jo za Miklavža, božič, novo leto. V trgovskih izložbah se opaža neka nenavadna živahnost. Saj j če so izložbe sploh kdaj zanimive, potem so čisto gotovo v decembru.
Tudi v ljudeh samih je v decembru neko zanimivo, napeto razpoloženje. Neko iskanje in neko pričakovanje. In če sam sebi v dušo pogledaš, pa se vprašaš, kaj te prav za prav okupira te dni j in tvori jedro tvojega razpoloženja, ki bi ga ime-i novali miklavževsko ali božično — boš videl, da je i osrednja tvojih božičnih misli: boiilno darilo.
Božič in Miklavž postajata tudi v tvojih darilih moderna. Letošnji Miklavž je tudi pri nas to že dokazal. Gotovo se bo božič prav tako obnesel. Brez dvoma najmodernejše in času najprimernejše darilo jc radijski aparat. Ce listamo po raznih ilustriranih revijah, ki prinašajo nasvete za izbiro božičnih daril, če poslušamo te dni v velikih mestih razne predavatelje, ki govore številni publiki o tej trenutno velealctualni temi — povsod isti refren: Daruj.e radijske aparate! S tem darujete tisoč vstopnic za koncerte, desettisoč knjig, darujete zanimive večere skozi mesece in leta, darujete veselje, smeh, )>a pouk in resno besedo obenem. Katero darilo bi moglo imeti več vsebine kot jo j nudi dober radijski aparat?!
Ali se naši ljudje tega zavedajo? Bolj malo I tovrstne reklame je videti v slovenskem časopisju. 1 Pač je prodajni oddelek ljubljanske oddajne po-j staje v svojem paviljonu na Miklošičevi cesti z ! okusno izložbo opozoril na to, a to še ni dovolj, da bi ljudje res uvideli, kako primerno, koristno, obenem pa moderno darilo je radijski aparat Naj pa naši moderni darovalci premislijo gornje besede in v resnici osrečijo svoje nič manj modeme obdarovance.
Programi Radio-CJubJJana
Sred«, 19. dec.: 1230 Reproducirana glasba in borzna poročra. 13.30 Po Sijamu, l.del, predava ing. Lupsa. 18.30 Pravljice, pripoveduje pisatelj Mil-činskt. 19 Srbohrvaščina, poučuje prol. Mazovec. 19.30 Pomen antike za razvoj evropske kulture, predava prof. dr. Bradač. 20 Po Sijamu, II. del, p ečava ing. Lupša. 20.30 Vijolinski večer g. Sancina: 1. Fr. Schubert: Sonatina za gosli in klavir, op. 137 št. 3; ZJ.Suk: Dumsky; 3. Chaminade: Serenada; 4. Dvo-
greba).
Število potniških legitimacij je zelo visoko, zlasti zaradi dejstva, da imajo isti potniki več legitimacij (od vseh tvrdk, ki jih z~ stopajo) in to število nikakor ni dejansko število pravih potnikov. Kakf-r smo se informirali pri »Društvu trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo« v Ljubljani, ima ca 80 članov, ki so vsi aH izufen' v trgovski stroki ali pa absolventi trgovskih učilišč.
Stara upravičena zahteva organiziranih jetnikov je, da se vnesejo v novi obrtni z kon določbe, ki določajo jyrimerno trgovsko kvalifikacijo za vse potnike, kakor to velja za vse druge ebrti. Danes je v potniškem stanu mnogo ^seb, ki ne spadajo vanj. Tako se nadalje upravičeno čujejo pritožbe, da domače tvrdke zaposlujejo kot potnike inozeinee, ki niso niti vešči slovenščine. Društvo samo se vedno bori proti vsemu, kar škoduje ugledu st-mi m prosi vse. da mu naznanijo ne-reelne slučaje (naslov pisarne: Gosposvetska cesta 2), da napravi ukrepe.
Omenjamo, da se občni zbor društva vrši 6. januarja 1929 ob 9. dopoldne v salcnu južnega kolodvora v Ljubljani. Mimogrede omeni mo, da so mnogih zlorab potnikov krive tudi tvrdke same.
Horara
DENAR
18. decembra.
Današnji devizni promet je bil prav znaten. Med tečaji je omeniti oslabitev Berlina, zhsti jxi Londona. Zabeležiti je nadalje zaključke v privatnem blrgu v devizah Trst in Newyork, ki so v petek in soboto izostali, dočim je v ostalih devizah intervenirala Narodna banka. Poleg tega je Nar. dna banka nudila Newyork kabel po 56.888 (v soboto pa 56.87).
Zagreb. Amsterdam 2285 bi., Berlin 1354.25-1357.25, Budimpešta 992.20 bi., Curih 10« 4.10— 1097.10, Dunaj 799.60—802.00, London 275.54 — 276.31, Newyork 56.64-56.84, Pariz 221.33-223.33. Praga 168.20-109, Trst 296.P0-20S.f0.
Belgrad. Amsterdam 2282 — 22>8. Berlin 1354.25—1357.25, Budimpešta 990.72-P98.72, Curih 1094,50—1097.30, Dunaj 7C9.60—802.(0, London 275,54 —276.34, Newyork 56.04- 5181 Pariz 221.33-223.38, Praga 169-169.80, Trst 296.73— 298 73
Curih. Belgrad 9.12625, Berlin 123.67, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.115, Dunaj 73.12, London 25.1725, Newyork 518 80, Pariz 20.2825, Praga 15.3«. Trst 27.17, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 84.40.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubliana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 114 den., v ran j. ind. 290 den., Ruše. 3GO—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den., Pražtedkma 920.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 43.V-435.50, kasa 434.50—133.50, termini: 12. 435 - 437 (430—436.30), 7% inv. pos. 85.75—86.75, agrari: 33.50. — Bančni pap.: Poljo st. em. 17—18, n. em. 15.50—16.50, Hrv. 6.5 d. Kred. 93. Jugo 91—92 (91), Lj. Kr. 125-127, Medjun. 57.50 d, Nar. 7flCO, Prašted. 920—922.50, Srpska 152—154, Zem. 135 — 140, Union 57.50- 59, Etno 160—180, Kat 35— 36, Obrt 36- 39. — Ind. pap.: Guttmann 1,X>-200. Slavonia 6 .Slaveks 1C0— K >2, Danica l„o, Šeče-rana 450.'0—155, Osj. ljev. 175—190, Union 305— 310, Isis 26—30, Ragusea 495—510, Trbovlje 116 —118. Nar. šum. 19—30, Piv. Sar. 220—360. Ocea-nia 256—300, Mlin 20.50.
Belgrad. Narodna banka 7015, vojna odškodnina 435—437, 7% invest. posoj. 85,25, agrari 53 -54.
Dunaj. Podon.-savska-jadranska 8-1.15, Živno 129.80, Alpine 42, Leykam 9.20, Trbovlje 58, Kr. industr. 38.50, Mundus 183.75, Slavonija 0.60. — Belgrad 12.1815/«.
Žito
Položaj se v bistvu ni izpremenil, vendar je razlika v cenah pri ]>osiimeznih dobaviteljih pšenice pri enakem blagu dokaj velika. Tako notira n. pr. gornjebaška p:«nica pri nekaterih 239, pri drugih 241.30—242.30, bile pa so tudi ponudbe po 245 na trgu. Zanimanje za pšenico je pri nas dokaj živahno in moremo beležiti tudi nekaj zaključka. V koruzi je položaj slab; času primerno suha inzulanka se nudi že po 245 medjimurska nakl. post. Opaziti je nadalje v producentskih krajih oslabitev cene za pšenično moko, ki notira sredja baSka znamka 352.50—355.
V Ljubljani notirejo:
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., (d'b. prompt, plač. 30 dni): pienica 80 kg 2% 283— 2S7.30, december 290-292.30, januar 29v3—300, februar 303—307." 0, marec 310-312.50, april 315 317.50. maj 320—323J50, rž 72 kg 295—297-50. oves bč. 205 300, koruza laplatska zacar. Ljubliana 315.50—320, ječmen bč. 71 kg 315.50 320, moka 0 g, vag. bi. fko Ljubljana, plačilo po prejemu 430—43". (Vse v Din za 100 kg.)
Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpreme-njena.
Nevi Sad. Pšenica: bč.. gor. bč. 237.30—240, bč. 5. 260—262.50, par. Vršac 232.30- 235; oves 240—245; koruza bč. 235-245; rž bč. 252.50— 257.50, let. 280- 2«»; moka Og 342.50-352.50, 2 322.50—332.30. 5 302.50—312.50, 6 275, 7 255—265, 8 205-.215; seno 115—117.50. Promet: 25 vag. pšenice, 10 koruze, 10 ječmena. 10 moke; skupaj 55 vag.
Budimpešta. Tendenca: čvrsta. Pšenica: mn-ree-25.34—35.64, zaklj. 25.64 -23.66, maj: 26.46— 2054, zaklj. 26.54—26.56; rž: marec: 24.46—24.64. zaklj 2-1-58—24.60, maj: 25.02—25.20. zaklj. 25.54 —25.56; koruza: maj: 28.^—28.64, zaklj. 28.08— 28.70, julij: 28.64—28.76, zaklj. 28.72—28.74,
vag.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih tramov. Tendenca neizpremenjena.
Hmelj
Vojvodinska hmeljska kupčija je mirna. Cene so 15 l)in za kg. Poslednje dni je bila kupljena večja partija (60 stotov) po 18 Din za kg. Pričakuje se pa, da bo trg začetkom prihodnjega leta. oziroma spomladi oživel.
Orehi. Letos se je začela kupčija z orehi po visokih cenah, ker se je računalo, da je malo blaga; pozneje se je. to izkazalo za napačno in cene sj nazadovale, tako da so sedaj na debelo 8—9 Din; dom-čega blaga je bolj malo, prevladuje bosansko blago. Nadrobne cene so |>a 1—2 Din višje.
Rozine. Letos je konzuni večji kakor kini, to pn radi nižjih cen. Kakor znano se je po pogodbi z Grčijo, ki je stopila že v veljavo, znižala uvozna carina od 120 na 15 zl. Din. Sedaj veljajo rozine na debelo 10.50—20 Din po kvaliteti.
lin, predava ing. Rado Lah; 19 Italijanščina, poučuje prof. Gruden; — 19.30 Zgodovina Slovencev, predava prof. S. Kranjec; — 20 Pevski odsek »Grafika« poje s spremljevanjem godbe Dravske divizije sledeče pesmi: 1. E. Adamič: Ljubica vstani'; 2. P. Jereb: O kresu; 3. Schubert: Podok-niea. Zbor z bariton-solo in spremljevanjem muzi-ke Dravske divizije. Bariton-solo poje s- Rus, na klavirju spremlja g. Sivic; — 22 Poročila.
Rabite
Tungsram
barlum-elektronke
;DrugI programi
Zagreb: 17 Pravljice; — 17 30 Popoldanski
koncert; — 20.35 Guslaški večer Vladimira Miranova. — rraga: 13.40 Predavanja; — 17.30 Srbo-
„„„,„„, .............. .......... .	hrvaščina; — 20 Koncert; — 21.20 Češka plesna
^ai«-Kreisičr':' Slovani;ki 'ples št. T. Oounod Bach: glasba. - Variara: 16.30 Program za deeo; - 18 Ave Marija (Meditacija); 6.N.Zsolt: Kačji pastir »-------— i« Poool.tansk. UoncPii! —
rtVC ma.ija (I.ikvn-vij.,,	--—J-. r , V
(Libcllules); 7. Sarasate: Zapatcado (španski ples) Malo Radio-orkester. 22 Poročila.
Četrtek, 20. dec.: 1280 ReprMuHrjinn glasba in bouiut poročila; — 18.30 Oskrbovanje iuut-
Prenos iz Krakova; — 18 Popoldanski koncert; 20.30 Finska narodna pesem. — Katorirc: 16.30 Program za deeo: — 18 Prenos iz Varšave; 20.30 Skandinavska glasba; — 22.30 Plesna godba. — Dunaj: 11 Kvartet Silvimr: — 16 Finski popoldan;
—	19.30 Slavnostni večerni koncert, nato lahka glasba. — Budapest: 12.20 Ciganski orkester; — 16 Pravljice; — 20.15 Finski večer; — 22.20 Ciganska godba. — Totilouse: 13 45 Kvartet; — 21.30 Lahka glasba; — 20 Božična opera; — Nalo plesna glasba. — Leipzig: 16.30 Koncert; — 18.55 Predavanja; — 20 Neznane nemške pesmi; — 21 Recitacije. — Muenchen: 16 Kvartet; — 18 Šah; — 19 Predavanja; — 10.-I5 Večerni koncert; — 21.30 Kvartet. — Stullgarl: 16.35 Popoldanski koncert;
—	18,15 Predavanja; — 20.15 Koncert vojaško godbo; — 21.15 Klasična op» reta. — Bern: 16 Orkester; — 19.30 Božične žolje; — 20 >Abo lla-saiK, pevska igra; — 22 Orkester. — Milan: 12.30 Kvartet; — 16.30 Kvintet; — 17 20 Deško pelje;
—	20.30 Lahka glasba; — 23 Ciganska godba. — Rim: 13 Trio; — 1730 Petje in godba; — 20.45 Koncert.
i/epjr jrttife
J AMpriprv^ffrtMfj'^
Heinz Domgoergen (Kocin), tekmec v boju za evropsko mojstrstvo v srednji teži.
ričani hočejo svojemu ženstvu umeriti čisto drug zunanji sleg, ki jim lebdi pred očmi iz preteklih dob. Pa bo težko šlo, ker so pač današnji življenjski pogoji docela drugačni nego so bili nekoč. Mnogo bi že bilo, če bi se odpravile skrajnosti v posnemanju moških.
Italija se ženi
Mussoliniijev zgled, ki iz vseh sil pospešuje ženitve in možitve, so sedaj začeli posnemati tudi zasebniki. Tako je svetovnoznani tovarnar za klobuke v Alessandriji — Borsa-lino, započel s pomočjo političnih in fašistov-skih oblasti akcijo, za »možitev svojih 14C0 tovarniških delavk. Ni še znano, na kakšen način namerava Borsalino dobiti kar 1400 že-rinov; radovednost v jarvnosti in pričakovanje med delavkami sta izredno velika.
Radio-ura
Neki Zlotnikov v Smolensku je iznsšel radio-uro. To uro postavijo v sredini mesta in bo s pomočjo radia uravnavala vse v ta namen prilagodene javne ure in ure po zasebnih stanovanjih — da celo ure po žepih. Na ta način bodo šle vse ure popolnoma pravilno in enako. Zlotnikov je na svojo iznajdbo dobil patent.
V dtefi frelj vrsta &
.. < • ■
Kitajski roparji. Na svojem potovanju sta izginila angleški generalni konzul v Čelu — S mi-1 h in angleški pomožni zdravnik Scott. Domnevajo, da so jih odvedli kitajski roparji.
Demonstracije proti Hooverju je priredil del prebivalstva pri sprejemu v Montevidcu. Klicali so: Živela Nicaragua! 2ivcl Sandino!
Pod vagonom se je vozil iz Pariza v Ren-nes neki posestnik, ki je imel pri sebi veliko vsoto denarja. Bal se je, da bi mu denar med vožnjo ne bil ukraden. Samo srečnemu slučajju se je imel zahvaliti, da ga v njegovem skrivališču ni našla smrt.
Vlaka sta trčila na progi Kaleč — Herby na Poljskem. Mrtvih je bilo pet oseb, 20 rani/enih.
Del gore Penno v Italiji se je utrgal in
zdrvel v dolino. Zasulo je 10 hiš v vasi Silla Santa Maria; neko deklico je ubilo, štiri druge osebe so težko poškodovane.
Podrl se je novi veliki jekleni most, ki veže Newark z Jerseyem.
Vseučiliščnik očetomorilec. Pred porotniki v Innsbruoku se je včeraj končala razprava proti vseučiliščniku — tehniku — Josipu Hakmannu, ki je 10. t. m. v Ziller&kih hribih ubil svoijega očeta Maksa Halsmanna, zobozdravnika v Rigi, nato ga pa vrgel preko nevelike strmine in potegnil v bližnji tolmun. Nato je šel klicat ljudi, češ da se je oče po nesreči ubil. Porotniki so krivdo potrdili in sodišče je obsodilo Halsmanna na 10 let težke ječe. Halsmann je začel vpiti in jokati, da je nedolžen in tudi občinstvo je začelo glasno izražati svoje simpatije za mladega in doslej neoporečnega obsojenca, tako da je moral dati predsednik dvorano šiloma izprazniti. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo.
bilo treba premagati ogromne težkoče. Med drugim niso mogli začeti graditi od obeh strani gorovja, marveč so morali na sredi izkopati rov in nato iz središča prodirati v obeh smereh.
Odrezana pasja glava laja in žre
Iz Moskve poročayo naslednje čudo: V enem tamkajšnjih znanstvenih laboratorijev so oživeli odrezano pasjo glavo, ki je živela še par ur potem, ko je bilo pasje truplo že pokopano. Odrezana glava, ležeča v skledi, je od bolečine in iz veselija lajala, dasi seveda ni bilo slišati nobenega glasu ker so bile glaso-tvornice poškodovane. Glava je odpirala in zapirala oči, ki so bile tako občutljive za luč kakor pri živem psu. Glava je požirala tudi hrano, dasi ni bilo želodca, ki naj bi jo sprejel. Kako je bilo vse to mogoče? S pomočjo »umetnega srca«. To je zelo umetno sestavljen aparat iz gumija in kovine, ki je poganjal kri v pasjo glavo. To je eden izmed mnogih poizkusov sovjetskih zdravnikov, da dokažejo možnost, da se mrtva telesa zopet ožive. Poizkus s pasjo glavo sta izvršila dr. S. S. Bru-hanenko in dr. S. I. Čečulin, oba na moskovskem kemičnem institutu Psa so najprej omotih; nato so mu odrezali glavo na način, da niso poškodovali nobene važnih žil in vratnih živcev. Iz Irupla so izčrpali vso kri in s pomočjo kemičnih snovi preprečili, da se ni str-di!a. Nato so umetno srce zvezali z odprtimi žilami na pasji glavi in poganjali vanyo kri. Na ta način so ohranili glavo živo nad tri ure.
Indijanci gredo na vojno
Indijanski rodovi Quichua in Amara v Boliviji so ponudili vladi v sporu s Par£guay-om 50-OCO prostovoljcev iz svoje srede za vojaško služlio na meji.
mič. iivlmkh vrvenjeh^
Grol Folke Bernadotte, nečak švedskega kralja, in njegova nevesta niiss Estelle Romaine Ma-
naille, hči ameriškega milijonarja, gresta pod meči švedskih častnikov k poroki. Ženin je pravnuk Napoleonovega maršala .1. B. Bernadotte a, ki je bil 1. 1818. kronan za švedskega kralja.
Srečo imate, gospodična, da vas Je povozil zdravnik; tako jc pomoč takoj pri roki!«
na zvonikovem balkonu mož, ki je dal znamenje, da hoče govoriti. Rekel je: »To je dan naše ljube Gospe Guadalupske. Vdan sem Devici in doprinesti hočem žrtev Njej na čast.« Pri teh besedah se je vrgel z zvonika in obležal mrle v na tleh.
Apeninski tunel
V apeninskem predoru, ki bo vezal Flo-renoo in Bologno po najkrajši poti, se vrše zadnja dela in bo v teku par tednov gotov. Predor je veličasten zgled moderne tehnike; dolg je 18.500 metrov, 8.20 metra širok in 7.10 metra visok. Skozenj moreta voziti istočasno po dva vlaika. Na najvišiji točki — nekako na sredi — se dviga tunel 312 metrov nad morjem. Vlaiki bodo potrebovali poslej za vožnij.o iz Florence v Bologno samo eno uro, dočim so rabili preje v mučni vožnji preko Apenina nad tri ure; proga se sikrajša za dobrih 40 km. Sredi tunela je majhen kolodvor z dvema kratkima stranskima rovoma, s pomočjo katerih se bo urejalo izogibanje vlakov. Pri zgradbi tunela, ki bo največji v Italiji, je
Olimpijske igre z zdravstvenega stališča
O priliki letošnjih olimpijskih iger v Amsterdamu so uredili na stadionu sportno-zdravniški laboratorij, kjer so najnatančnejše preiskavah tekmece pred bojem in po rajem. Uspeh teh preiskav je bil z zdravstvenega stališča porazen. E. Somlyo piše o tem:
Nikaka laboratorijska tajnost ni več ugotovitev, da vodijo olimpijske igre in večna
učinkujejo tembolj škodljivo, ker je telo prekomerno strenirano. Enako škodljiv je arze-nik, ki so mu vdani po-sebno ameriški atleti. Treba je bilo le videti izpačene obraze na cilju, peno na ustnah, skoraj brezčutna telesa, grudeča se onstran cilja, histerične napade itd.; kdor je to videl, ne bo dvomil, da je šport te vrste zdravrju Škodljiv.
Romanje v Gnadaluoe
Mehiški katoličani so minoli četrtek na veličasten način obhajali praznili Device Guadalupske, zaščitnice Mehike. V Guadalupe sr je zbralo 250.000 romarjev, ki so prišli v procesijah, mnogi bosi in gologlavi; zastopnni so bili prav vsi stanovi od odličnih druižin do priproslega pastirja. Tudi mnogo Indijancev je bilo med verniki. Giiadalups-ka božja pot je najstarejša in najznamenitejša v Južni Ameriki; cerkev so sezidali 1531. Od leia 19'.6 tudi v tem svetišču molče zvonovi in sr ne opravlja v njej več nikaka služba božja, ker jo je vlada zasegla. Ljudstvo pa se v tem večjem štsvilu vdeležuje zao bij ubij eni h romanskih procesij k Devici Guadalupski. — Tragičen dogodek se je na praznik pripetil v nieslecu San Angel pri Mehiki, kjer je bil umorjen predsednik Obregon. Okolu mestne cerkve se je zbralo veliko ljudi, ko so naenkrat začeli zvoniti zvonovi, najprvo narahlo, potem pa vedno močneje. Ko so utihnili, se je pokazal
gonja za rekordi v svojih današnjih oblikah do izpačene nege telesne moči, ki je zdravju škodljiva Prava sreča je, da je med tistimi, ki s športom utrjujcijo svoje telo, le majhno številce takih, ki se izločijo iz pepreinosti ter se s treniranjem, ki vodi do izpačene nege telesa, ubija živce, povzroča motitve v delovanju srca in prebavil — pripravljajo za naskoke na dosedanje rekorde. Dovoliti si smemo primero z dirkalnimi konji, ki jih dresirajo edi-noJe za tek. O tem so zbrana mnogoletna opazovanja Ln raziskavanja. Tudi nestrokovnjaku je znano, da so dirkals-ki konji umetno odgo-jeni stvori, čez mero nervozni in za nobeno drugo rabo nego za dirke; treba jim je pretirane nege in skrbi, pa kljub temu mnogo preje obnemorejo nego navaden konj. Prav isto velja tudi o lijudeh, ki se odgajajo zgolj v ta namen, da bi pri tekmah dosegli več nego vsi drugi. Označbo »plemenito« bo treba za tovrstna prizadevanja opustiti, ker izvirajo iz napačnega narodnega ponosa. Zdravniki so mnenja, da je mnogo važnejše, da so mase utrjene v športu, nego vsi izredni uspehi športnih primadon.
Iz zdravniškega laboratorija na stadionu samo en zgled: Finsko tekaško čudo — Nur-mija so pred startom za lO.OOOmeterski tek najnatančnejše preiskali. Temperatura in teža sta se ugotovili, šteli dihi in bitje žile. Ront-genizirall so ga in preiskali seč. Neka} minut po končanem teku se je Nurmi zopet predstavil zdravnikom. Bitje žile je znašalo sedaj 120,temperatura 38.2 in dihanje 56 v minuti. Telesna teža se je zmanjšala za 1.1 kilograma! V seči se je obilo tvoril biolin, rontgenska slika je kazala nevarno prenapetije srca. In pri tem je Nurmi človek, ki je spričo svojih čudovitih živcev dobil priimek »Tekalni stroj«. Marsikaterega tekmovalca je njegov trener tik pred nastopom umetno podžgal z zdravju škodljivimi sredstvi: kolatabletami, kokain-skimi injekcijami in podobnimi drogami, ki
Razkošna jahta ameriškega miliarderi« Mellona, ki so jo pravkar dovršili v Kielu. To je sedaj najmodernejša, z vsemi najnovejšimi sredstvi tehnike opremljena jahta, ki nastopi v kratkem svojo
pot v Indijo.
| Malo veličanstvo se že spozna
V Bukarešiu so pred kratkim otvorili »Ženski dom«, ki so ga zgradili po prizadevanju princezinje Cantaicuzino, voditeljice ženskega gibanja v Romuniji. Slovesne otvoritve doma so se udeležile mnogoštevilne dame bu-kareške visoke družbe. Po slavnosti so bile dame povabljene pri princezinji Heleni, materi kralja Mihaela. Mali Mihael, v čegar palači se je vršil sprejem, je igral vlogo kavalirja i in se damam dostojanstveno priklanjal; pri čaju je pomagal svoji materi streči damam. Ob neki priliki je vprašal kralj, kdo neki so vse te dame. Princezinja Cantucuzino mu je dejala, da so to sami generali in polkovniki. Veličanstvo je neverno zmajal z glavo. »To mi boš pa vendar verjel, da sem jaz general?« — i je vztrajala princezinja. »Ne I« — »Toda, ko | boš velik, me boš pa le imenoval za svojega | prvega ministra?« — »Dela;/ raje potice!« — je odbrusil Mihael.
Vseučiliški tečaji — za žensko ljubkost
Američani spornavajo, da njihovo ženstvo vedno bolj izgublja žensko podobo in da so Američanke vedno bolj podobne škotskim vojakom ali pa mestnim redarjem. Kakor znano, nosijo škotski vojaki suknjiče, ki ne segajo čisto do kolen, a mestni redarji se odlikujejo bolj po svoji moči nego po lepoti. 0 ljubkosti v zunanjosti in obnašanju izginja pri Američankah vsaka sled (in ne samo pri Američankah!). Američani so prepadeni nad svojim ženstvom. Sedaj sta sklenili dve univerzi — v Wisconsinu in Kaliforniji — da uvedeta predavanja in vaje o ženski ljubkosti. Spored: ljubkost pri jedi, ljubkost v obleki, ljubkost na družabnih sestankih, ljubkost na cesti. Dekan fakultete, prof. Higgins, pojasnjuje spored in pravi, da se morejo moderna mlada dekleta tu naučiti graciozno jesti; graciozno podajati krožnike; varovati se, da sosedov ne sujejo z nogami; smejati se, ne da bi kazale svoje plombirane zobe in druga žvečilna sredstva. Tu se bodo mogla dekleta naučiti oblačiti se po žensko, ne pa kot škotski vojaki na orožnih vajah; govoriti, ne da bi preklinjala kot vozniki, hoditi po žensko, ne pa kot greindir, opustiti zmrdovanje. Z eno besedo — Ame-
Na pešti pred božičnimi prazniki. Cele gore pošiljk dobiva pošta prod božičnimi prazniki in poštno c s ob j o mora delati z vso paro, ako naj do-bi vsak prečni obdarovanec svoj dar o pravem času.
Jufh\ tn srce
■Mif^S
WM!M
Razstava Božidarla J kca
V nedeljo, 16. t. m. ob desetih dopoldne se je v Jakopičevem paviljonu otvorila razstava slik g. akad. slikarja Božidarja Jakca, ki je topot razstavil večjo količino del iz svojega letošnjega potovanja po Afriki. Dodal je še par slik dolenjskih krajin.
Razstavo je otvoril g. Rihard Jakopič s kratkim nagovorom, v katerem je podat kratek pregled delovanja Božidarja Jakca, želeč umetniku obilo uspeha. Otvoritev je bila prav lepo obiskana, poletih so jo menda vsi ljubitelji umetnosti ljubljanski in tudi z dežele je bilo posetnikov.
Jakac je v prvi vrsti virtuozen risar <.n grafik; tam je najboljši. Zadnja leta ljubi tudi pastel in barvo. Dasi je bit pred leti že nekako premagal čisti slikoviti stil in romantično liriko, se nam kaže v teh potnih beležkah iz dežele ognjenih barv, zanimivih fiziognonuj in slikovitih form zopet kot ljubite j slikovitega občutja in liričnega izraza s svetlobnimi in barvnimi slikovitimi efekti. Zanima ga značaj krajine, one snežnotele kupole afriške arhitekture, ki se kopljejo v žarečem solncu in odražajo od jekleno-modrega, težkega neba, vesel beleži kričeče rdeče plašče ljudstva in pisano vrvenje na trgu, romal je v puščavo za barvami in občutju m nam prinesel v Ljubljano polno prgišče tistega vročega sobica.
Kar se tiče njegovega umetniškega napredka spričo te razstave, mislim, je treba vpoštevati delo tudi kot nekak dnevnik v skicah, zaznamovanje vtisov s pota, na katerem človek ne misli dosti na podrobno izpeljavo, gradnjo, večkrat pa čutiš, da je tudi ustregel višjim ambicijam, zdi se, kadar je imel več časa. Slike iz Dolenjske so vse manj skieaste in bolj plastično izdelane in zgrajene. Jakčeva moč je v intuitivnem zgrabljenju karakteristike naravnega pojava ,ki ga zna sugestivno in z velikim tehničnim članom vreči na papir.
Kakor čujem, je zanimanje za razstavo veliko in se dela živahno kupujejo. Obilo sreče in uspeha!
V.
Pč smi
Vitala Voduška, ki so pravkar dovršene, se nam predstavljajo v okusni ob ilri. Govore o večni ljubezni, ne o zemeljski. Opevajo Sveiega Frančiška, Večer, Luč in Božič. Priitno občutene so, otro,ko-preproste iu prosojne.
V naše duše so vpletene niti zlate.
Morda zlata nit je v moji misel nate.
Zlate misli svetlo mrežo tko ti,
da zapredejo ljubezen v njo ti.
In potem so misli zlati sij v zlatem domu:
Dom pa si mi ti.
Kdor želi Voduškove Pesmi do Božiča, naj jih takoj naroči po dopisnici na naslov: Vita! Vodušelc, Ljubljana, Dunajska cesta 15 (ali pa Semeuišče.) Do tedaj cena broš. 24 Din, vez. 32 Dill.
Dobre kniige
Najboljše knjige za ver !.-o kulturo izdaja brez dvoma založba Matije Griinewalda v Mainzu. Zlasti omenjamo:
Das Lebensdrama Platons od Vladimira So-
1 o v j <5 v a. Ker se zbrana dela največjega ruskega in krščanskega misleca 19 stoletja v ruskem jeziku zelo težko dobe, smo za izvrstni nemški prevod lega dela 'ahko hvaležni. To dek) nas uvaja v razumevanje Platona, zlasti njegovega brc.smi tnega pojmovanja Erosa, bolj kot katerokoli drugo. (Cena M 450.)
Od kardinala Nevvmana, ki znači višek katohš-kega umovanja naše dobe, so v nemškem prevodu v tej založbi izšle zgodovina njegovega izpreobrnjenja \z angličanstva Apologia pro vita sua (M 8) ter neizčrpni zakladnici za pridigarja: P r e -d i g t e n der anglikanisehen Zeit (M 10) in P r e d i g t e n der katholischen Zeit( M 10).
Prijatelji unionskega gibanja najdejo v tri založbi, ki je izdala tudi v nemškem prevodu dr. Griv-čeva »Slovanska apostola Cirila in Metoda«, Christi Reich im Osten od Riharda Knie in Ex Orienic od dr. Ludvika Berga (prvo M 3, drugo M 16). Prvo delo uvaja v problem sploh, drugo vsebuie sestavke katolikov, pravoslavcev in unijatov o vprašanju ze-cunjenja.
len, sodoben, prodirajoč iz okvira tradicijskega poj tnovanja na uove ravnine življenja. To delo je epo-
Madeleine Sčmer (1874—1921) je francoska iz-preobrnjenka, ki je našla pot v krščanstvo po Frideriku Nietzscheju. Pač edinstven pojav! Poglobivši se v Nietzschejev idealističen nazor čiste človečnosti po helenskem tipm je spoznala, kako se ta ideal nahaja očiščen in (»vzdignjen v krščanstvu in to svojo svojevrstno pot k Bogu opisuje v pismih, katere je v francoskem jeziku izdal profe; sor Klein od Institut eatholique v Parizu, nemški prevod pri Grtinewaldu pa je iziel pravkar (Cena Mark 8).
Bisera moderne krščanske poezije, ki sta izšla v tej založbi, sta: Der Traum des Gerontiu« od kardinala Nevvmana, ki v svojem »Snu Gerontija« podaja klasično pesnitev krščanske duše (M 1.80) in zbrane Pesmi Vladimira Solovjeva, ki se seveda najboljše uživajo v ruskem izvirniku, ki pa je zelo težko dostopen; nemški prevod je od Rusa dr. Kobi-linskega (M 5).
Mojstrska dela nabožne literature, katere nam nuja Grtinevvald, so: Grandlehren der christlichen Vollkommenheit od italijanskega krščanskega filozofa, duhovnika Antona R o s m i n i (M 1.60); Gott und die Seele, molitve in premišljevanja kardinala Nevvmana (M 2.50); Mystcrium Christi od benediktinca MOncha, ki nam razodeva globino in lepoto cerkvene liturgije (M 3 60); A tchristliclie Gebcte, izbor najlepših molitev prvih stoletij krščanstva (M 2.50).
Glasba
SRBSKE STVARI.
»Biblioteka iiarod»o«g imivereiteta u Beogradu*-je i7/HI a tale svoj prvi .broširani zvezčif. male os-merke, ki stane le Din 4. Izdajateljska ideja je dobra; drage knjirre ne zaidejo med ljudstvo.
Milojevičev članek »Narodna murika Južne Srbije« je natisnjeno predavanje. Skladatelj, docent Milojevič je marljiv raziskovalec južnosrbske glasbene folklore fprim. njegovo prvo knjigo Mu-zičke Študije i člane.i, Beograd 192« ter številne detajlne študije o predmetu. Nedavno je tudi VI. R. Djordjevič izdal pri Skopskem Kaninom Društvu svoie Srpske Narodne Mel-dije 1928). Milojevič naprej pojmi ar no uvaja v pojme ritma, melodije m harmonije, koimpo&icije. .Tužnosrbska ljudska glasba ne pozma harmonije, petje je enoglasno, tudi instrumentalna spremljava se drži enoplasja, ali pa gre le r.i spremljavo ritma na »tnpanu«. Krnipo-zicija simetrično in nesimetrično niža motive v melodije. Mikrievič navaja primere melodij vseh vrst, od tritaktne do 28 taktne. Neke se gibljejo v 1 ob*<igu le male terce, neke zopet v večjem obsegu, 1 8 tonov ali več, običajne so one v kvintnem ali , sekstoem cbfl«rn. Končno Milojevič poudarja pomen študija glasbenega folklor ja za ustvaritev »nacionalne rouzike«.	V. *
Najlepši božični dar naši klavirski mladini je Vasilij Mirkovih 10 povesti za iušo klavirsko mladino, ki so naprodaj v Jugoslovanski knjigarni, naročajo se pa tudi lahko na naslov zaožnika pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Cena 20 dinarjev.
Zorko Prelcvčcv meški zbor z bnritonskim so-lom »Nageljni rdeči« j'e na svojem koncertu z usjje-hom prvo pelo delavsko pevsko društvo »Cankar« in ne dvomimo, da se melodijozna skladba priljubila vsem moškim zborom, ki imajo dobrega barifonista. Cena prvi kupljeni partiluri 5 Din, nadaljnim po 2 dinarja. Naroča se pri ski Zvon« v Ljubljani.
Ta roman je prvi izraz nove, sodobne, neromantične resničnosti, v katero prehaja, morda zaenkrat le podzavestno svobodni poljski narod. Pisatelj je z velikim ta eutom oblikoval življenje, ki ga razgrinja pred nami, življenje sredi borbe stoječih ljudi. Razodene se nam ne samo kot spreten umetnik, ampak tudi kot človek močnega srca, ki se ne ustraši ničesar, tudi najstrašnejše resnice ne, in ki prav zaraditega more biti sodnik, a tudi zdravnik svojega časa. rr. V.
Šport
dinarja. Naroiča se pri pevskem društvu »Ljubljan-
Zadnji zvezek »Zborov« letošnjega letnika izide zaradi zajx3slenosli urednika in tiskarne nekoliko kasneje. Prinesel bo pa zanimivo gradivo v glasbenem in književnem delu. Opozarjamo zlasti na dragocen zgodovinski prispevek dr. J. Mantuanija: F. Schnbert in Kranjska. — Prvi letnik »Zborov: je pošel, dobe pa se še pri upravi »Zborov« 1926, 1927 in 1928. Pevci! Podprite svoj list!
,'« ic letniki
Novi poljski roman. V založbi »Ossolinskich« v Lvovu je nedavno izšel roman z naslovom »Leo-nora«, najnovejše delo največjega sodobnega poljskega prozaika Julija Kadena-Bandrov-skega. Roman je prvi del iz cikla »Črne peruti«. Drugi del tega cikla bo obsegal delo z naslovom »Slonovo srce«, ki izide v kratkem. Pričujoči roman je prvo delo poljske literature, čigar snov je vzeta iz delavskega življenja in je kol tako ogledalo sodobnega družabnega spora med kapitalom in f>role-tariatom ter tega poslednjega gigantske borbe za novo, čistejšo podobo sveta. Roman je tedaj aklua-
Kolesarsko in motoeiklistično društvo »®nva« ▼ Ljubljani je priredilo pretočeno nedeljo v gostilni pri »Lozarju« prij leljski sestanek s predavanjem o razvoju bicikla in razdelitev daril dirkačem od letošnjih dirk. Ob prav velikem številu ko prisostvovali sestanku člani raznih kolesarskih društev. Navzoč je bil tudi g. N'kola Baškovič, j glavni tajnik Kolesarske zveze bila iz Zagreba. ! Predavatelj, predsednik kolesarskega društva : Sava« je zelo obširno opisal rrzvoj bicikla Prvi izumitelj je bil Nemec Fraichel I/reis, gozdar, ki ga je izumil 1. 1800. ter se je začela cel i Evropa in celo Amerika zanimati za ta izum Posebno pozornost pa je vzbudil 1. 1M>9. Francoz Hamining z izumom velocipeda nc ročni pogon v obliki mlinskega kolesa. Od tega časa se pa je bicike'j vedno bolj izpopolnjeval do sedanjega preciznega izdelka. Po predavanju so se razdelila darila.
ŠPORTNI DOGODKI.
Sportklub je z zmago nad Slovanom C : 2 postal dunajski jesenski prvak in si pridobil 16 točk; sledita mu WAC in Admira, vsak s 14 točkami. Tudi BAC se je malo popravil in je srečno prijadral do treh točk. — Presenetila je zmaga WAC proti praški Sparti na lastnem Sj)artinem igrišču 1 : 0, dalje zmaga DFC proti Slaviji 4 : 3 in Kla-dna proti Viktoriji iz Žižkova 4 : 2. Ogrski FTC je premagal Bocskaya 5:1, avstrijski delavci pa nemške delavce v Berlinu 6 : 3, z veliko boljšo igro.
Jacovaeci je v 15runclnem boju pičlo po točkah premagal Domgiirgena v borbi za evropsko bnksno prvenstvo srednje teže; zmaga ni bila učinkovita. — Firpo prihaja n izaj v ring. Zelo je bogat, a to mu ne zadostuje, vleče ga ring.
BockJ je v Nevvyorku v umetelnem drsanju že nastopil in pišejo nevvyorški listi, da kaj tako lepega Amerika še ni videla.
KOppers je plaval 400 m na hrbtu v 5:59.2. nov nemški rekord.
Schilberg je pa napravil svetovni rekord in sicer v teznem obojeročnem dvigu ročk. Dosedanji njegov rekord 126.5 kg mu ni zadostoval in je priglasit poskus novega. Da se je ogrel je potezal ročko s tal kvišku in je prišel do 112.5 kg Naio je tezno dvignil 120 kg in potem 128 k«, novi rekord. 130 kg se mu ni več posrečilo, a sedanja njegova forma prorokuje tudi ta uspeh. Težek je Sch. 113 kg.
AMSTERDAM IN ST. MORITZ.
Par knjig o olimpijskih igrah je že izšlo. Eno moramo posebno omeniti. Dva lunkcionarja švicarskega olimpijskega odbora, podpredsednik Julij \Vagner in generalni tajnik Messerli, sta skupaj s športnim urednikom Klipsteinom izdala v \Va-gnerjevi založbi Ziirieh-Stuttgarl spominsko delo o olimpijskih igrah v St. Moritzu in v Amsterdamu, ki podaja natančno sliko o veliki svetovnosportni prireditvi in ki nudi inštruktivno kritiko vseh tekem.
Delo ni bilo lahko in je zahtevalo dobro strokovno znanje in določeno smotrenost. Knjiga se ne omeji na suho statistiko,na kolone številk in ra navedbo imen; razne športne panoge, v katerih so se borili za palmo zmage, so od strokovnjakov natančno in podrobno obdelane, in se vrstijo znameniti gigantski boji pred teboj v seriji ostro začrtanih reliefov. Knjiga je dragoceno vzgojno delo za vse one športnike in prijatelje športa, ki niso bili tako srečni, da bi bili pri olimpijskih igrah navzoči. Knjiga je okrašena s številnimi prvovrstnimi slikami in fotografijami. Uvodne spremne besede sta napisala baron Coubertin, ustanovitelj modernih olimpijskih iger, in grot Baillet-Latour, sedanji predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora.
flcdična darila
v največji .^bin priporoča ffl ftičar
Smbl/nna
Nasznanlla
Cfublfansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 20.
Sreda, 19. decembru: »Ukročena trmoglavka«.
Premierski abonma. Četrtek, 20. decembra ob 15: »Romeo in Julijac
Dijaška predstava pri znižanih ceuuh. Izven.
OPERA: Začetek ob pol 20.
Sreda, 19. decembra: Zaprto.
Četrtek, 20. decembra: >Lc|>a Vida«. Red ii
Dijaška predstava. Ljubljanska drnma vprt-
zori v četrtek, dne 20. t. m. pojioldne ob 15. uri Shakespearjevo klasično tragedijo »Romeo in Julija« kot dijaiko predstavo pri znižanih conah. — Delo i»e vprizori v dovršenem prevodu Ivana Cankarja. Na to predstavo opozarjamo tudi profesorske zbore in dijaštvo izven ljubljanskih srednjih šol. Zunanja naročila vstopnic in stojišč »prejema gledališka uprava.
•»Modri osliček Miško«, ki je v soboto tako izredno zabaval naše malčke, bo zopet v soboto, dne 22. t m. popoldne ob 16. uri pri izredno nizkih cenah.
Mariborsko gledališče
Sreda, 1». decembra, ob 20. uri: »Dover-Calait«. Ab. C.
Četrtek, 20. decembra, ob 20 uri: (»Der Dorfpfa-
rer«. Gostovanje »Tegernseer«.) Petek. 21. decembra, ob 20. uri: (»Der Gelgon-macher vou Miltervvald«. Gostovanje »Tegera-
seer-'.)
Sobota, 22. decembra, ob 20. uri: (»Almrauaefc nnd Edelwei9s«. Gostovanje -»Tegernseer«.)
"Prireditve tn društvene vesti
Zabavni večer priredi pod pokroviteljstvom gosj>oda pioStnega direktorja Alojzija Gregoriča Osrednje društvo nižjih po'lnih uslužbencev dne 5. januarja 1919 v vseh jirostorih hotela UNION. Pri tej priliki nastopi prvič pevski zbor društva pod pevovodjem g. Lado 1'leiferjem. Na priredita* opozarjamo že danes.
Cerkveni vestnik
Sestanek moške konfjre/jacije drevi ob 8 T
Križankah.
Orel
Orel-Sv. Peter. Danes ob 8 predava na fantovskem večeru g. Frane Terseglav.
Poizvedovanja
lz!*ubila se je majhna bela psica, čistokrvni svilen pinč, ki sliši na ime »Nelic, 17. t. m. okoli 8 zvečer v Zeleni jami. Pošten najditelj naj jo odda pri Zitterschlager, Zelena jama 70. gostilna Krušič.
Izgubljena listnica. V nedeljo ob poldesetih zvečer je nekdo na ljubljanskem glavnem kolodvoru pogrešil listnico, v kaleri je bilo nekaj računov in 5370 do 5380 Din gotovine Pošteni najditelj se prosi, da jo izroči proti nagradi v upravi našega lis', a.
Za božič in novo
Jaslice! Božični nakit!
le£o!
Jaslice! Božični nakit!
NOVA ZALOŽBA R. Z. Z O. Z. V LJUBLJANI KONGRESNI TRG
ima v zslogi krasno izbiro jaslic in božičnega nakita, vsakovrstna primerna in tudi dragocena
kož črta darila
lepe pisalne garniture, vse pisarniške m šolske potrebščine,
slovenske in tuje knjige
Cankarjevi in Finžgarjevi zbrani spisi v novi vezavi! :: :: :: Mladinska povest;
IVANČKOV SVETI VEČER
26
Sir Arthur Conan Dovle:
Izgubljeni svet
(The lost icorld.)
Roman.
Znanstvene zmožnosti profesorja Summerleeja so predobro poznane, da bi jili našteval. Sicer pa jc bolj pripravljen na tako naporno potovanje kakor je naše, nego bi si človek mislil na prvi pogled. Njegovo dolgo, suho in žilavo telo sploh ne pozna utrujenosti in nobene zunanje izpremembe ne vplivajo na njegov suhoparen, nekam sarkastičen, večkrat jako nesimpa-tičen značaj. Čeprav šseje svojih sest in šestdeset let, nikoli nisem slišal, da bi godrnjal ob neprilikab, na katere tu in tam naletimo. Od kra;a sem mislil, da bo njegova udeležba nam le v breme pri potovanju, zdaj pa sem se prepričal, moram priznati, da rti nič manj vztrajen nego jaz. Po naravi .je seveda strupen in nejeveren. Od samega početka ni nikoli tajil mne-via, tla je profesor Challenger samo slepar, da smo odjadrali iskat bedaste zlate gradove, pa bomo srečali zgolj razočaranje in nevarnosti v Južni Ameriki ter primerno zasmehovanje na Angleškem. Pačil je obraz, tresel s šilasto kozjo bradico in nam pridigal o tem nepreslano na vsej poti od Southamptona do Manaosa. Vendar so ga nekoliko potolažili, ko smo se izkrcali, lepi in raznovrstni mrčesi ter ptiči, ker je res vroče in z vsem srcem vdan svoji znanosti. Cele dneve 9e potika z lovsko puško in mrežico za metulji po gozdu, Zvečer pa urejuje svoj novi plen. Kar se tiče os atih osebnih malenkosti, se sploh ne pobriga profesor za »vojn zunanjost, ni posebno snažen ter menda nikoli ne misli na obleko, kadi pa vneto in nepreslano kratko pipico iz rožnega lesa, ki jo malokdaj vzame iz ust. V svoji mladosti se je udeležil različnih znanstvenih potovanj (bil je s Robenlsonom skupaj v Papua na
Novi Guineji) ter je vajen življenja v čolnu in taborišču.
Lord John Roxton je v posameznostih ponekod sličen profesorju Summerleeju, v splošnem pa mu popolnoma nasproten. Za dvajset let je sicer mlajši, ima pa isto suho, koščeno postavo. Popisal sem, v kolikor se spominjam, njegovo zunanjost že v onem delu mojega poročila, ki sem ga pustil v Londonu. Zelo je snažen in se ;ako pobriga za svojo zunanjost, vedno je oblečen v brezhibno belo platneno nošo, nosi visoke rjave škornje, ki obvarujejo pred pikom moskitov ter se brije vsaj enkrat dnevno. Kakor vsi energični ljudje, je lord John redkobeseden in vedno zatopljen v lastne misli, vendar pa vedno rad odgovarja na vprašanja ter se na svoj poseben, muhast, polhumorističen način udeležuje slehernega razgovora. Pozna ves svet in pred vsem Južno Ameriko z občudovanja vredno popolnostjo, je vroče prepričan o uspehu našega potovanja in ga nič ne moti Summerleejevo zbadanje. Ima prijeten glas in miren nastop, a v njegovih bleščečih, plavih oceh se zrcali neupogljiv značaj, besna odločnost in celo krutost, pa so te lastnosti tem bolj preteče, ker jih zna navadno brzdati. Malo je pripovedoval o svojih doživljajih v Braziliji in Peruju, zato sem bil presenečen ob razburjenju, katero je izzval njegov prihod pri Indijancih ob reki. ki ga vsi smatrajo za svojega pokrovitelja m zaščitnika. Junaštva Rdečega Glavarja, kakor ga imenujejo, so pri njih ustvarile cele pravljice, a tudi njegovi resnični doživljaji, kolikor sem zvedel, so res občudovanja vredni.
Tako se je mudil nekaj let poprej lord John v omenjeni pokrajini brez gospodarja, kjer se stikajo le napol določene perujske, brazilske in kolumbijske meje. V tej razsežni deželi raste na prostem gumijevo drevo, ki je postalo, kakor v Kongu, prekletstvo za domačine: primerjamo ga lahko samo t nekdanjim suženjskim delom v starih darienskih srebrnih rudnikih v španski dobi. Peščica brezvestnih mešancev je ob-
vladala kraj: oborožila je one Indijance, ki so jih podpirali; vse ostale pa je izpremenila v sužnje, jih je strahovala z nepopisnimi mukami in prisilila nabirali sirovi gumij, ki se izva/a potem po reki navzdol v Paro. Lord John Roxton je poizkušal braniti nesrečne žrtve, a ni ničesar dosegel razen psovk in groženj. Napovedal je na to po vseh pravilih vojno Pedru Lopezu, glavarju onih trinogov, ustvaril je h ubeglih sužn jev svojo lastno četo, jo oborožil in peljal v boj, ki se je končal s tem, ('a ie lastnoročno ustrelil zloglasnega mešanca ter uničil razmere, ki jih je povzročil Lopez.
Ni čuda, če je zdaj obudil ta mož s temnord?H-:a-stimi lasmi, vljudnim glasom in neprisiljenim, iskrenim nastopom veliko pozornost ob obali mogočne južnoameriške reke, čepi a v so mu veljali popolnoma nasprotni občutki. Indijanci so mu bili hvaležni dočim so Roxtona sovražili oni, ki bi jih radi izrabljali. Za nas so imeli vsi ti doživLaji koristno posledico: lord John je izvrstno obvladal lako zvano Lingoa Geral, mešano, za kako tretjino portugalsko in za dve tretjini indijansko narečje, ki se govori povsod na Brazilskem.
Omenil sem že poprej, da je bil lord John naravnost zaljubljen v Južno Ameriko. Ni mogel drugače, nego z navdušenjem govoriti o tej velikanski deželi, in njegovo navdušenje je bilo nalezljivo: vzbujalo je pozornost in povišalo radovednost celo pri meni, čeprav nisem bil nič poučen o teli vprašanjih. l)a bi vam mogel podati njegova napeta pripovedovan ;a! Govoril je tako vroče in tako svojevrstno mešal točno resnico z nebrzdano domišljijo, da je še profesorjev suhi obraz izgubljal oni navadni, cinični, nejeverni smehljaj, če ga je poslušal. Pripovedoval nam je vso zgodovino tako kmalu preiskane mogočne reke (saj so res prepotovali prvi osvojevalci Peruja vso celino zgolj po tej vodni poti), dočim je še vedno nepoznana dežela sama in vse zaledje te, vedno se izpreminja-joče obale.
ElilEIII
oz
5C S
co
S?'
r-ra
zc
D50
' >
C ">
5 C to
n < n r™
crfi
trsr.r
GO
> y 3
Sr-3
c —
N
E?. i*
C 2jpB
nI ff
-t IS*
n?»
D t 9.
_ KJ £; (JO — O -t-
T rr> $ N 7- O l*»
s§?£
a — na
■f Si. ST
°E K
t:
m -j C'
■3n
<
-S
S S'
p-Sš S 2
§ N J-
S-s PČ3.S
ŽG^
=111=111
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Zaoglase stroqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di'n
Najmanjši znesek 10Din.Pfislojbina za šifro EOin V>akogia> treba plačati pri naročilu .Na pismena vprašanja odgovariamo le.čejepriložeria znamka.Cek račun Ljubijana10.3ti9Jel.'št.2V28
Uradnico
ki bi vložila v visoko rentabdno podjetje znesek od 30.000 Din dalje, sprejmemo. Hrana in stanovanje v hiši. Eventuel. nobi lahko v hiša tudi celo stanovanje 2 do 3 sob s kuhinjo. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Strojepiska« št. 12,425.
Sprejme se potnik
špecerijske in alkoholne stroke za Štajersko in Prekmurje, avto na razpolago, reflektira se samo na prvo moč, mlad in neoženjen. - Naslov v pisarni dru"'.va trg. potnikov in zastopnikov za Slovenijo, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 2.
Izprašana strežnica
z Dunaja, vestna, išče primernega mesta k otrokom ali boln. osebi v Sloveniji- - Prijazn- ponudbe na gd"-io IRMO, Beogrr.d - Vla:kovičeva 10, II. nadstr.
Krepak mladenič
priden, star 15 let. bi sc šel rad učit ključavničarstva. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.410.
Dijaka
sprejmem takoj na ccne-no stanovanje. - Naslov v upravi »Slov.« št. 12.420.
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Centrum, elektrika. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.432.
Stanovanja
Slanovanje
dveh sob s kopalnico, pritiklinami ter električno in plinsko napeljavo išče mirna, samostojna oseba. - Ponudbe upravi Slovenca pod št. 12.347.
Stanovanje
oddam v vili blizu Tivoli. Takojšnja vselitev mogoča. Pogoj posojilo ali daljša najemnina. Naslov v upravi pod št. 12.424.
Majhno stanovanje
išče mirna družina v mestu za takoj ali pozneje. - Ponudbe upravi Slov. pod: Mirna družina.
Odda se v najem
v Spodnji Šiški poslopje, obstoječe iz: vel ka skladišča, klet, hlev, odprto veliko šupo in dvoriščem, pripravno /a vsako tovarniško ali dru*o podjetje, skupno ali posamezno. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skladišča štev. 12.407.«
Dve traverzi
5 m dolgi, premer 14 cm, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod št. 12.254.
Hlode
bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana.
Kupim krompir
peso, korenje za prašičjo krmo. - Naslov pove ogl. odd. Slov. pod št. 12.414.
Prodamo
Koks
suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna.
iunEsai
Racio aparat
Hartleyev 4 cevni z akumulatorjem in anodno baterijo, naprodaj. - Naslov se poizve v upravi Slovenca pod št. 12.418.
Šivalni stroj
pogrezalni, dobro ohranjen, se proda. - Poizve se pri hišniku Vrhovčeva ulica 12.
Moderni ampelni
Orehe
štajerske, odda po najnižji ceni Peter Šetina, Sevnica ob Savi.
jlul
UO
Dva dijaka
iščeta stanovanje v sredini mesta. — Naslov v upravi »Slov.« št. 12.434.
Vidre
dihurje in polhe kupuje tvrdka Drago S c h w a b , Ljubljana.
Kočijo
polkrito, malo rabljeno, se kupi. Dalmatinova 15.
Domač med
zdravilni, cvetlični in ajdov, razpošiljam 5 kg 110 Din franko. F. Mar-kelj, čebelarstvo, Vrhnika.
Otroški voziček dobro ohranjen - poceni prodam. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.413.
Puhasto perie
kg 38 Din razpošiljam
fo povzetiu naimant 5ke okoristite priliko. dokler zaloga traia Imam tudi Mi puh kg 300 Din L. Brozovič, krm čistio na pena. Zagreb. Ilica 82
za
spalnice in novejši
naj-
so dospeli.
Ivan Bogataj Ljubljana
Kongrerni trg št. 19.
M
Hiša
novo zidana, ennnadstr., s takojšnjim stanovanjem, davka prosta, dvo-lružin. z velikim vrto™>, na lepem kraju, perifer, Ljubljane, sc proda za IvO 000 Din. - Ponudbe pod - Hiša KO« na ogl. odd. Slov.
nserirai-le v „S!o vencih
r se
Za zimo Znižane cen
pri f r. Cverlin
Maribor Gosposka ulica 32
Najfinejša sukna iti itouble Velika zaloga plaščev in kratkih površnikov s kožuhom Obleke in plašče za dečke Vedno najnovejše in najboljše
Volna in bombaž
za stroino pletenit in rofna dela dobite po nainižiih cenah pri
PP.ELOCl) LJUB-MNA Stari trg 12 Židovska 4.
Pozor! Slike za legitimacije
izvršuje najhitreje in ceno Fra-c Kure, fotograf. Ljubljana, Woifova ulica
Ssmenska trgovina
Radi opustitve trgovskih poslov se pod zelo ugodnimi F°f?°i' proda stara renomirana semenska trgovina v središču Zagreba, obenem z vso upravo in vso zalogo. - Ponudbe pod Za 13.333 na Publicit-s, Zagreb, Guil-duličeva 11.
KLOBUKE
zim*ko pi'rilo, ileiii" plnšfe .n driuMi mnd io blaco priporoča trpr-ivinii
-M /VIERjJMNCn«
Ljubljana. S rl trs štev. 10
Kašo,
ješpienj. ajdovo moko
v" l' ti n o svi»ž otl[!a<un-i deteo velel rifovinn
\ VOIH IJUBiniVA
Kesljrva cestn 24.
Pletenine
Vse vrste v to stroko spadajoča dela. Obleke po meri. Sprednji deli v veliki množini. - Acht-schloss - blago na metre. P n, trgovcem tudi iz doposlane volne. Naiso-lidnejša izdelava in postrežba - Nizke cenel -Priporoča »SOLNČEVO«, stroino pletenje, Ljubljana, Gruberjevo nabr 16
POSEST"
Realit«lm pitami, družba i o. i.
LJUBLJANO "tltT*
_ PRODA:-
HIŠO, visokopritlično, 4 parketirane sobe, pritikli-ne, 1500 m' vrta, blizu klavn:ce, 145.003 Din.
VILO, enonadstr., novo-zidano, 6 sob, 2 kuhinji, komfort, 1000 m2 vrta, blizu Drnajske ceste, 280 , tisoč dinarjev, j VII.O. enonadstr., novo-i zidano, 5 sob, pritikline, velik vrt, najleuša lega Podrožnika, 250.C00 Din.
HIŠO, visokopritlič., 5 sob, pritikline, 900 m2 vrta, 7 m nut od Kongresnega trga, 175.COO Din.
VILO, enonadstr., enodružinsko, krasen vrt, pri sv. Jožefu, 350.000 Din.
HIŠO. pritlično, prenovljeno, 4 sobe, velika delavnica, 800 m5 vrta, Šiška, 85.00) Din. | DVE HIŠI, ena eno-nadstropna z 11 stanovanji, velik vrt, Šiška, 3C0.030 Din.
| HIŠO, dvonadstr., dobro ohranjena, 9 stanovanj, 830 m5 vrta, Moste, 150.000 Din.
HIŠO, dvonadstr., šest stanovanj po eno in dve sobi, blizu Krekovega trga, 210.000 Din.
HIŠO, v:so';opritlično, dve stanovanji 2 sobi, pritikline, vrt, Dunajska cesta, C0.030 Din.
Poleg tega večje število parcel ob Dunajski cesti, za Bežigradom, v centru, vseh predmestjih Ljubljane, raznovrstne trgovske, obrtne hiše v Ljubljani, na deželi, kmet-ska posestva itd. po najugodnejših cenah.
Drua
bukove in hrastove odpadke od parketov do Btavlia pr nizki ceni ne dom oarna žaga
V SCAGNETTI
v Ljubljani z a
goreniskim kolodvorom
Krušno moko
na i boljše vrste dobite vedno svežo pri
A. & M. Zorman
Ljubljana, Stari irg 32. BIbto dostavimo tudi na lom — Pre>z-mfmo v mlev tudi v-ako množi o doma e ali ba^a^k* pšenice — pri manj ih množinah jo takoi zame jamo za moko in otroDe.

tJ{a£tca£a&i
č£&veiicii
zaiamčuo najpopolnejši uspeh
Pri ,Solncu
za vodo, Pogačarjev trg
Natvečja zaloga vsakovrstnega pletenega blaga, perila za dame, gospode in otroke. Nogavice, rokavice, kravate itd. - Priporoča
K. Widmayer
Zahfevajte znamko
,TR6TORN"
Galoše in snežni čevlji
= r
=r nimajo tekmeca
Zaklano perutnino
purane in piščeta — prodaja za praznike delikatesna trgovina GOSPODARSKE ZVEZE V LJUBLJANI.
Ilabaua dru
Pri štabu Komande 8. žandarmerijskega polka sc bo vršila dne 19. januarja 1929 ob 11 dopoldne ustmena licitacija za nabavo 120 prostornih metrov bukovih drv za kurjavo, potrebnih v Ljubljani.
Pogoje se more vpogledali vsak dan ob uradnih urah pri navedeni komandi.
Kavcija znaša 5% od celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10%).
E. Br. 13.356. Iz pisarne Komande 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani, dne 14. decembra 1928.
XJ
Vsem soroHn"'om, priiatcliem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš preblagi gospod
TJEFBM BOLFUH
župnik v pokoju in zlatomašnik
dne 18. decembra t. 1. ob 8 zjutraj, v 78. letu starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika bo v sredo, dne 19. decembra 1928 ob 4 popoldne iz mrtvaške veže pri Sv. Krištofu, na pokopališče k Sv. Kržu.
Ljubljana, dne 18, decembra 1928.
Žalujoči ostali.

ELEZNINARSKI
prvovistni strokovnjak za mizarsko orodie in okove za pohištvo
se išče za trajno s.tilfeo
Interesenti, ki so sposobni tudi za potniško delovanje, naj pošljejo ponudbe s prepisi spričeval na : Zagreb, Pošta L, Poštanski pretinac 267
Za Božič!
Oglešle si
vsnkodne\no ve erno razstavo otroškdi5 š i igračnih vodikov. bolenderjev, skiro. trickljev. ivalnih strojev, malih dvokoles in avtomobilov pri
„TkIBUNA" F. B. L. LJUBLJANA
KARLOVSKA CESTA 4
A^^AAAAAAAAAAAAAAAAA
WWWWWWWWWWWWWWWWWWWW
11 l 1»
obstoječa čez 40 let, dobro vpeljana, na najbolj prometnem prostoru, v lepem mestu Slovenije, z bogato okolico, se da zaradi družinski razmer z inventarjem vred pod ugodn:mi pogoji takoj v najem. Ponudbe na »R. M. št. 12,303« upravi Slov.
Vsemogočni je poklical k sebi v boljše življenje mojega nad vse ljubljenega, dobrega sina
luana Peklenka
šefa računovodstva univerze
Pogreb nepozabnega se vrši v četrtek, dne 20. t. m. ob pol 3 popoldne Iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. decembra 1928.
Žalujoča mati.
FEKTORAT LJUELJANSKE UNIVERZE sporoča, da je danes umrl gospod
Ivan Peklenk
računski inšpektor in šef univerzitetnega računovodstva
Pokojni je z vzgledno požrtvovalnostjo sodeloval od vsega početka pri administrativni izgradbi univerze, ki ga bo hranila v častnem spominu.
Pogreb bo v četrtek, dne 20. decembra 1928 ob pol 15 iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 18. decembra 1928.
.M-:<f\* V, . \
Z* Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani; Kaiel Ceč.
Izdajatelj di. ti. Kulovec.
Urednik: Franc Terseglav.