yu issn 0040-1978 leto xxxix., št. 44 Ptuj, 13. novembra 1986 cena 80 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Rezultati ptujskega in ormoškega gospodarstva (stran 2) y vrtu pred zimo (stran 4) Na Polenšaku le 38 šolarjev (stran 5) Martin Visenjak 99-letnik (stran 6) Šport (stran 9) Predsednik slovenskih sindi- katov Miha Ravnik se je v torek mudil v Ormožu, kjer je imel več pogovorov s predstavniki kmetij- skih organizacij, sindikata in predstavniki občinskih družbe- no-političnih organizacij, izvrš- nega sveta in skupščine občine. Dopoldne se je najprej pogovar- jal s člani sindikata v KK Jeruza- lem, kjer je v konferenco sindi- kata vključenih osem osnovnih organizacij. Ob tej priložnosti so ga seznanili tudi z devetmesečni- mi rezultati gospodarjenja, pro- gramom proizvodnje v prihod- njem letu in v naslednjih letih te- ga srednjeročnega obdobja. Miha Ravnik je obiskal tudi Tovarno sladkorja, kjer so ga se- znanili z osrednjimi problemi go- spodarjenja. Popoldne pa se je pogovarjal s člani predsedstva občinskega sveta ZSS Ormož, predstavniki ostalih DPO, izvrš- nega sveta in skupščine občine Ptuj. Poleg tega, da se je seznanil z rezultati gospodarjenja v deve- tih mesecih letos, je spoznal tudi trenutno osrednji problem ormo- škega gospodarstva — spremem- be v samoupravni organizirano- sti. MG Ob dnevuJLA Tudi letos bo bo prazniku Ju- goslovanske ljudske armade v ptujski občini precej prireditev. V prvi polovici decembra bodo vojaki, borci in predstavniki mla- dine obiskali vseh 28 osnovnih šol, osnovnošolci bodo pisali spi- se na temo 22. december, pred- šolski in šolski otroci pa pripra- vili dela za likovno razstavo v počastitev praznika. Letos bodo posebne delegacije obiskale štiri organizacije združenega dela, se tam pogovarjale s člani komiteja za SLO in družbeno samozaščito ter si ogledale proizvodnjo. Predstavniki družbenopoliti- čnih organizacij, skupščine obči- ne in teritorialne obrambe se bo- do pomerili v streljanju s pištolo in avtomatsko puško, vojašnica bo na široko odprla vrata vsem občanom, ki si želijo ogledati prostore in orožje, tradicionalno tovariško srečanje pa bo 20. de- cembra v ptujskem hotelu. Osrednja občinska akadamija bo 19. decembra v srednješol- skem centru, kjer bodo kulturni program pripravili vojaki in učenci osnovne šole Tone Žnida- rič. Na sam praznik bo koman- dant garnizije Dušan Kveder — Tomaž v Ptuju sprejel delegacijo pionirjev, zatem pa bo v vojašni- ci svečani zbor s proslavo. Pred- sednik skupščine občine Ptuj bo priredil sprejem predstavnikov vojašnice 18. decembra, udeležili pa se ga bodo tudi predstavniki iz ormoške občine. N. D. Listje je odpadlo, pridelki so pod streho, njive preorane, le tu in tam je na polju še slišati brnenje traktorja ... Iz dneva v dan je manj sonca, megla nas duši že od jutra do večera. Ži- vljenjski utrip se umirja, narava se pripravlja na počitek. Tudi Martin je opra- vil svoje delo. Prihaja čas, ko bomo užili sadove celoletnega dela, prihaja zima ... JB Posnetek: L Ciani Grb bratstva in prijateljstva Udeleženci koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SRH in SRS so v petek, 7. novembra, po končani seji obi- skali še domačijo Josipa in Ivana Cikača v Kačun Marofu pri Va- raždinu. To je zaselek le nekaj kilometrov iz Varaždina. Doma- čija Cikačevih je bila nekoč pre- prosta kmečka hiša, kakršnih je v Hrvaškem Zagorju in v Podravi- ni veliko. Toda danes je ta hiša pravi razstavni paviljon. Udele- ženci seje smo bili nad tem, kar smo videli, resnično presenečeni. To presenečenje nam je pripravil gostitelj. Občinski svet ZSH Va- raždin. Ni organiziral le ogleda skulp- tur in relijefov, delo naivnih li- kovnih umetnikov očeta Josipa in sina Ivana, temveč je pri njiju naročil, da sta izrezala iz lesa grb bratstva in prijateljstva v trinaj- stih primerkih in ob obisku pred- stavniku vsake občine izročila v spomin ta grb. Josip Cikač, letos je bil star 60 let, se ukvarja z izdelavo skulp- tur in relijefov že dobrih 20 let, njegov 35-letni sin Ivan pa 15 let. Sodelovala sta že na številnih razstavah po Jugoslaviji in si pri- dobila številna priznanja. Njune skulpture so pretežno iz lesa, atraktivni motivi so vzeti iz ži- vljenja in dela v neposrednem okolju, na vasi, ker je Kučan Marof do nedavnega tudi bil, da- nes pa vse bolj postaja že pred- mestje Varaždina. Oba likovnika naivca bomo podrobneje pred- stavili prihodnjič. FF Josip Cikač sredi obiskovalcev po tem, ko jim je razdelil lastnoročno iz- rezljane grbe Foto: 1. Cajnko Ob 120-letnici Rdečega križa Slovenije Na letošnji razpis za likovne in pisne izdelke na temo Alkoholizem in kajenje v mojem okolju se je prijavilo kar 85 piscev in 87 avtorjev likovnih iz- delkov. Štiriindvajsetim od teh bo občinska orga- nizacija Rdečega križa Ptuj na svoji slovesnosti podelila praktične nagrade. Na slovesnosti, ki bo v torek 18. novembra ob 13. uri v Srednješolskem centru bo govoril Mitja Mrgole, hkrati pa bo to tu- di prireditev ob 120-letnico Rdečega križa Sloveni- je. Po slovesnosti in podelitvi nagrad bodo sveča- no odprli razstavo likovnih izdelkov, ki so prispeli na razpis. Vabijo vas da si razstavo ogledate, saj so avtorji izdelkov od najmlajših — osnovnošolcev do starejših občanov. d. 1. V okviru občinske organizacije ZKS Ptuj že dalj časa potekajo skrbne priprave na izobraževalno sezono 1986/87, saj je idejnopoliti- čno izobraževanje in usposabljanje komunistov ena od prednostnih nalog zapisanih tudi v kongresnih dokumentih. To je nujno potrebno, če hočemo, da bodo komunisti bolje razumeli sedanje probleme in protislovja v družbi, in da bodo usposobljeni za spopadanje z njimi predvsem v okolju, kjer delajo in živijo. O nalogah na tem področju je v ponedeljek, 10. novembra raz- pravljala tudi komisija za organiziranost, razvoj, kadrovsko politiko in usposabljanje v ZK, ki dduje pri OK ZKS Ptuj. Na seji so dali predvsem poudarek sprejamanju mladih članov v ZiC. Sedaj so osno- vne organizacije predlagale že 10 kandidatov, s katerimi bodo v na- slednjih dneh opravljeni razgovori, svečan sprejem bi bil na osrednji proslavi ob dnevu republike, za tem pa bo izveden še seminar za no- vosprejete člane ZK. Največ razprave so namenili prmravam na politično šolo ZK v občini. Sprejeli so program, ki bo v sestih sklopih tem obsegal okoli 80 ur predavanj, določili so 20-članski predavateljski aktiv in se dogo; vorili, da bo jutri, 14. novembra, razgovor z evidentiranimi slušatelji za to šolo. Doslej je bilo evidentiranih 18 kandidatov za slušatelje. Redno delo šole naj bi začelo v začetku decembra. Predavanja bi bila dvakrat tedensko po dve uri. Na seji so se pogovorili tudi o programu usposabljanja članov Vodstev ZK v občini in o izobraževanju članstva v osnovnih organiza- cijah ZKS. FF 32 let TGA Kidričevo v petek, 21. novembra, bo minilo 32 let od pričetka proizvodnje aluminija v Kidričevem. Svoj tovarniški praznik bo ta prek 2.300-članski delovni kolektiv pro- slavil delovno, brez večjih osrednjih prireditev, saj so sredi svoje in naše največje investicije. Že v sredo, 19. novembra, se bo v dvorani tamkajšnje restavracije zbralo okoli 800 upokojenih članov tega kolektiva na tradicionalnem srečanju s sodelavci. Na prazničen dan, 21. novembra, pa bodo ob 12.30 v upravni zgradbi odprli razstavo fotografij investicij v teku (nove elektrolize in tovarne anodne mase), zatem pa se bodo ob 13. uri sestali na svečani seji delavskega sveta DO. Na njej bodo med dru- gim podelili tudi štiri zlate znake TGA. Posebnost letošnjega praznovanja pa bo informativni dan za občane z območ- ja občine Ptuj, ki se bodo v soboto, 22. novembra, ob deveti uri v sejni sobi lahko pogovarjali s člani KPO, oziroma vodstva TGA, zatem pa si bodo ob 10. uri lahko ogledali tudi proizvodnjo in novogradnje. Vabijo vas na ogled! -OM GRIPE ŠE NI y ptujski enoti Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor so že začeli s ce- pljenji proti gripi ob dejstvu, da se ta bolezen začenja pojavljati predvsem v spomladanskih mesecih, doslej pa pojavov gripe niso zabeležili. Le pravočasno zaščitne cepljenje lahko prepreči večje epidemije in obolenja občanov. V Ptuju bodo poslej cepili vsako sredo in petek od 7. do 9. ure, v Ormožu pa vsak torek od 8. do 9. ure v zdravstvenem domu. Sicer pa zdravstveni delavci ugotavljajo, da je bilo letošnje leto mirno in brez večjih težav. Zabeležili so le posamezne primere obolenj. Cepivo, ki je ta čas na voljo, je izdelek imunološkega zavoda iz Zagreba, ki tudi edini izdeluje tovrstna cepiva v Jugoslaviji, cepiti pa bo potrebno vsakega občana po trikrat, s presledkom treh tednov. UVODNIK Danes je drugače! časi so takšni, da smo prej pripravljeni reči ne kot ja. ko je tre- ba dati denar za nekaj, kar se nas neposredno sploh ne tiče. Upoko- jenka ho rekla, da porodno ginekološkega oddelka v ptujski splošni bolnišnici ne potrebuje, upokojenec bo dejal, da ne potrebuje kilo- metra asfalta v Slovenskih goricah, ker tja ne zahaja, delavec ho rekel, da ne potrebuje telovadnice v osnovni šoli v Cirkulanah. ker se njegovi otroci šolajo v Ptuju, gospodinja bo dodala, da je pro- storski problemi Radio — Tednika ne zanimajo, ker bere Jano in posluša radio — Zagreb. Kaj odgovoriti tem ljudem, ki s skromnim osebnim dohodkom ali pokojnino komajda zmorejo živeti? Kaj odgovoriti sedaj, ko se pri- pravljamo na uvedbo 3. občinskega samoprispevka, ki bo skromnim dohodkom odščipnil nekaj skromnih, a zanje življenjsko pomemb- nih dinarjev? Ni druge, potrkati je treba na zavest vsakega posa- meznika in odkrito povedati, da je šele v časih, kakršni so sedaj, človeška solidarnost pred pravim izpitom. Lahko je bilo pred deset- letjem obkrožiti ZA na glasovnici, ko odstotek od osebnega dohod- ka ni pomenil toliko kot pomeni danes. Ko smo živeli mnogo bolje, ko smo bili mnogo bolj zadovoljni! Ko ni bilo malodušja in nenehne gonje za denarjem zato, da bi si zagotovili eksistenčni minimum — in ne nazadnje, ko so bile naše zahteve manjše od današnjih! Ta- krat je bilo med nami malo takih, ki so bili proti samoprispevku. Takrat je bilo precej takih, ki so brez razmišljanja obkrožili ZA, ne da bi vedeli, za kaj namenjajo denar. Danes je drugače! V poprečju nam gre kar dobro, bolje kot bi nam glede na naše delo smelo iti. Vendar, poprečje je varljivo, za njim se skrivata blišč in beda našega vsakdana. In žal se z bliščem kiti mnogo manj ljudi kot se jih skriva za bedo — saj se z bedo ne gre hvaliti! Ali pač? Mnogi, premnogi se žal danes tudi hvalijo z njo — predvsem tisti, ki jim nič ali pa zelo malo manjka. Tisti, ki res ži- vijo na robu eksistenčnega minimuma molčijo in svojo grenkobo nad nemočjo družbe, da bi spremenila stanje na bolje, izkričijo v samoti ali v družbi znancev, morda kdaj pa kdaj na sestanku sindi- kata. Zgražajo se nad neupravičenim bogatenjem posameznikov (pri tem jim vsi pomagamo) in zatrjujejo, da bo vse hudič vzel, če bo šlo tako naprej. Da, danes je drugače! In vendar ne moremo mimo ugotovitve, da bolje ne more biti, če sami nočemo spremeniti stanja. Kako pa naj ga spremenimo, porečete?! Tako, da s skupnimi močmi (denarjem) pomagamo razvijati svojo občino. Občino, v kateri živimo in dela- mo. Četudi so med nami — tako kot povsod — dvomljivci, drži, da potrebujemo vse, kar smo zapisali v program 3. občinskega samo- prispevka in še mnogo več. Nujno potrebujemo sodoben porodno gi- nekološki oddelek — otroci se bodo rojevali, pa če je nam to prav ali ne. Potrebujemo boljše ceste, da bodo poti med našimi kraji še bolj povezale ljudi v občini. Potrebujemo prostorne, sodobne šole, kjer bodo naši otroci nabirali osnovno znanje za življenje in delo. Potrebujemo boljše prostore in opremo za informativno dejavnost, da bomo vedeli, kaj se dogaja v prostoru, kjer živimo! Če bomo 23. novembra glasovali za uvedbo samoprispevka, bo- mo v naslednjih petih letih vse te potrebe udejanili. Če ne, bomo ostali brez tega, capljali na mestu in se pogrezali v provincialno za- prtost, ki nas je v preteklosti že prikrajšala za marsikaj. Dokažimo torej, da smo za solidarnost, da smo za napredek — četudi je da- nes drugače kot pred desetletjem! Nevenka Dobljekar Predsedniki zborov Skupščine občine Ptuj so že sklicali seje. Ta- ko se bo Družbenopolitični zbor sestal 25. novembra. Zbor združene- ga dela in Zbor krajevnih skupnosti pa 26. novembra. Najpomemb- nejša točka na sejah vseh treh zborov bosta prav gotovo osnutka re- publiške in občinske resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v letu 1987. Nadalje bodo delegati vseh treh zborov obravnavali poročilo o izvajanju ukrepov za odpravljanje motenj v Pokrajinskem muzeju v Ptuju, družbeni dogovor o združevanju turistične takse, dopolnilo o dogovoru o usklajevanju davčne politike, volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja, pobude in predloge. Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti pa bosta raz- pravljala in sklepala še o treh predlogih odlokov in o kar osmih os- nutkih odlokov. Delegati Zbora združenega dela bodo posebej obrav- navali še informacijo o razvojnih programih Emone Kmetijskega kombinata Ptuj. FF 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 13. november 1986 - TEDNIK Perutnina danes in jutri Mesokombinat Perutnina Ptuj je delovna organizacija, ki po obsegu proizvodnje in ustvarjalnem dohodku sodi v vrh se- znama uspešnih delovnih kolektivov v ptujski občini. Poleg do- brega gospodarjenja v sedanjem času so znani tudi po nenehnem snovanju svoje prihodnosti. Zanjo, torej za prihodnost, so vsa le- ta in desetletja namenjali dobršen del novoustvarjene vrednosti. In medtem, ko žanjejo sadove prejšnjih vlaganj, jih del znova namenjajo razvoju. Tokrat je v njihovih razvojnih načrtih z naj- večjimi črkami zapisano izboljšanje kakovosti proizvodnje. Predsednik kolegijskega poslovodnega organa v Perutnini — Alojz Gojčič opisuje njihove načrte takole: »Ko smo zapisali, da v prihod- nje ne bomo bistveno širili obse- ga proizvodnje, smo mislili na ši- ritev proizvodnje brojierskega mesa. Mislimo da je 35 tisoč ton piščančjega mesa dovolj. Če bo- mo do leta 1990 povečali to pro- izvodnjo za pet tisoč ton, kot imamo v načrtu, to ne predsta- vlja bistvenega povečanja. Ven- dar pa mislimo že v tem srednje- ročnem obdobju razširiti prede- lavo. V tem času smo močno an- gažirani pri modernizaciji celot- ne mesne industrije, s tem pa že- limo v prvi vrsti dvigniti kako- vost proizvodnje, mesa samega in mesnih izdelkov, ki jih izdelu- jemo.« Tednik: Modernizacija je raz- deljena v tri faze. Kako daleč ste jo doslej »pripeljali«? »Res smo investicijo razdelili v tri faze in opraviti jo namera- vamo do konca tega srednjero- čnega obdobja. Prva faza je že za nami, zgradili smo spremljajoče objekte — od energije do prehra- ne in garderob. Zdaj smo v akciji zbiranja ponudb izvajalcev dru- ge faze, ki zajema v glavnem gradnjo hladilnic za 2 tisoč 500 ton mesa, poleg tega pa vse po- trebne objekte za odpravo blaga. Tretja, najzahtevnejša faza bo prinesla novo klavnico, z grad- njo nameravamo pričeti sredi prihodnjega leta, trajala pa bo leto ali kak mesec več. Tako bo- mo v tem srednjeročnem obdob- ju v celoti obnovili mesno indu- strijo, v prihodnjem obdobju pa bomo vse kadrovske, organiza- cijske in finančne zmogljivosti- namenili obnovi predelave.« Tednik: Se nekaj besed o fi- nančni strani sedanje moderniza- cije? »Lahko rečem, da je prva faza za nami in finančno pokrita brez večjih težav, tudi druga faza je pokrita v razmerju ena proti ena — mislim na naša in bančna sredstva. Tretje faze sicer še ni- mamo finančno v celoti pokrite, tudi tu pa računamo na 50 odsto- tkov bančnih kreditov.« Tednik: Ker ste znani kot do- bri gospodarji, so gotovo dobri tudi devetmesečni rezultati po- slovanja. Kako jih ocenjujete sa- »Nismo ravno zadovoljni z re- zultati, čeprav ti niso slabi. Za ta kruti čas gospodarjenja, ne samo v Jugoslaviji, tudi v svetu, so kar solidni. Nedvomno so najpo- membnejši za tako oceno podat- ki, koliko (dinarčkov) ti v žepu ostane, da lahko še kaj investi- raš. Tu lahko rečem, da imamo kar soliden poslovni sklad, ki se- ga kar v nekaj milijard. V hiši imamo precej modro politiko in obračunavamo tudi tako imeno- vano pospešeno amortizacijo in tudi tu bo kakšna milijarda ali milijarda in pol. Tako vse cilje, ki jih imamo pred seboj, vidimo precej optimistično in menimo, da bo stvar šla. Kar se tiče osebnih dohodkov, to ljudi običajno zanima, poleg tega pa je o tem v javnost precej dezinformacij, naj povem, da je pri nas najnižji osebni dohodek približno 80 tisočakov, da je po- prečen 120 tisočakov in najvišji v razmerju ena proti 3,8.« Tednik: Tudi pri izvozu imate velike načrte, verjetno pa tudi ve- likanske težave. Kakšni so rezul- tati? »Ena sama slaba točka je v Pe- rutnini v tem letu. Mi smo se le- to, dve nazaj hvalili, kako dobri izvozniki smo in kako dosegamo in celo presegamo plane izvoza — tako svoje kot družbene. Le- tos pa smo imeli nekaj objektiv- nih, nekaj pa tudi morda hišnih težav. Pod te objektivne nedvom- no lahko štejemo prenehanje po- godbe s Sovjetsko zvezo. Sovjet- ka zveza in vse dežele, ki so izva- žale nafto in plin, so v letošnjem letu kupovale manj kot prejšnja leta. Sovjetska zveza z Jugoslavi- jo sploh ni podpisala pogodge o uvozu perutninskega mesa, prejš- nje leto pa gaje uvozila skoraj 20 tisoč ton. Černobilska kata- strofa je imela tudi za nas svoje posledice, saj dva dobra meseca nismo smeli izvažati v dežele Ev- ropske gospodarske skupnosti. Poleg tega se je, kakor vemo, me- njal še režim o izvozu in ni več tako čvrsto vezal uvoznika na iz- voz in če bomo do konca leta iz- polnili 60 odstotkov izvoznega načrta, bo to veliko.« J. Bračič Alojz Gojčič Borci podpirajo program F^rejšnji četrtek so se sestali člani krajevne organizacije ZZB NOV v KS Boris Ziherl Ptuj. Na sestanek je prišla dobra polovica vseh članov. Obravnavali so priprave na referendum za tretji občinski samoprispevek. Program so v celoti podprli, zlasti še za zdravstvo, ki naj bi dobilo 70 odstotkov sredstev iz samoprispevka, saj zdravstvo potrebujemo vsi, zlasti pa še tisti, ki jim pešajo moči, prav takih pa je med borci že precej. Enako so podprli ostali del programa, ki naj bi se sofinanciral iz samoprispevka, to je za ceste, šole in za ureditev prostorov za Radio-Tednik. Povezano s tem Je bilo v razpravi na sestanku poudarjeno, da ob- čani pričakujejo od zdravstva, da bo po izvedeni investiciji nudilo po- trebnim še hitreje in kakovostneje medicinsko pomoč. »Zdravstvo mora šc bolj prisluhniti potrebam in željam občanov,« je dejal eden od razpravljalcev. Borci te krajevne skupnosti apelirajo tudi na druge občane, da glasujejo za tretji občinski samoprispevek, saj je od tega v marsičem odvisen naš nadaljnji razvoj. Na sestanku so se borci seznanili tudi z vsebino osnutka odloka o priznavalninah udeležencem NOV in sklenili, da se bodo po spreje- mu odloka v letošnjem letu ponovno sestali in se podrobneje seznani- li z načinom uresničevanja posameznih določb iz odloka. Krajevna organizacija ZZB NOV Boris Ziherl povezuje trenutno 54 članov, med njimi je veliko starih, bolnih in delno onemoglih. Čla- ni so ponosni, da imajo v svojih vrstah tudi Martina Visenjaka, ki ni le najstarejši krajan, temveč tudi najstarejši občan v ptujski občini, saj je pred kratkim praznoval stoti rojstni dan. FF Ormoško gospodarstvo ob takšnih gibanjih v letošnjem letu ne bo moglo uresničiti nekaterim ključnih razvojnih usmeritev Zaradi pogostih sprememb v obračunskem sistemu in različne dinamike rasti cen letošnji obra- čuni poslovanja za prvih devet mesecev niso primerljivi z lanski- mi v enakem obdobju. Kljub vse- mu letošnjih tričetrtletnih obra- čunov poslovanja ne moremo oceniti za dobre. Čeprav kaže, da bodo v letoš- njem letu ormoški industrijski proizvajalci naredili najmanj to- liko kot so načrtovali za letošnje leto (7,5 % rast), saj so od januar- ja do konca septembra povečali fizični obseg industrijske proiz- vodnje za 14,2%, z zunanjetrgo- vinsko menjavo in z delitvijo do- hodka ne moremo biti zadovolj- ni. V prvih devetih mesecih letos se je zunanjetrgovinska menjava gibala mimo resolucijskih načr- tov za letošnje leto. Namesto da bi izvoz naraščal, je bil v obdob- ju januar-september letos za 19,9 % manjši kot v enakem ob- dobju lani. Za letošnje leto je na- črtovano 7 % povečanje izvoza. Uvoz je dosegel namesto načrto- vanega 6 % povečanja kar 33,8 % stopnjorasti. Kljub vsemu je iz- voz še vedno za 725 884 tisoč din večji od uvoza. Finančni rezulta- ti so zaradi močnejših inflacij- skih pritiskov naraščali s precejš- njo dinamiko. Cene na drobno so v primerjavi z enakim obdob- jem lani porasle za 91,0%. Go- spodarstvo je v prvih devetih me- secih doseglo 21360 570 tisoč din celotnega prihodka, ki je po- rasel v primerjavi z enakim ob- dobjem lani za 86,9 %. V največjem obsegu, 80,2 %, ga je oblikovalo iz naslova pro- daje na domačem trgu. Iz pri- hodkov na tujem trgu je doseglo 1 916 888 tisoč din prihodkov, kar je manjši delež celotnega pri- hodka (9,0 %) kot v enakem ob- dobju lani (9,6 %). Celotni priho- dek je gospodarstvo obremenilo s 17 047 712 tisoč din porablje- nih sredstev. Porast porabljenih sredstev je v primerjavi z rastjo cen manjši, 77,3 %. Med pora- bljena sredstva zaračunani mate- rialni stroški pa so dosegli še niž- jo 75,4% stopnjo rasti. Povečal se je promet v trgovini, saj je na- bavna vrednost prodanega blaga večja za 126,5 % Po obračunu porabljenih sred- stev je gospodarstvu ostalo 4 312 857 tisoč din dohodka, za 94,3 % več kot v prvih devetih mesecih lani. Razporedilo ga je več, 5 111 467 tisoč din, saj ve- mo, tudi to pot ni šlo brez 'zgu^ be. Vseh izgub je bilo 801 188 ti- soč din. Ugotovili sta jo Tovarna sladkorja v znesku 778 678 tisoč din in Mariesova TOZD Notra- nja oprema v znesku 22 510 tisoč din. V Tovarni sladkorja je izgu- ba od polletja porasla za 81,0%, v primerjavi s tričetrtletno lani je bila manjša za 6,7 %, pa tudi v substanco se več ne zajeda. Po- leg izgub, ki so bile v prvih deve- tih mesecih več kot dvakrat tolik- šne kot akumulacija iz čistega dohodka, je veliko breme ormo- škega gospodarstva zadolžena in zato velike obresti od kreditov. V obdobju januar-september je bi- lo plačanih 1 567 578 tisoč din, od tega za obratna sredstva 1 207 669 tisoč din in 359 909 ti- soč din za osnovna sredstva. Pri- hodkov od obresti pa je gospo- darstvo iz naslova posojenega kapitala dobilo le 431 880 tisoč din. Amortizacija je bila večja za 79,4%. Nerealen obračun amor- tizacije se spričo obstoječih pred- pisov nadaljuje, zato gospodar- stvo iz lastnih sredstev ne bo mo- glo obnavljati potroškov osnov- nih sredstev v reprodukcijskem procesu. Tudi obratnih sredstev ni na pretek. Konec septembra letos je imelo gospodarstvo 5 192 104 tisoč din kreditov za obratna sredstva, za 54,0 % več kot pred letom. Dohodek se ni razporejal v skladu z družbenimi usmeritva- mi. Vse tri kategorije, obveznosti za skupne in splošne družbene potrebe, pa tudi osebni dohodki in skupna poraba delavcev so rast primerljivega dohodka pre- hitele. Primerljivi dohodek je ra- čunska kategorija, ki bi naj zago- tovila približno oceno stopnje ra- sti dohodka zaradi zakonskih sprememb, ki določajo, da s 1.7. letos izvozne premije ne gredo v celotni prihodek, ampak v poslo- vni ali rezervni sklad. Za skupno porabo je bilo za 136,5 % več ob- veznosti iz dohodka in čistega dohodka, za splošno porabo za 225,0%, za osebne dohodke in skupno porabo je bilo iz čistega dohodka razporejenih za 119,0 % več sredstev kot v enakem ob- dobju lani. Primerljivi dohodek je ob tem dosegel komaj 98,2% stopnjo rasti. Za akumulacijo je ostalo 389 338 tisoč din ali samo za 12,3 % več sredstev kot v ena- kem obdobju lani, kar je zaradi dinamične rasti cen bistveno manj kot lani. Tako skromno po- večana akumulacija ni zadosto- vala, da bi se delež akumulacije v primerljivem dohodku iz ena- kega obdobja lani ohranil, od 15,6% se je zmanjšal na 10,8%. Poprečni obračunani čisti osebni dohodek na delavca, 83 282 din, je porasel bolj (109,1 %) kot ži- vljenjski stroški (94,7 %). Sklenemo lahko, da interven- tni ukrepi na področju skupne, splošne in osebne porabe, ki so bili sprejeti v sredini leta, v prvih devetih mesecih niso razbreme- nili gospodarstva. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji podružnica Ptuj Proizvodne dosežke ptujskega gospo- darstva spremljajo izgube, rast vseh oblik porabe je hitrejša od dohodka Tudi v prvih devetih mesecih letos je bila v obči- ni dosežena ugodna rast obsega industrijske proiz- vodnje. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bila dosežena 6,3% rast, kar je precej nad 3% na- črtovano resolucijsko rastjo. Z občinsko resolucijo je za letošnje leto predvideno 12% povečanje izvo- za in okrog 7% povečanje uvoza. Na področju zu- nanje trgovinske menjave je ptujsko gospodarstvo doseglo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 6,9 % večji izvoz, od tega izvoz na konvertibilno tržišče za 1,7 %. Na področju uvoza je ugotovljeno 18,3% zaostajanje za uvozom iz enakega obdobja lani, uvoz s konvertibilnega tržišča pa je zaostajal nekoliko počasneje (indeks 85,0). Stopnja pokritja uvoza z izvozom, ugotovljeno po letošnjih devet- mesečnih podatkih, znaša 114,9%, na konvertibil- nem pa 127,1 %. Iz poprečnih podatkov za republiko ugotavlja- mo, da so se cene industrijskih izdelkov pri proiz- vajalcih povečale za 84,7 %, cene na drobno za 91,0% in cene življenjskih potrebščin za 94,7%, kar kaže na to, da so fmančni rezultati, kljub do- sežkom industrijske proizvodnje, odraz visoke ra- sti cen in niso preveč vzpodbudni, saj jih spremlja precejšnja izguba. Organizacije združenega dela iz gospodarstva občine so v devetih mesecih letos ustvarile 187 661 000 tisoč dinarjev celotnega prihodka, kar je za 87,2 % več kot v enakem obdobju lani. V strukturi prihodkov se je delež prihodkov z domačega trga v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 1,5 %, med tem ko je delež prihodkov s tujega trga v strukturi celotnega prihodka manjši. Kljub temu, da rastejo neplačani prihodki počasneje kot zne- sek izgube, pa jih je v absolutnem znesku več kot dvakrat več od skupnega zneska izgube. Porabljenih sredstev, ki jih je gospodarstvo ob- čine obračunalo v breme ustvarjenih prihodkov, je za 79,7 % več kot v enakem obdobju lani in znaša- jo 150 769 347 tisoč dinarjev. Za rastjo celotnega prihodka so zaostala za 7,5 %, kar je ugodnejše kot ob polletju letos. Največji delež v strukturi pora- bljenih sredstev predstavljajo materialni stroški in nabavna vrednost prodanega blaga (91,6 %), delež obračunane amortizacije pa le 3,8 %. Devetmesečje letos je z izgubo sklenilo poslova- nje pet organizacij združenega dela, ki so izkazale skupno 1 138 295 tisoč dinarjev ali 260,9 več izgu- be kot je bilo izkazano v enakem lanskem obdob- ju. Od tega je 265 234 tisoč dinarjev izgube na sub- stanci. Izgubo sta izkazali dve temeljni organizaci- ji s področja elektrogospodarstva in sicer DEM TOZD HE Formin (124 731 tisoč dinarjev) in TOZD Elektro Ptuj (477 730 tisoč dinarjev). Gore- nje TOZD Poslovna oprema Ptuj (347 118 tisoč di- narjev), LIK Savinja TOZD Lesna industrija Ptuj (152 729 tisoč dinarjev) in Sava Kranj TOZD Gu- mama Ptuj (35 987 tisoč dinarjev). Ob zaostajanju rasti porabljenih sredstev za rastjo celotnega prihodka znaša dohodek gospo- darstva občine 37 156 347 tisoč dinarjev in je pora- sel v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 126,3 %. Razporejeno je bilo za izgube več dohod- ka. Vse tri oblike porabe, splošna, skupna in osebna so v devetmesečju letos rastle hitreje kot primerlji- vi dohodek, ki je računska kategorija in zagotavlja realnejšo oceno stopnje rasti dohodka zaradi za- konskih sprememb. Od 1.7. letos izvozne premije namreč povečujejo poslovni oziroma rezervni sklad in ne več celotnega prihodka. Primerljivi do- hodek je dosegel 128,7% stopnjo rasti. Obveznosti za skupno porabo iz dohodka in čistega dohodka so večje za 151,4% kot v enakem lanskem obdob- ju, za splošno porabo pa za 309,3 %. Za osebne dohodke in skupno porabo je bilo iz čistega do- hodka razporejeno 19 943 665 tisoč dinarjev oziro- ma 133,6% več kot v enakem obdobju lani. Za akumulacijo je bilo razporejeno 6 416 334 tisoč di- narjev oziroma 97,8 % več kot v enakem obdobju lani. Kljub takemu povečanju pa se je delež aku- mulacije v primerljivem dohodku iz enakega ob- dobja lani zmanjšai od 19,8 % na 18,1 %. Poprečni obračunani čisti osebni dohodek na delavca je po- rasel za 122,2 %, znaša pa 95 504 dinarjev. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji podružnica Ptuj V spomin na pokojne sodelavce Seje koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SR Hrvaške in SR Slovenije, ki je bila skupna z odborom za in- formiranje in dokumentacijo, se je prejšnji petek v Varaždinu udeležilo tudi pet sindikalnih de- lavcev iz F*tuja. Pred sejo so se ustavili na znanem varaždinskem pokopališču, kjer so v spremstvu predstavnic OS ZSH Varaždin obiskali grobove dveh mnogo prezgodaj umrlih začetnikov so- delovanja bratstva in prijatelj- stva. To sta bila Stjepan Mihalič in Emil Krnoul. Njun spomin so počastili z minuto tišine, s šop- koma cvetja in s prižgano sveč- ko. FF O spremembah statuta Spremembe statuta Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje, o katerih je 4. novembra raz- pravljal pododbor občine Ptuj, se v glavnem nana- šajo na vsebino dela, ki bo uveljavljena v odnosu med Gospodarsko zbornico Slovenije in medob- činskimi zbornicami ter Gospodarsko zbornico Slovenije in splošnimi združenji. Na novo v statut vnašajo delovne skupine, kot obliko in metodo dela v zborničnem sistemu, ki se je že doslej uveljavila, in imenovanje ter oblikova- nje nekaterih odborov. Člani pododbora so meni- li. da so predlagane spremembe dobre in da vodi- jo v boljše delo zbornice. Predlagajo pa, da ne bi strogo omejevali mandata podpredsednikov in se- kretarjev zbornice, saj tega ne delamo tudi pri di- rektorjih. K poročilu o problematiki kovinarjev so dodali, da morajo v organizacijah združenega dela vztra- jati na lastnih programih štipendijske politike in boljši kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Poleg te- ga si bo združeno delo prizadevalo za spremembe v usmerjenem izobraževanju, ki po sedanjih izku- šnjah ne izobražuje za praktično delo. Pododbor je razpravljal tudi o delovnem gradi- vu resolucije je o politiki uresničevanja družbene- ga plana občine Ptuj za obdobje 1986 -1990 v pri- hodnjem letu, medtem ko je razpravo o ekoloških problemih prestavil na prihodnjo sejo. MG »Postal bom dimnikar ...u Takšen naslov nosi brošura, ki jo bo do konca leta že drugič iz- dalo dimnikarsko podjetje Ptuj in s katero skuša pridobiti čim več štipendistov. V tem času, ta- ko vsaj pričakujejo, bodo za po- trebe ptujske enote pridobili ozi- roma usposobili pet dimnikarjev. Kot je povedal direktor Ivan Ku- kovec, imaj trenutno zaposlenih 15 dimnikarjev, ki so sposobni opravljati vsa dela, 5 do 10 pa jih je stalno »na prepihu«. Z letošnjo zaposlitvijo bodo skoraj v celoti zapolnili kadrov- sko vrzel, s tem pa bodo sposob- ni pokriti vse potrebe na območ- ju občine Ptuj. Bojijo pa se, da jih bodo slednji kmalu zapustili, saj je dimnikarjevo delo izredno težko, osebni dogodki pa ne naj- boljši. Kljub temu, da so v letu 1984 ponudili svoje usluge približno 60-tim odstotkom gospodinjstev v ptujski občini, se je za čiščenje dimnih in kurilnih naprav odlo- čila le tretjina. Podatki za prejš- nje leto so sicer nekoliko boljši, vendar je še vedno 70 gospodinj- stev v občini, ki shajajo brez dimnikarja. V dimnikarskem podjetju pravijo, da bi z razpolo- žljivim kadrom lahko v tem tre- nutku pokrili potrebe slabe tri četrtine gospodinjstev v 217 na- seljih v občini. Mnogo boljše re- zultate dosegajo v ormoški obči- ni, kjer ni gospodinjstva, ki bi odklonilo čiščenje dimnih in ku- rilnih naprav. Dobre rezultate dosegajo tudi pri čiščanju za družbeni sektor. Do konca leta in še v prihod- njih letih bodo poskušali prido- biti nove dimnikarje in s tem za- gotoviti sto odstotno pokritost terena. S popolno kadrovsko za- sedbo bodo tako lahko v celoti izpolnjevali določila občinskeg odloka o dimnikarski službi, ki ga bodo v občinskih službah pri- pravili v naslednjih mesecih. Pričakujejo tudi, da bodo z ustreznimi oblikami osveščeno- sti, ki naj bi jih vodili prek socia- listične zveze, zagotovili večjo odzivnost pri gospodinjstvih. Dimnikar danes ni samo čistilec, temveč ie tudi svetovalec, ki lah- ko prispeva k manjši porabi gori- va, zato bi moral sodelovati že pri gradnji dimnih in kurilnih naprav. MG TEDNIK - 13. november 1986 DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 3 Smeri dograjevanja obračunskega sistema (Nadaljevanje) V tem (zadnjem) sestavku bo govora o dilemi: dohodek po fakturirani ali po plačani realiza- ciji. Najprej moramo na kratko pojasniti, da pri fakturirani reali- zaciji celotni prihodek predsta- vlja vrednost prodanih proizvo- dov, blaga in storitev, ki so bili kupcu fakturirani v določenem obračunskem obdobju. Pri plača- ni realizaciji pa se v celotni pri- hodek vštevajo le dejansko pla- čane ali s plačilnimi instrumenti (menica, garancija, itd.) zavaro- vane terjatve. Plačani celotni pri- hodek (CP) tekočega obdobja se- stavljajo plačani prihodki teko- čega obračunskega obdobja, ka- kor tudi iz prejšnjih obračunskih obdobij. Neplačani prihodki te- kočega obdobja pa se vključuje- jo v CP kasneje, ko so plačani. Tako je plačan C P tekočega ob- dobja v bistvu mešanica prihod- kov, ugotovljenih po sedanjih in preteklih cenah. Za odhodke pa je predpisano, da se v celoti po- krivajo v tekočem obračunskem obdobju, kar pa se ne ujema s principom ugotavljanja prihod- kov in je zato takšen dohodek le neka računska postavka. Sedanjemu ugotavljanju do- hodka po plačani realizaciji ne- kateri politekonomisti še vedno pripisujejo velik pomen. Med ekonomisti pa vlada enotno mnenje, da sistem plačane reali- zacije (doslej smo ga uvedli in opustili že trikrat!) ni upravičil razlogov (umirjanje porabe), ki jih je zakonodajalec navajal. Nasprotno! Podatki o gibanju inflacije kažejo, da se najvišja stopnja inflacije pojavlja prav v obdobju plačane realizacije. Po- dobno je tudi danes. Strokovna analiza sistema pla- čane realizacije, ki je bila opra- vljena ob sedanjih pripravah na spremembe obračunskega siste- ma, pa kaže med drugim nasled- nje: — z ugotavljanjem dohodka po plačani realizaciji, kakor smo ga uveljavili pri nas, so kršena nekatera temeljna računovodska načela, kar ima za posledico, da ugotovljen dohodek ni v celoti rezultat poslovanja tekočega ob- dobja, ampak neka računska ka- tegorija, katere se podrobneje ne da povezovati s tekočimi poslov- nimi rezultati. — Za plačano realizacijo se štejejo tudi menice, ki na dan iz- daje, pa tudi kasneje niso imele finančnega pokritja. To predsta- vlja t. i. sivo emisijo, ki je vklju- čena v porabo! — Sistem plačane realizacije je časovno zakasnel, saj zaradi slabe finančne discipline plačilni instrumetni kasnijo tudi do 10 dni po roku (15. v mesecu!). Ra- zen tega pa OZD lahko s tem re- gulirajo poslovni rezultat, kot jim ustreza. — Sistem plačane realizacije je s knjigovodsko tehničnega vi- dika zelo zapleten, poleg tega pa podatki niso neposredno upo- rabni za poslovne in samoupra- vne informacije. — Namesto ugotavljanja real- nega dohodka obdobja je plača- na realizacija namenjena sank- cioniranju finančne discipline. Kot pozitivno pa lahko oceni- mo le to, da plačana realizacija spodbuja hitrejšo izterjavo terja- tev do kupcev, kar je bolj stvar finančnega reda v neki družbi kot pa sistema ugotavljanja in delitve družbenega proizvoda. Saj vemo, da se vrednost dobrine dokončno potrdi s ceno ob aktu kupoprodaje, ne pa s plačilom. Ce pogledamo samo teh nekaj naštetih ugotovitev, vidimo, da bi kazalo ugotavljanje dohodka po plačani realizaciji takoj opu- stiti. Namesto tega bi za krepitev finančne discipline bilo treba uvesti druge ekonomske (tržne) ukrepe. Ukrepi bi morali sank- cionirati dolžnika, ki svoje terja- tve (obveze) ni pravočasno po- ravnal, zaščititi pa bi morali inte- rese upnika, kateremu polog po- slovnega rizika (da bo plačilo sploh dobil), tudi tisto kar dobi infiacija, strahotno razvrednoti. Novi obračunski sistem, kakrš- nega nakazuje delovno gradivo. (Zakon o CP) se nagiba v to smer. To lahko ocenjujemo kot pozitivno. Glede finančne disci- pline pa novi zakon prevzema določila bivših predpisov o fak- turirani realizaciji, po katerih je zopet za neplačilo sankcioniran le upnik. Ta mora terjatev, ki ni poravnana ali vložena v roku 60 dni, enostavno odpisali v breme tekočega dohodka. Ni pa predvi- denih sankcij za nerednega dolž- nika. Predlagatelj novega obra- čunskega sistema glede tega na- vaja, da je to stvar medsebojnih poslovnih odnosov med poslov- nimi partnerji. Ob tem, da v na- šem gospodarskem sistemu še ni- mamo pravih tržnih odnosov in jih spričo »-izmov« še nekaj časa ne bo, smo predlagali, da se pre- hodno spremeni položaj terjatev v vrstnem redu plačil dolžnika v korist upnika. Prav tako je bilo povzeto stališče računovodske stroke, da se naj uvedeta le dva periodična obračuna, namesto sedanjih treh (za prvo trimesečje bi odpadel!). Skrčena bosta tudi bilanca uspeha in bilanca stanja ter do- ločen le en nosilec zbiranja fi- nančnih podatkov za vse širše družbene potrebe, kjer sedaj vla- da hud nered. Predlagatelj sprememb. Zve- zni sekretariat za finance, je za naše pripombe pokazal veliko pripravljenosti. Pričakovati je, da bodo te pripombe tudi upo- števane v osnutku Zakona o ugo- tavljanju rezultatov poslovanja in v drugih predpisih. Vprašanje pa je, če bodo sprejemljive za ce- loto. In ne nazadnje! Čeprav smo ugotovili, da ima dosedanji obračunski sistem precej zaslug za sedanjo gospodarsko krizo, si samo zgolj od njegove spremem- be še ne moremo obetati ozdravi- tve neugodnih gospodarskih gi- banj. Skozi spremembe sistem- skih predpisov bo potrebno po- seči globlje v sestavine gospodar- skega sistema. O tem pa že tečejo (zelo počasi!) široke razprave. Predvsem pa bo treba menjati odnos do gospodarjenja z druž- benimi sredstvi in odnos do pro- duktivnega dela. Spreminjanje teh odnosov pa so procesi, ki pri nas trajajo nenavadno dolgo. KONEC AKTIVNOSTI V PTUJSKIH SINDIKATIH Novo sindikalno vodstvo zdravstvenih delavcev občine Ptuj Na programsko-volilni skupščini Sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva občine Ptuj so 6. novem- bra ocenili delo minulega mandatnega obdobja. Po poro- čilu dosedanjega predsednika dr. Alojza ARKA so v raz- pravi izpostavili najbolj aktualna vprašanja družbenoeko- nomskega in samoupravnega položaja delavcev v zdrav- stvu in socialnem varstvu. Za razpravo je bilo pomembno gradivo o problematiki zdravstva v občini Ptuj, o katerem je pred kratkim razpravljal Občinski komite ZKS Ptuj v ptujski bolnišnici. O omenjenem gradivu sedaj poteka razprava tudi v osnovnih sindikalnih organizacijah. Člani osnovne organizacije ZSS Centra za socialno delo Ptuj so ob obravnavi gradiva opozorili na potrebo po dispanzer- ju za mentalno higijeno, ker ocenjujejo, da je nujno po- treben in da vsako odlašanje povzroča škodo prebival- stvu in v končni fazi tudi večje stroške. V razpravo se je aktivno vključila sekretarka Republiškega odbora sindi- kata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije Nevenka LEKŠE, ki je razčlenila naloge na področju sa- moupravne organiziranosti in financiranja zdravstva, na- grajevanju zdravstvenih delavcev ter pri usklajevanju pravilnikov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov s pa- nožnimi sporazumi. Skupščina je soglasno sprejela pro- gramsko usmeritev za delo sindikata v zdravstvu in soci- alnem varstvu, podprla referendumski program za 3. ob- činski samoprispevek ter izvolila novi občinski odbor sin- dikata. Za predsednico so izvolili Verico TURK, za pod- predsednico slavico NOVAK in za sekretarko Ido PE- TEK. Sklicana plenarna seja občinskega sveta ZSS Ptuj Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj je na 9. seji, 12. novembra sprejelo sklep o sklicu 3. plenarne seje ob- činskega sveta ZSS F>tuj, ki bo 20. novembra. Razpravljali bodo o aktualnih družbenoekonomskih vprašanjih in aktivnostih, ki so potekale med drugo in tretjo plenarno sejo. Ocenili bodo priprave na letne programske konfe- rence osnovnih sindikalnih organizacij ZSS ter izvajanje finančnega načrta občinskega sveta in ga ustrezno dopol- nili. Sprejeli bodo sklep o zadolžitvah sindikalnih delav- cev za delo v osnovnih organizacijah ZSS ter samoupra- vni sporazum o delovnih razmerjih, medsebojnih pravi- cah, obveznostih in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti občinskega sveta ZSS Ptuj. Sestal se bo Občinski odbor sindikata delavcev trgovine Občinski odbor sindikata delavcev trgovine občine Ptuj bo 17. novembra, skupaj s predsedniki osnovnih or- ganizacij ZSS, razpravljal o izvedbi aktivnosti ob razpra- vah o periodičnih obračunih januar — september 1986 ter ocenil dosežene rezultate gospodarjenja v trgovini. Ocenili bodo aktivnosti v pripravah na referendum za 3. občinski samoprispevek, sprejeli sklep o podelitvi »Rde- če vrtnice« in se dogovorili o izvajanju nalog, ki jih je pred kratkim sprejel Republiški odbor sindikata delavcev trgovine Slovenije. 17. novembra bo podeljena »Rdeča vrtnica« najboljšim pro- dajalnam v Ptuju Komisija za podelitev »Rdeče vrtnice« najboljšim prodajalnam v ptujski občini, ki deluje pri Občinskem odboru sindikata delavcev trgovine Ptuj, je zaključila de- lo. Prispelo je 353 anketnih lističev, skupno število odda- nih glasov za izbor najboljših prodajaln v ptujski občini pa je 699. Svečana podelitev »Rdeče vrtnice« bo 17. no- vembra v ptujskem delavskem domu Franca Kramberger- ja. Ob svečani podelitvi »Rdeče vrtnice« se bo s kultur- nim programom predstavil Tamburaški orkester DPD »Svoboda« Ptuj, ki v tem letu praznuje svoj zlati jubilej — 50 let uspešnega dela na področju glasbe. Koristna izmenjava izkušenj o sindikalnem delu v Lendavi Člani Predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj so v okviru svojega letnega programa usposabljanja obiskali občinsko organizacijo ZSS občine Lendava. Z oblikami in metodami dela ter programsko usmeritvijo lendavskih sindikatov jih je seznanila predsednica občinskega sveta Marija DOBRIJEVIČ. Z delom dveh osnovnih sindikal- nih organizacij ZSS,'s sistemom nagrajevanja po delu in rezultatih dela ter z štiriizmenskim delom pa so se sezna- nili v proizvodnih obratih »Lek« Ljubljana v Lendavi. Posebno zanimiva in koristna je bila tudi razprava o dvo- jezičnem šolstvu ter o položaju madžarske narodnosti,' kar je vzorno urejeno. Uspešno delo lendavskih sindikal- nih delavcev je dragocena izkušnja, ki jo bodo ptujski sindikalni delavci s pridom uporabili pri svojem odgovor- nem delu. FB ee 9861 BjquiaA0u £i aup 'fnjj niXX :Oiai VNI83SA 9861 J»quj3D3p—JBnuBf 3rqopqo bz Ao^poijop q!uq3so ijSBJ o ouaao jaj 'gg^i jaqujd)d3s—JBnuBf nrqoqpo a zouijo 3U!3qo nA^SJBpodsoS A A39AB|3p a^poqop 3Uq3SO BZ A3)Sp9JS IJSBJ O l)()BpO({ 'm zoiMao aisii^eo 3ni5§dams x3as insmazi JOqUBI\ OAJSiBA o^siuaiuods BZ BpoABz !A)!AOUB)sn o 3q30|p0 !quiaui9jds o 6qM|po njoqiJB{^ A Bjap B39U3znjpz nosipog ud nfjauizBJ lU9UAO|3p A OSlU l?| 'UlO^flUpOS AO^SOJ}S n|nBJAOd Uj qBpBj3BU o ^0|P0 'OtZ zoPMao HNi^eo vsip^daMS fnjj auf9qo 3boiuqo Kz B^fAadsudouiBS oqpaAn bz Buinpuajdjaj nsfdzBJ o Bdaf^s M3AVadOd 1661 BJquja33p le op ^861 »fJcnuBr i po nsBD a !ABJ(] qo i)soudn>|s sua^Frj)! BiuBjSojd afuBjpuBu -ijos BZ B^AAdsudouiBS druBAdfiBpBu BZ Bujnpudjdjaj nsidzBJ o -pi^i ilsoisid.riMS 3NA3rvaM noulod q!ujbuap {Tobzijoiba o fnjj au!3qo ba)sjba BSa^sojjo !isoudn^§ ILSONd.lMS 3NS3a31NI 3NAVadnOIAlVS •AO){lUpOS q3SA AOSB[S OUl?9A Z Bpp b83U -sznjpz ao>[iupos Joqz ipojop 'Bpp BŽauaznjpz nosipos ud nfjaiuzRj luauAopp a osiu \y[ 'aojj -lupos afUBAafBjSBU bz 3fu3ju5{ 9Sf3U?UBJBN[ •BU31? BijABJSpO I zi apbjseu o/q 0$ iuisia a epcjseu SAspBz aujods 3u3 a311s3j kz BpBdud Ullf '3ABUABJqO 3UJSn ofipoA 31 'Bjap BŽauaznjpz n?§ipos ijd nfjaiuzBJ UiaUAOpp A OSlU 1>| 'A01BU3S I5JlUp3Sp3jd Bpp BŽausznjpz nasipos ud nfjauizBj uiauAopp a 9f i>j 'B5[iupos B>jpoqop Bg3Uq3SO B§9U?3S3UJ 9AOUSO O/g oaAfBU UI O/o g^Z fUBUlfBU 9A9PBZ 9UJOdS 9U9 A91|S9JZBJ BZ BSBUZ 'BpBJ§BU BpBdud '9q50|p0 OfBf|AEJS9S OUfojSOUIBS J9J OfjpOA IJlf '9ABUABjqO 9UJSn Of -9fnSldzBJ UI OfBflABjdud '9A9pBZ 9UJ0ds 9UZ9UI -BSOd 3ruBA9S9J OufOJSOUlBS A OfBUI3ZA3Jd ipnj a3} A0JBU3S l>JIUp9Sp3jd J05( ofsfnppos 15( lil B( -3p B39U3ZnjpZ njsipos ud nfj9UIZBJ U13UA013p a OSlU 1)J 'BJ9p B§9U9ZnjpZ BOSipOS UlOiflUpOS •O/o os jn g pBU 3fUBAOI3pOS bz — o/o jn $ op £ po SfUBAOppOS bz — o/o gz jn £ op sfuBAoppos bz — :j93is UI jn njiA9js od 33lUA9Up gfZlUfBU pO njJJOJSpO A BJBU9S BUB]? 9fp>junj 9fUBflABJdO BZ BpBJŽBU BpBdud 'Bj -9p Bg9U9znjpz ngsipos ud nfj3uizBJ uisuAopp A OSIU 151 'B19p B99U9ZnjpZ BJSipOS UIO^JlUpOS U9I? -z •B5fIUpOS gflD^JUnj BfuBfjABjdO IpBJBZ qilBJSBU 'A051S0JJS qi>[SUBf9p OJpBJAOd UI BpBJŽBU BpBdud 'AOJBU -9S I5|iup3sp3jd IJB lUBI? JO>( B|3p BS3U9ZnjpZ B? -sipos npp ud of3fn[3pos ijj ui Bpp Bg9U9znjpz npsipos ud nfj9UJZBJ ui9UAOi9p a OSIU i^ 'njoq -UB^M a B|3p BS3U3ZnjpZ B?SipOS UJ03(IUp0S naooiaviM a V33a v93N3? -aaaz a:;?§iaos lad afa3wzva i\3n -a013a a osin im 'imominaos aom§ -OMis mi::?vaaod ni hvovhovn o Moiao Bpfgjds 9861 Bjquj9AOu £ 9up BJoqz bS9U? -U!lodou9qznjp ui usoudn>|s qiuA9fBJ>( BJoqz 'Bpp B39U3ZnjpZ BJOqZ qBf9S BU ZOUUO 3UI?qO Bui?sdn>|s 3f 'fnjd "! ?ouuo ui?qo >f!ujs9A lupBjfi) ZOUUO 9U!?qo BjnjBjs nU3|D "66 U! (98/1 ^ JS 's>is I -Ti) ^PP Bg9U3znjpz qi?sipos o buo>|bz bu315 ■(,£ njjABjspo 'z 0(J 'OLZ aoaiavpv oais -mva om§in3l\OdS vz vogavz lal -laonvlsn o 3850100 iei\3l\3adS o 08^0100 Bpfgjds 9861 Bjqui9A0u ■£ 3Up lisoudnjjs qiUA9rBJ)I BJOqZ Ul Bpp B§3U -3znjpz BJoqz if3S bu zouuo 3ui?qo bupsdn^js af (S8/003-S^ js "! ?oiuJO "!?qo '>1!U}S9a lUpBJfl) zooijo 3Ul?qO BjnjBJS RU9|? 001 '(q ifgujiB •£ ui (18/1 IS 'sys 1«!! inp^-Tl) -ipsp lujnjinjf Ul lUABJRU o BUO^BZ BU9|? 011 '(£8/15 "} 9/L/£S J? 'r>IJS isii lupBjn) npp UJ9U9ZnjpZ o BUO>|BZ nUS]? Ul ^t^C Od ■ILZ ■J I VfN01l>l UEIIH zoPM^o 3Ni;)ao 3Ni;)§dn'MS >iiNa3sa3>id 9861 Bjqui3AOu ■£ sup 'zouuo 98/Cl-eil •fnjiiuis3A ui9upBJfi a lABfqO od UBp lUlSO IJBfpA 3U?BZ >|0ip0 BJ^ uap "8 •Bpp BS3U9ZnjpZ B?S|pOS AO>[IUpOS J0qz !?010p qir l)) '9fU3]U)f 9f9U?UBJBU UBA9JSOdn UBZlOp Bjgp B§9U9ZnjpZ B?SipOS >JIUp9Sp3jd 9f 3pBJ§BU U3UipO UJ U3I? -L Bijoipo BSSJ BU31D Zl AOJJSOJJS A9JlUJAOd BUZUd J9J BU9ID f U| 'Z ZI OpBJ§BU U9UipO Bpp BŽ3U3ZnjpZ B?SipOS >flUp9Sp3JJ U91? 9 •9U -3UJBU 9Uq9SOd BZ A3JSp9JS 3UI3jq a B>{OIpO B§ -3J BU315 > ul ■£ '"Z Zt BAJSp3JS 'Bpp B§9U9ZnjpZ n?S!pos ud nfj3uizBJ uisuAopp a osiu ]y[ 'ujo>| -lupos 3fn?B|dzi Bpp B§9U3znjpz apsipog 'S UIO^fBlA z jlB UIOSnqOJAB z 3fuBAOJ -od BZ AO>|JBpZI qi>lSUBf3p lUlSlA a OfBUZUd UlO^j -lupos 3S BfuBAOlod i>isoj}s fBZBu UI ofpjjunj 0>lSIUp0S BflABjdO 3up B§9U90010p JSf)! 'bCbJ)! !1B Bpp B39U9ZnjpZ BDSipOS BZ9p3S Op B3SI1BA -iq9jd b33USB3BZ I|B bŠsUIBJS BfBJ>j po B^fiupos BfUBAOJOd 3))SOJJS OfB39SqO I^ISOJJS lUJOJ •UJOiJOlpO UI31 s BU3?010p 9f iy[ 'luisiA a UI ifoSod pod ao5|sojjs qiujod b|i? -BJAOd op IU3?IABjdn os 'Bpp B§3U3ZnjpZ n?sip -os ud nrj9UJZBJ U19UAOPP a OSIU !>{ 'l)|lUp0S U91? p ■J I ABfSOJIJ^ ŽOIAIHO 3NQaO 3NI5§dn>IS V13AS V03N§aAZI ■MlNCI3Sa3ad 9861 01 le :uinjBG Z8/ZZ-£\ \ :B>tl!A9j§ •fnjj Ul ZOUUO -qo n^iujssA uiaupBjn a ofiABfqo 3s nAisjBpods -o3 a ao>ipoqop qiuq9So ijsbj o i^jjbpoj f ■% II I BDABpp BU 0U53jd0d Ul % £>1 I l^i^iu A 'S86i ni^l A BOABpp Bu i)ipoqop iuiiuq3so iuiiuo9Jdod s lABfjguiud a 9861 J3q -uj903p-- JBnurf nfqopqo a zouuo nais -JBpodSOS A 9)|pOqop 3Uq9SO BZ A31Sp3JS JSBJ oq rp '9!nlu9,-)o zouuo OS iusjazi ■£ '•% 8'68 ^ S'861 ni^l A BDABpp Bu i)ipoqop iuiiuq3SO luim? -3jdod s jABljsujud A 9861 J3qui9jd3S—jBnuBf nfqopqo a 9f nAisjBpodsoS a BOABpp bu 3>(poq -op 3Uq9SO BZ A9JSp9JS qiU3f3JOdZBJ JSB^J 'Z ■%ri6'S861 nj3| a qiu3r3JodzBj '9>ipoqop 3uq3so bz asjs -p3js p/£ s lABfjsuiud A 9861 "6 oe op 9861 T 1 nrqopqo a zouuo nAjsjBpodsoŠ a -poqop 9Uq3SO bz A3JSp9JS JSBJ Bliq sf Bp 'BflABl -oSn zouuo auiosdn^js j9as iusjazj i '9861 J3qui3D3p - JBnuBf 3fqopqo bz AO>|poqop qiuq3so usBj o ou9oo J3) '9861 J3qui9jd9S—Jb -nuBf nrqopqo a zouuo nAisjBpodsoS a a3,->ABpp 3>|pOqOp 9Uq3SO BZ A3JSp3JS IJSBJ O a>|)Bpod BfiABrqo ($8/53 ■»§ 'f"ld Ul ZOUUO "!?qo )|IU1S9A lUpBJfl) zouuo 3U!?qO BjnjBJS BU9|? ■8i;| fAOUSO BU zouuo 3UlDqO J3AS IUSJAZJ i3AS INS^IAZI zohi^o vNi^ao ■ZLI J i VrNOll^a ZOl\>IO 3Nl.:?aO 3Nl.:)§dn>IS >iiNa3sa3yd 9861 BjqUI3AOU £ 3Up 'zouuo 98/61-330 :R>inA3J§ •fnj^i UI zouuo "IPMO n>|iujs9A ui9upBjn a IABfqO od UBp lUlSO IJBfpA 3U?BZ BqOOlpO BX U^j? 'Z »>10aiyvpn 3Ni;)§lG3G 3n>innn>i ni snav^vn OAisavA vz cioavz« :>SBiS 3S Bp 'o^jBj iu3ui9jds »Joqu OAlS>iva 0>l§in3t\0dS vz ooavz« 3UII nu9p I Ul nAOisBu A 3s (38//.t'-9 fnid Ul zoiujo iipqo ^iujs3A lupBJfi) 3861 RfJRnjq -3| f 3i'P z 18/13-330 'JoquB(^ OAJSJBA O>JS -mauiods bz BpoABz lAjiAOUBjsn o iq?0|po \ U9p • 1 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 13. november 1986 — TEDNIK Živopisana jesen, ki se je letos razdajala z lepim vremenom in bogato letino, se z jutranjimi sla- nami in odpadlim listjem za pol leta poslavlja od vegetacije in za večino drevnin se pričenja doba zimskega mirovanja. Kot smo že pred mesecem dni dejali pa za vrtnika še ni nastopil čas mirova- nja, saj mora v ZELENJAV- NEM VRTU še mnogokaj posto- riti, predvsem pa pospraviti in odstraniti vse ostanke vrtnin, ki jih koristno kompostiramo, oko- lje pa smo tako očedili, da prek zime ne bo imelo klavrnega in zapuščenega videza. Na gredah na prostem lahko pustimo od zelenjave: listni ohrovt, brstični ohrovt ali pop- čar, zimski por, črn koren, peter- šilj, motovileč in špinačo. Da rastline lahko nabiramo tudi ko je zmrznjeno, pokrijem tla z list- jem, rastline, kar zlasti velja za zimsko solato in špinačo, pa z smrečjem, ki se dobro ohranita, če je tako imenovana golomrazi- ca, to je zima brez snega. V letoš- nji dolgi, sončni in topli jeseni se je ponovno uveljavilo splošno pravilo, da zgodnjo zelenjavo pospravljamo čim prej; pri pozni ali pri zelenjavi za vzimovanje pa se obnese kar čim bolj pozno spravljanje. Takšna zelenjava je ob poznem spravilu po nekaj manjših slanah v skladiščih in zi- movališčih vzdržljivejša. Veliko je načinov, kako ohra- niti vrtnine, da nam bodo pozimi čim dalje na voljo. Najugodnejši so prav gotovo kletni prostori c stalno temperaturo, primerno vlažnostjo in zračni. Mnoge zele- njave, zlasti korenovke kot so rdeča pesa, črna redkev, repa, korenje dobro prezimijo v zasip- nicah; peteršilj, zelena, solata endivija, zelje in druge manj ob- čutljive vrtnine pa odlično zdrži- jo v zaprtih toplih gredah. Ob nastopu hujšega mraza okna po- krijemo z deskami, čez lesena pokrivala pa namečemo listje ali slamo. Zaprta greda ima glede vzimljenja zelenjave to veliko prednost, da jo v milejšem vre- menu pozimi lahko dobro pre- zračimo, sočasno pa lahko sproti izločamo nagnite ali kako druga- če uničene plodove zelenjave. Zelje preprosto vzimimo tako, da izkopljemo za lopato globok in prav tako širok jarek, v katere- ga položimo zeljne glave, z dve- ma ali tremi krovnimi listi, obr- njene narobe, tako da so koceni s koreninami zunaj. Zeljne glave pokrijemo z zemljo, kocen s ko- reninami pa seveda štrli iz zem- Ije. V OKRASNEM VRTU rastli- ne, ki ne prenašajo ostrih in skrajno nizkih temperatur, kot so vrtnice, lilije, ciklame, azeleje, rododendroni, lovorikovec, sro- bot, pokrijemo s smrečjem ali obložimo in povežemo s trstiko, koruzno slamo ali čim podob- nim. Plastična folija se za te na- mene ne uporablja, ker rastlin ne varuje pred mrazom! Za vrtnice, iglavce, zimzelene okrasne rastli- ne, kot vse vrste drevnin in lepo- tičnega grmičevja je sedaj pravi čas za njih sajenje ali presajanje, le da zemlja ni zmrznjena. Ce- brovke, ki smo jih med letom go- jili pred hišo, na balkonu ali te- rasi prenesemo v klet ali drug prostor, kjer bodo prezimovale; pa tudi subtropske rastline kot so oleander, lovor, citronovec, mirt^ in podobne dobro prezimi- jo le v prostorih z okrog 10° C, ki morajo biti zračni, svetli in brez prepiha. Rastline na prezimova- nju zalivamo le toliko, da se ko- reninska gruda ne presuši. V SADNEM VRTU je sedaj, dokler zemlja ne zmrzuje, pravi čas za sajenje sadnega drevja. O sajenju drevja bomo pisali v enem prihodnjih prispevkov, to- krat pa bi veljalo posvetiti nekaj nasvetov nabavi drevesc in zašči- ti drevja pred glodalci. Če nameravamo saditi sadno drevje, pohitimo z nabavo dre- vesc. Izkušnje zadnjih let kažejo, da so drevesničarji s sicer sko- pim izborom sadnih vrst in sort sadik običajno že v jeseni razpro- dani, tako da spomladi kako vostnih sadik željenih sort in vrst ni mogoče dobiti. Izbirajmo le najkakovostnejše sadike, ne gle- de na ceno. Le nekoliko cenejša sadika, ki ni opremljena z etiketo in popolnim i podatki o pridelo- valcu, vrsti, sorti in podlagi ter kakovosti je najdražja. Sadik ne vozimo nezavarovanih, ker so korenine ne glede na sadno vrsto na nizke temperature in veter iz- redno občutljive. Če je prevoz sadik na strehi avtomobila neizo- giben, sadike vložimo v plastično vrečo in obložimo z jutovino, še bolje pa z odejo. Če ne bomo sa- dili takoj, sadike vložimo v zem- ljo, tako da bodo korenine zasi- pane z rahlo zemljo. Ne pozabi- mo sadik zaščititi pred voluhar- jem ali poljskimi mišmi, za kar je najzaneslivejša gosta kovinska mreža, s katero obložimo dno in obod jame kamor zasipujemo sa- dike. Pa še to opozorilo! Sadjarji, ne pozabite zavarovati sadnega drevja pred glodalci, zajci in sr- nadjo. Se tako visoka ograja ni porok, da se ne bi zajec znašel v sadnem vrtu kar izpod nje. Če na koščičarjih, predvsem breskvah še nismo opravili jesen- skega škropljenja z bakrenimi fungicidi proti bolezni kodri, opravimo to dokler je vreme su- ho, ko ne zmrazuje, preden se škropivo na drevesu ne posuši in da ni vetrovno, ker je v vetru škropljenje neučinkovito in brez- uspešno. Milan Glušič, ing. agr. Diabetiki so zborovali v Narodnem domu v Ptuju so se prejšnjo soboto zbrali člani ptujskega društva za boj proti sladkorni bolezni. Srečanje so združili z zdravstvenim predavanjem in priložnostno slovesnostjo, ki sojo na- menili 30-letnici delovanja društev za boj proti sladkorni bolezni v Sloveniji. Ptujsko društvo sodi med najaktivnejša tovrstna slovenska dru- štva. Slovenski javnosti je predstavilo obesek SOS in glede na to, da ga mnogi še vedno ne poznajo, so se odločili za novo predstavitev v mesecu decembru. Obesek SOS nosijo najhujši sladkorni bolniki, v ptujskem društvu trenutno 120, tem pa se bodo pridružili novi in sicer blizu 70. Na sobotnem srečanju so ponovno opozorili na najbolj žgoče probleme, med njimi na položaj in pripadnost diabetološkega dispan- zerja, ki dela v sklopu splošne bolnišnice, nekateri pa mu iščejo mesto v osnovnem zdravstvenem varstvu. Srečanje so organizirali s pomočjo nekaterih trgovin in drugih, ki jim sicer nesebično pomagajo pri njihovih aktivnostih. Članov je tre- nutno 1185, bolnikov pa 2690. Ob ustanovitvi leta 1973 je društvo imelo 382 članov. Prisotnost 217 članov je ponovno dokazala, da si sladkorni bolni- ki po najboljših močeh skušajo omiliti težave, zato vedno z veliko po- zornostjo spremljajo predavanje dr. Lidije Trop, ki se ji je v soboto pridružila tudi medicinska sestra Dragica Polanec. Ptujski diabetiki pa niso zadovoljni z »obravnavo«. Na sobotno srečanje so sicer povabili nekatere od najodgovornejših, ki so tako ali drugače povezani z njimi, oglasil pa se ni nihče. MG Delo ponovno zaživelo Dobro leto dni bo tega, kar smo bili na obisku med mladimi v Stopercah. Od takrat pa do danes se je tudi v tej haloški krajevni skupnosti marsikaj spremenilo. Mladi so do- bili novo vodstvo; dosedanjo predsednico je zamenjal mlad kmetovalec Martin Lorber, ki je o aktivnosti osnovne organizacije ZSMS uvodoma povedal: »Največ,pozitivnih sprememb je povzroči- la pobuda naše KS, ki je ugotovila, da je tre- ba mladinsko organizacijo ponovno oživeti. Skupaj smo se dogovorili, da spravimo našo aktivnost na stari tir. Treba je povedati, da si- cer nikoli nismo vrgli puške v koruzo. Spom- niti se je treba nekaj let nazaj, ko se je o aktivnosti mladih iz Stoperc v občini veliko govorilo. Mladi so imeli svoj klub in v njem aktivno delali z več sekcijami. Med drugim so se takrat pobratili s KUD Bazovica z Reke in nasploh je bilo takrat bogata kulturna tra- dicija pri nas. Veseli smo, da nas na sestanke spet prihaja od 25 do 30, kar je za našo KS, ki ima hiše ra- stresene po hribih, kar precej. Kaj pa je s klubom mladih, zakaj ga več ni- mate? »Te prostore smo imeli v najemu in morali smo jih vrniti lastniku, saj naj. bi sedaj zgradil gostilno. Pa nismo klonili, najeli smo si nove prostore v domu krajanov in spomladi si jih bomo tudi dokončno uredili. Do takrat pa se bomo sestajali v dvorani našega doma kraja- nov. V krajevni skupnosti so do nas zelo po- zorni in nam pomagajo v vseh ozirih.« Podpredsednica osnovne organizacije mla- dih Anica Lorber pa je o svojih vrstnikih raz- mišljala takole: »Na območju KS Stoperc imamo v eviden- ci prek 50 mladincev, zato je velik uspeh, če jih prihaja na sestanke skoraj vedno čez po- lovico. Razen iz same vasi Stoperce sodijo v našo osnovno organizacijo še mladi iz Grdi- ne, Kupčinjega vrha in Zgornje Sveče. Žal pa je pri nas zelo problematično odseljevanje mladih v mesto ali bolj razvite KS. Po evi- denci ugotavljamo tudi, da je vedno manj mladih, torej je tudi družin manj. Ne vem za- kaj je zadnje čase tako, ampak Haloze se na splošno iz leta v leto bolj praznijo, vse več je zapuščenih domačij, sadovnjakov, gozdov, ipd. Pa drug primer recimo: lani nas je obi- skovalo Srednješolski center v Ptuju 8 učen- cev iz KS Stoperce, letos sva samo še dve de- kleti. Ne vem kaj bo iz tega. Res pa je tudi, da se je po osemletki letos precej mladih odločilo za delo v novi tovarni obutve Plani- ka v Majšperku.« Čeprav jih ni veliko, se mladi Stoperčani znajo tudi poveseliti in po svoje zabavati, je povedala Darinka Jerič in nadaljevala: »Prej, ko smo imeli še svoj mladinski klub, smo se skoraj vsak dan dobivali, poslušali plošče, se pogovarjali, igrali šah ali kaj po- dobnega. Ob,koncu tedna smo imeli večkrat disco, plese in razne zabave. Sedaj tega ne moremo več, saj imamo sobo v domu kraja- nov, ki še ni do konca urejena. Pa kljub temu organiziramo razne veselice, saj je to edini način, da pridemo do denarja. Sicer pa si bo- mo spomladi verjetno uspeli urediti svojo so- bo in potem bo precej lažje, predvsem čez zi- mo, ko je zunaj mraz. Sicer pa smo imeli čez leto kar precej dela. Poleg urejanja mladinske sobe smo imeli dve akciji urejanja okolice novega doma kraja- nov, pripravljali smo drva za čez zimo in či- stili okolje. V vsaki akciji je sodelovalo od 10 do 15 mladincev, kar je glede na naše razme- re kar precej.« Toliko v kratkem o življenju in delu mla- dih iz Stoperc. Čeprav jih je vse manj, so aktivni in resnično delovni. Tako njih, kot ostale v KS najbolj skrbi odhajanje mladine v mesto, torej iz Haloz. O tem bomo v krat- kem še kaj napisali. M. Ozmec ee IS fnid ni ^onho Ni^ao ninisha iNav>in 9\i kv>iis 1661 rjqui303p if op £861 bfjbnuff ■| po nsbd a iarjq qo ajsipajs usoudn^js auasf -rj->{ kujbjsojd afubjpueuljos bz b)ja3dsudouj -hs sfubaaflbpbu bz lunpu3j9j3j 3s 3§ldzfy I Buinpudjdjaj nsjdzBi o d3iys epfajds '9861 uj0jquj3A0u £ ui Ui0jq0}5(0 gz paoi qiJoqz bu 'ipnf] pp ui aou -BDqo A0J0qz a3}ijo|po iŽB|pod bu ui i)soudn>|s 3UA3fBJ^ BjnjBJS nu3|? ^f od J3j'('58/se 'IS 'S>1S JSII lUpBJfl) n>|A3dSUdOLUBS o BUO^B7 BU -3|? e iLL/£Z JS 'sys jsil lupBJH) nuinpuajaj -3j o bu0>1bz bu3|5 'g ui isbjpod bu 3f !abj(;j qo 3?sip3js ijsoudn^is auaafbj^ buijsdn^s ■PLZ ■J I ';)lAO>iy VZ BAB|S!pbi :BJoqpo BDiupaspajj 986i-0l/0e :ujnjBci •an^p 9861 •6 1 po 3s bd bf[qbjodn 'fo>|bj bfpa dai^js ■Z ' •o/o ^Z KZ ofb? -3Aod 3s ui0?(0jj0 |?ouiod aujBuap 3U3qznjQ I d31MS lfup3|sbu |3f3jds fnj^J 3ul?qo bajsjba bS -3)fS0Jj0 nsoudn)js aui^sdn^js afupjiuBid ui foA -zbj bz Joqpo fn^ 3upqo bajsjba b33>|sojjo ijsoudn)(s 3ui0sdn)(s uioi!}SB|qood s npB|)js a ui bajsjba bž3u|bp0s aoulbjsojd 3fuba9fb|>| -sn BZ 3fiu3A0|S BAJSJBA BŽaujBiDOs ijsoudn->(s 3ui?sdn>{s afisiuio?! B|i?ojodud iŽBipod bm fnid ^mo^o VA1S>IVA V03>I§0yi0 lSONdn>iS ■£LZ ■fnjj u! zouijo ui?qo n>{}ujs3A uiaupBJfi a lABfqO 9S d3J))S "lABJO q0 3DSlp3JS ijs0udn>fs 3UA3fBJ>I BUlDSdn>|S UIOjnjBJS s npB|)(S A auifajds B?fA3dsudouiBS iqp3An o daj^jg ■lABJa qO 35 -sipsjs ijsoudn>js 3UA3fBj->{ J9AS afnuauii qif i)f 'uoqpo iu|BAOSBi§ iuq3Sod ofipoA nuinpu9J3j -3J ud 3fUBAOSB[r) BflSlUJO^l BU|1[0A lAOJoSn Bfu -BAOSBjg pizi UI ipoA )f3dojsod ig2/9£ 18/ZZ 'IL/PZ "JS 'S>1S isij lupbjn) aupsdn^is a nfuBJiS -app ui qEAjiiOA o Buo>(BZ 3qj0|0p ofBf[qBJodn oupsiius 9S nujnpu3j3j3j o >(3dojsod bz A •3?Slp3JS Ijsoudn^is 3UA3f -BJ>I 0>ff|lduiBJS s 3U3fj3AO OS 331UA0SB|Š 3Sy\ ■bfuujs 3u oqp3An Z 3S 'izojj(qo Bd »llO>ld« '^^Asds -udoujBS oqp3An z Bfuujs as ao »VZ« i?oj>i -qO Bp '05JBJ OOlUAOSBjŠ lU[Odzi D3[BA0SB[0 •3?Sip3JS IJSOUdnJlS 3UA3fBJ>J BUIBjgojd SfUBJpUBUlJOS BZ BJJASdSudOUIBS afUBAafjBpBU »UO^d« »VZ« U13fnSB|r) 9861 v>ien333a -l HNG WnaN3>13rl3>I VZ SfNVAOSVlO 35§ia3ds isoNdn">is vna^cvh^i :oi!p3S3q afupais -bu af qU3JB)l bu iujbo}uaosb[s z ouq3so 3s af -nsBi£) oufBj af nuinpuajajaj bu afubaosbjo Al •ijsoudn>|s auAafBj?! jaAS jBAOuauii af of i?( 'Buinpuajajaj oqpaAzi bz Bf|siuiO){ i?o|op qif i>l 'qijsauj qiuiBAOSB[§ bu ajn 61 op 'L p® 9861 Bjquia3ap aup 'ofjapau a oq ujnpuajaja^j III •>{iuauji iu[ii -OA lusojds A lUBSidA oslu as ui aaiABjd au[i|OA ausojds ofBuiiu as \y[ 'iuB?qo luaisodBz ui iabjo qo ajsipajs ijsoudn^js auAafBJ>i af50uiq0 bz n?j -luauii uiauiiiOA ujausoids a lUBSidA os iy[ 'lUB? -qo ijBA0SB|§ ooiABjd ofBuii nuinpuajajaj b^ ii OAjsmpajn :b>iabp BŽauafjauipo po o/o z ifudojs od 'n^jsauz uiaujaj ui9U|bsabd a >(aa -Bp ofafnDBid 'aauijB afusfajd zi !UB5qo — : uiO| -ipasaq uiifupaiSBU z Baui|B Bjjjao Bpop Bua|o •g oauijB ofjajj Bz as Bp o^jbj b?iBdBu buao^^s -ij BU3f[A0j0§n Biiq af (9861 BjqujaA0u -g aup z {9%/Zi ^^U-^^JS 'f"Jd ?ouJJO u!?qo >l!UJsaA lu -pBJQ) fnjj aui5qo afDouiqo bz b>|AadsudouiBS • oqpaAn bz Buinpuajajaj nsidzBj o nda[>ts A M3AVHdOd •J "I OJJABIS >11U0!DB>I :iABJa qo apsipajs ijsoudn>[s auAafEj->{ aui?sdn?[s >iiupaspajj 9861 Ml > :ujnjBa 98/083 •jdaijfs lui -iuqasod s iabjo qo aosipajg s'M BfaJodzBj riuiBjSojd od auauiBU auaD0|0p bz BAjspajg IIIA •lABJa qo aosipajs ijsoudn->(s auAafBj^ B5(AadsudoujBS unaBj uaqasod bu of -BJiqž as ui nuiBjSojd od B^isuauiBU os 'B>{Aads -udouiBS po ofajaqz as i?( 'BAjspajs BUJBuaa IIA •AOUBDqO AOijABp OABf -jajzi BZ ofBfjaA i5| 'qisidpajd od ofBfjajzi oujis -ud as 'nijoj uiauaooiop a B>(AadsudoujBS zi ijs -ouzaAqo ofafnfuiodzi su 'AaauBzaABz po •BjquiaDap • op afausBjjfeu oja| 05(bsa ijiu|odzi ijsouzaAqo af -OAS ofBJOui BJjAadsudouiBS louBzaABZ iSy\ 'nip -Bjdzi uiajjBSA qo ouoasaui 'aoiuznjpod aAoqifu BUIOJIZO 'iflUaAOJS a afUBAOJBABZ 0>JSpi[BAUI ui 0){suiuf0>(0d BZ jsoudnjjs Bd Aaouafo?(odn po 'Aajuojs qiu[Bnj>[aiajui ui ijsouABfap qi^(s -jBpodsoS qi§njp 'ijjqo po ui ijsouABfap a^^s -fijauiif po aouBzaABz bz a05(poqud qiuaqznjp BABJdfi 'q|fu ud auajsodBz bz io|Bfepo[ap iuqas -bz 'azoi '^PP eSauaznjpz ziubSjo ofBfBApo ui ofBABun5Bjqo qiua|sodBz )faAadsudouiBS lA eAO)|eru$OA 'fnid ^liupai-oipeu f|9»erBpz| •uio^iiupai s f«d -n)|s a| ed sfijAai^ muzauiesod i^iiu^ojeu 'ou9e|dzajq ofaui -fajd eB ejfjupai jSfiu^ojSN 'SfaiJia? a o| ui 'ou^asaui lejsf -ua euioiiABJd efeiizi fnid uf ^ouijo u!9qo sfiuisaA mpejn ■joqM8|M 'Jia^dA afiafpod ou^iibjB ousjdosep e>l«!i 'l/l !)|sqjs 'fnid BAlšiupajn ^apas -)IINb010d ONVUdi Hiupajn mjOAoBpo — joqpo jsiffjupajn afnfajn '9 TEDNIK — 13. november 1986 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 Mira Mijačevič in Majda Fridl — ptujski plesni pedagoginji. Foto: mš Vidim te in nič me ne more odvrniti od tega Na mali turneji je bila pretekli petek in soboto ptujska plesna skupina T-4, ki je nastopila v Novi Gorici in Izoli, tokrat s ple- sno gledališko točko »VIDIM TE IN NIČ ME NE MORE ODVRNITI OD TEGA«, v kore ografiji Mire Mijačevič. V njej gre za razvijanje odrske koncen- tracije odnosov med partnerji in podoživljanje univerzalnosti elektronske glasbe s poudarkom na vzdušju. Ta dva nastopa sta nekako na- domestilo za sodelovanje ptuj- skih plesalcev na dnevih plesa v Cankarjevem domu v Ljubljani, ker je letos Mira Mijačevič v vlo- gi selektorja in po nepisanem pravilu velja, da selektorjeva skupina ne more nastopiti. »To je najmlajša generacija plesalk, ki v skupini T-4 sodeluje že peto leto. Radi smo se odzvali vabilu iz Nove Gorice in Izole, kjer se bo srečalo nekaj sloven- skih plesnih skupin. Že prihod nje leto pa bomo gostitelji Ptuj- čani in potruditi se bomo morali, da to lepo idejo razširimo po vsej Sloveniji,« pravi Mira Mija- čevič. Mlade plesalke nadaljujejo delo tiste plesne skupine T-4, ki se je tako uspešno uveljavila v slovenskem prostoru in na dne- vih plesa v Ljubljani veljala za eno najboljših. Sicer pa trenutno dela kar deset različnih skupinic in skupin kar pomeni, da je v Ptuju zelo veliko zanimanje za ples. Žal pa so takorekoč brez prostorov. Sedanji mladinski klub je skoraj neuporaben, mrzel in nevzdrževan. Zaradi predvide- ne obnove bo do spomladi zaprt in vsi dosedanji uporabniki pro- storov takorekoč na cesti. Pravi- jo, da bi za najem kakšne telo- vadnice morali odšteti blizu 700 tisoč dinarjev. Tega denarja pa nimajo in je taka rešitev nemogo- ča, vprašanje pa je tudi. koliko bodo drugi imeli razumevanja za njihovo prostorsko stisko in če bo kdo le pripravljen pomagati v tem prehodnem obdobju. »Ne vem — koliko bomo uspeli v svojih prizadevanjih, moramo pa delati, če hočemo prihodnje leto, v mesecu juniju sodelovati na šibenskem festiva- lu otroka s celovečernim progra- mom. _ Trenutno imamo vključenih okrog 250 otrok, s katerimi se ukvarjamo štiri mentorice. To so vse »povratnice« iz prve in dru- ge generacije plesalk skupine T- 4, ki so študirale drugje in se po- časi vračajo v Ptuj, se tu zaposlu- jejo in ravno s tako velikim ža- rom in veseljem delajo na po- dročju plesa. S tem lahko upamo na lepo prihodnost in še večji razcvet te kulturne dejavnosti,« pristavi Mira Mijačevič, ki velja ta čas za eno najboljših plesnih pedagoginj v Sloveniji in tudi šir- še. Iz Ljubljane seje vrnila Majda FRIDL, za katero lahko zapiše- mo, da si je v Ljubljani nabrala veliko izkušenj in znanja, ki ga bo lahko posredovala v naši naj- starejši skupini. »V Ljubljani sem študirala domsko pedagogiko na filozof- ski fakulteti, ki jo bom — upam v kratkem tudi končala. Med tem sem se aktivno ukvarjala s ple- som; pet, šest let sem sodelovala na poletni plesni šoli, tri leta v studiu za svobodni ples ter eno leto na celoletnem plesnem semi- narju v plesnem gledališču pri angleški plesni pedagoginji Ca- millie Gehr,' ki je specialist za graham tehniko. Lahko rečem, da sem si prido- bila veliko znanja in da si ga na- meravam še izpopolnjevati na vsakoletnih seminarjih. Moram pa poudariti, da sem veliko tega pridobila že prej v Ptuju pri Mi- ri, zlasti v izraznosti, ki je po mo- je največja kakovost plesalca. Strogo plesno tehniko pa seveda v Ljubljani. Upam in želim, da bomo to skupno znanje lahko uspešno prenašale na mlajše in da bo ostalo časa za dodatno izobraže- vanje, saj prihajajo učitelji iz vse Slovenije, ki so se učili v tujini pri vrhunskih plesnih mojstrih. Vsak mlad plesalec, ki ima željo, ki je delaven in vztrajen, bo lah- ko v tem času tudi v Ptuju dose- gel največ,« je dejala Majda Fridl. Utrinek iz plesa, s katerim se je skupina T-4 predstavila v Novi Gorici in Izoli. Foto: mš Na Polenšaku ta čas le 38 šolarjev Lep in svež jesenski dan je bil, ravno pravšnji, da so se polenški šolarji veselo igrali na soncu, se lovili in izmišljali kdo ve kakšne igrice. To nas je tudi spodbudilo, da smo zavili v prijetno urejeno šolsko zgradbo, ki se je še pred leti lahko »ponašala« z najhlad- nejšimi učilnicami. Takrat smo v najmanjšem prostoru — zbornici namerili le dobrih 13°C. Danes je v njej prijetno toplo, žal pa je le 38 učencev v štirih razredih, kot pravi vodja podružnične šole Marija Štebih. »Vsako leto se nam število šo- larjev zmanjša za dva ali tri, ven- dar upamo na boljše čase, saj bo- mo imeli že v prihodnjem letu v prvem razredu petnajst otrok. Uvesti smo morali kombinira- ni pouk za 1. in 2. razred ter za 3. in 4. razred, imamo pa tudi od- delek podaljšanega bivanja, kar pomeni, da trenutno na polenški šoli opravljamo delo tri učitelji- ce ...« Ravno ta dan so pospravljali zelje s šolske njive, ki jo imajo pod šolo in je letos bogato obro- dila, delno pa so zemljišče zasa- dili tudi z orehi in lešniki. Poleg zelja, solate in krompirja pridela- jo za šolsko kuhinjo še fižol in druge poljščine, ki jih redno vključujejo v šolski jedilnik. Si- cer pa tudi vsakoletna uspešne nabiralna akcija prispeva, da sta lahko malica in kosilo po mini- malni ceni, kosilo celo 200 dinar- jev. Na delovišči KK v Savcih so tudi letos dobili jabolka za ozim- nico. Učiteljica Tončka Rojht že tre- tje leto poučuje tretji in četrti ra- zred na Polenšaku: »Delo je sicer težko, saj mora- mo predpisani učni načrt v celoti izpolniti. Letos imam v razredu 21 učencev, kar je lažje kot pred dvema letoma, ko jih je bilo še 24 in 25 pri kombiniranem pou- ku. Da lahko delo nemoteno pote- ka, je potrebno drugo skupino primerno motivirati z ustrezno zaposlitvijo in se seveda tudi znajti. Zanimivo je, da učenci iz tretjega razreda včasih zelo radi poslušajo — kaj delamo v četr- tem ...« Še to nam je učiteljica Tončka zaupala, da je na Polenšaku že devetnajsto leto in da ji delo v kombiniranem oddelku prinaša tudi nekoliko višji osebni doho- dek, za 11 odstotkov. »V podaljšanem bivanju ima- mo letos 19 učencev iz vseh štirih razredov. Zato z njimi delam do- mače naloge, z nami pa so tudi otroci iz male šole. Veliko se igramo, učimo pesmice, rišemo in telovadimo, hodimo na spre- hode, skratka poskrbimo, da nam je prijetno . ..,« nam je de- jala učiteljica Angela Rampre, ki skrbi za oddelek podaljšanega bivanja. mš Ta skupinica otrok iz podaljšanega bivanja predstavlja že skoraj polovi- co vseh šolarjev na Polenšaku. Foto: mš Podružnično šolo vodi ' Marija Štebih, ki poučuje tudi učence pr- vega in drugega razreda. Foto: mš Tončka Rojht uči na Polenšaku že devetnajsto leto. Foto: mš In še Angelca Rampre iz male šo- le in podaljšanega bivanja. Foto: Iz arhivske zakladnice Pri popisovanju arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu sem v prvem fa- sciklu fonda Minoritski konvent Ptuj naletela na zanimiv dopis, ki sicer obravnava čisto vsakda- nje stvari, vendar so dragocene glede na čas, v katerem so bile zapisane. 29. 4. 1612 je namreč nadvoj- voda Ferdinand naslovil na ptuj- ske Minorite, takrat lastnike do- bršnega dela Haloz, dopis, s ka- terim jim nalaga popravilo, do- besedno restavracijo mostu nek- je na relaciji Ptuj —Krapina. Med drugimi so se pritožili tudi poštarji (Postilion), dobesedno piše, da so protestirali, ker so za- radi pokvarjenega mostu morali bresti čez vodo in so tako spra- vljali svoja telesa in življenja v nevarnost. Podobne stvari se kdaj pa kdaj dogajajo še danes, ne samo leta 161 J. Dobro je včasih pogledati ma- lo nazaj in ugotoviti, da naši predniki le niso bili tako neinfor- mirani in da so se znali boriti za svoje pravice. K. Š. P. Tretja stran šest strani obsegajo- čega dopisa Vrgla se je nanj in ga zavila v mrežo nežnosti. Marin ji je pogle- dal v oči. Že je vnovič izgubljal zavest, spet se je pogrezal svet okoli njega v svetlo in polno ničnost. »Ti mi nisi hvaležen.« Tretjič ponovljene krivične besede so ga izstreznile, saj je čuti! do nje brezpogojno, dasi nekoliko s sramežljivostjo zastrto vdanost. Se- gel je v žep po Nežovškovo pismo, ga odprl in ji pomolili ves denar, ki je bil v njem. Ogorčeno je odskočila in vlila nanj golido psovk. Ma- rinu se je vrtelo v glavi. Tako žensko ljubim. Z ljubosumnimi očmi jo je lovil, ona pa se je nesramno vdajala zrcalu. Marin je padal v veli- kih, vedno hitrejših kolobarjih v neskončnost, operetni napuv, ki gaje pela s tihim, zagrljenim, otroškim glasom, je spremljal njegovo pada- nje. Pl. m^-ni so r * --. -tlili Mibo. V-arin je vzhdrhtel. Po/nal je pevce in pe: ^ m. Ona y z •".lovednim . zk ^kom planila k oknu in g;- odprif. Pc-sem jr ' I; \rno : n-^-notno z."mrl. . ,'Zak:ij . uii nili. ■^ --podje?<= >Ker st je : : Olepša pesem sueg-:. :-veta, vi guspodičnu Sil- va.«-. Mar' )0: :ia, ta -^Ur-.. Tovan- Podkoi itn' je govori' z veselim nekoli^io pridigarskim glas m, r, ka';!-snim je dvoril žensl am. Si'va s-? je ra.-pos-iJ-jno zur,;r>ejala. Midva bi bih izvrsten duet, k.-jne, gospod Podkon ---ik?« »V vsakem oziru. go^: .odična.== »Posebno v eriem.« je oglasil nekdo iz teme. Šleva, - jt divja; 'ari Ona se ni zmenMa za nji^gov protet? »Gospodje, zapojte meni na ljubo še kako lepo!« »O seveda, seveda.« »Pazite na stražnika!« »Če pride stražnik, bom puhnil kar skoz okno v vašo sobo.« »Kar pridite.« Pesem o ljubezni in pomladi je preganjala grozo deževnega je- senskega večera v pusti ulici podeželskega mesta med vojno. Silva je rahlo zaprla okno in stopila k Marinu, ki se ji je v obupa- nem ljubosumju potočil pod noge. »Kaj delaš z mano?« »Pst, tiho! Bodi miren!« Pustila mu je, da je skril obraz na njenih prsih. »Saj te ljubim.« »Zakaj govoriš tako z drugimi?« »Poslušaj me! Vojskovodja me je smrtno razžalil. Zapeljal meje in zdaj me hoče pustiti. Umorila ga bom. Ti mi moraš pomagati.« Marin ji ni mogel odgovoriti, skozi dušo so mu kakor strele šle Krapfove besede. Pustila ga je in je stekla k oknu. Pesem je utihnila. »Gospod Podkoritnik, ali hi mi vi hoteli pomagati v neki važni zadevi?« »Moje življenje je kakor preproga pred vašo posteljo. Vedno vam bom hvaležen, kadar stopite nanjo,« je gobezdavo odvrnil di- jak. Marin je čutil zmagoslavno vprašujoč pogled. »Najprej mi morale še zapeti lepo in dolgo pe.sem.« »Saj na:> nočete poslušati.« »O pač, toda prehlajena sem, ne smem se muditi pri oknu.« ;>Saj mi lahko pridemo k vam.<; Ob'-'.)ji či -.e je zasmejala in priprl:' ;-kno. Pre:,-Tn'' f :nt<= .>,ka pe- sem jt -jugnano trkala nanj. »A!i -.i slišal? Ubogi moj fmt, ne bodi ljubosumen, •-aj ljubim .a-^ mo teb. . Marin jo je mrzlo pogled-l. ;>K T'., a som. Vse -.cm izgubila med .ijno, starše in dom in sa- mo sebr. Ta človek na; je prii-i gledat v begun.-.ko tabuiišče. Na- ■.mchniia M-rm se njegovi velikansk" p:v.,tavi. Z-.abil Tie je v to mesti.-. Zdaj mo j«- sit. - Marin ni mogel doumeti čistoti njenih solz. Rosila jih je pekoče na njegON začudeni obraz, ki se danes ni mogel več znajti v svetu. ^>KaJ hočeš od mene?« Skozi okno so kakor vešče frfotali klici, padali so bo luči njenega telesa n;. tla in jo zaobkrožali s svojim drznim vabf jenjem. »Ali naj pokličem onega?« Vprašanje je izrekla z odločno pripra- vljenostjo, da to stori. Marin je zaječal. Udaril bi jo v obraz, bil bi jo tako dolgo, da bi ga zlomljena prosila, naj neha. Toda rahlo seje zganila, da bi vstala, že jo je silovito potegnil nase, da mu je zastalo srce in dih. Spomnil se je Krapfa. Ta spomin mu je narekoval besede: »Ljubi me, vse bom napravil, kar želiš.« V težkem trpljenju se je zvil, na njenih prsih je skrival od solz pi- jane oči. V mirni materinski svetlobi ji je sijal pogled, ko mu je zrla v obraz. Sredi čela se mu je vila globoka brazda, začrtana v hrib mlade glave. Oči so se mu umaknile v samoto, ob ustih je drgetala obupna zareza. »Ti moj ljubi fant.« Pestovala gaje neizprosno na prsih, obenem pa je medlo mislila na fante pod oknom in na svoj namen. Po strmih padcih v brezno razkošja me je v gostih besedah raz- krivala svoj načrt. Poslušal jo je pazljivo, prehiteval jo v iznajdljivosti, ponujal ji Nežovškov denar v pomoč. Bil je onstran svojega, preu- stvarjen od strasti in trpljenja. Ona mu je smeje se kimala. »Ali ga tudi jaz sovražim zaradi vojne, zaradi pohojenega očeta. »To ni nič. Jaz ga sovražim zaradi zavrnjene ljubezni, zaradi po- hojenega telesa, ki se je v prvi omami vzpelo k njemu.« »Ali ga ljubiš?. Ni pomirila njegove bojazni z odgovorom, s poljubom mu je za- prla usta. Tik pred odhodom, ko sta že preračunala vse podrobnosti načr- ta. ga ji prevzel strah. N-v da bi s;: ga polastil kes zaradi sklenjenega hudodelstva, prej ko .lej ji je hotel pomagati, toda živci so se sprožali iz vs-^ga površja telesa proti mo7£s-.nom, ki^kor da bi bilo vr.t telo ra- zrešeno v nage 7ive možgj. e, na katere da je planilo življenje tako močjo kakor voda čez odp jvljeni jez. Ker je prii^-1 za dogovorjeni poslednji sestenek, .s ; se napotila. Sklenila -.ta ravnati pr. prosto in predrzno. Ona bo šla k njemu in ga bo zahrbtno zabodla, kc bo izgubil v njej zavest. Marin ni .mel pomi- sliti. kako ..e bo to :;odilu, drugače hi vkljub vsej strasti moral iti svojo pot. Zato je hodi! tesno ob njej, da je neprstano = util njeno telo. Stre- sla se je ko je nehote mislila, da na tem živem telesu počiva kaljena ploske\ kuhinjskega, skoraj do hrbta izbrušenega noža. Ta nož v ži- vem, v opojnost ustvarjanja potopljenem telesu! Nadaljevanje prihodnjič 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 13. november 1986 — TEDNIK Kljub slabi udeležbi dobra razprava v krajevni skupnosti Juršinci sklicatelji zbora krajanov niso imeli sreče, saj se je v nedeljo, 9. novembra, ob 7.30 v tamkajšnji prosvetni dvorani vabilu odzvalo malo krajanov. Čeprav jih je sku- paj z aktivistično trojko SO Ptuj v neogrevani dvorani kar precej zeblo, so si imeli kaj povedati. Krajani niso imeli nobenih pri- pomb na vsebino programa za tretji občinski samoprispevek, ki bi naj zagotovil v tem kraju med drugim tudi prizidek k dotrajani osnovni šoli. Potarnali pa so o svojih ~ krajevnih problemih. Najbolj so nezadovoljni s cestno povezavo. Radi bi še več asfal- tnih povezav, saj jih gramozira- nje makademskih cest zaradi od- daljenosti od gramoznih virov stane izredno veliko. Samo za kamion gramoza (3 m') morajo odšteti 20 tisočakov in če potre- bujejo letno vsaj 2.000 kubikov gramoza, je to dovolj zgovorno kolikšna sredstva gredo za ureja- nje cest. Kot rešitev so predlagali odprtje gramoznice v neposredni bližini Juršinc, kar so na pristoj- nih mestih že večkrat predlagali, do realizacije pa še ni prišlo. Po- tarnali so tudi o težavah zaradi postavitve telefonskih priključ- kov. Že tri leta ležijo pripravljeni telefonski drogovi, kupili so že tudi kabel in po večkratnih pre- pričevanjih — tako so vsaj pove- dali — so jim v ptujskem tozdu za PTT promet obljubili, da bo- do še letos nadaljevali z izgrad- njo telefonskega omrežja. Juršin- čani imajo težave tudi zaradi av- tobusnega prevoza šolarjev, sicer pa so izrazili prepričanje, da bo- do krajani na referendumu za tretji občinski samoprispevek v veliki večini glasovali ZA, zahte- vajo pa da občinski možje z zbra- nimi sredstvi tudi dobro gospo- darijo, saj je na vsak dinar treba gospodarno gledati. ~OM Poleg članarine še vrsta novosti Delegati skupščine ribiške družine Ptuj so v četrtek, 23. ok- tobra razpravljali o delovnih in gospodarskih uspehih v letoš- njem in se dogovorili za program dela v prihodnjem letu. Med drugim so sprejeli več pomemb- nih sklepov, s katerimi so te dni seznanili tudi vse svoje člane. Kot je bilo pričakovati, je naj- pomembnejša novost prav goto- vo v članarini. Za leto 1987 bo za to treba odšteti kar 8.000 dinar- jev. Če sta v skupnem gospodinj- stvu dva člana, bo eden plačal le 4.250 dinarjev in ne bo prejemal revije Ribič. Vsi ribiči morajo poravnati članarino za prihodnje leto do 1. decembra letos, sicer bodo članstvo prekinili. To pa pomeni 5.000 dinarjev nepotreb- nih dodatnih stroškov za pono- vni vpis. Za lovljenje rib v rogozniškem ribniku bo treba v letu 1987 do- plačati 3.000 dinarjev, s pripom- bo, da lahko vsak ribič, ki to vso- to doplača, v omenjenem ribniku lovi le 30 ribolovnih dni, oziro- ma le 30 krat. Ko ribič teh 30 dni izčrpa, lahko dalje lovi le z ribo- lovno dnevnico, ki velja 100 din. K temu velja dodati, da je v rib- niku Rogoznica dnevna norma 2 komada krapov ali 2 komada amurjev ali 2 komada tolstolobi- ka ali pa 1 kg drobiža. Seveda je povsem logično, da brez letne ri- bolovnice za belice ali ščuke po- sameznik ne more uveljaviti do- plačila za ribnik. Sicer pa je ro- gozniški ribnik sedaj (od 25. ok- tobra) že zaprt in bo v njem do- voljen lov od 1. aprila 1987. Za ribnik v Podlehniku velja za prihodnje leto enotno dopla- čilo za člane in mladince in sicer 1.000 din, s tem da tam ribolovni dnevi ne bodo omejeni. Režim lova in zaprtje ribnika pa je ena- ko kot pri ribniku Rogoznica. Za gramozno jamo v Tržcu so sprejeli sklep, da velja enak re- žim kot za odprte vode, zato do- plačila za lov tam ne bo, norma ulovljenih rib pa je enaka kot pri ribnikih. Sicer pa je tudi jama v Tržcu za lov zaprta od 25. okto- bra letos do 1. aprila 1987. K po- vedanemu je treba dodati, da v ribnikih Rogoznica, Podlehnik in jami Tržeč seštevek skupnih ribolovnih dni ne sme biti večji od 100. Novost je tudi doplačilo za ribolov s čolna, ki velja za čla- ne RD Ptuj 1.000 din. Za vse tiste ribiče, ki v letoš- njem letu niso opravili obvezne- ga dela, torej niso uspeli zbrati ustreznega števila delovnih točk, velja plačilo 3.000 din, za člane pa 1.000. Po plačani članarini za leto 1987 morajo člani najkasneje do 17. januarja vrniti tudi ribolovni- ce z rekapitulacijo letnega ulova rib. Pa dober prijem! -OM Kaj je z žetalsko pošto? Pred kratkim smo prejeli pisno vprašanje bralca iz Žetal, ki želi izvedeti zakaj krajani z območja KS Žetale prejemajo poštne pošiljke le enkrat tedensko. Ker je bilo podobno delegatsko vprašanje zasta- vljeno tudi na nedavni seji zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj, smo za odgovor zaprosili vodjo ptujskega tozda za PTT promet Cirila Mo- horka, ki je odgovoril: »Glede dostave poštnih pošiljk na območju KS Žetale dajemo sledeč odgovor z obrazložitvijo. Krajevni skupnosti Žetale in skupšči- ni občine Ptuj smo 24. januarja 1983 in ponovno 6. maja 1986 poslali dopis, kjer smo podrobno oojasnili naše stališče do reorganizacije do- stavnih okrajev pri pošti Zetale. Po sedanji organizaciji dostave pošt- nih pošiljk pri tej pošti dostavljamo pošiljke za prebivalce v ožjem okolišu 5 krat tedensko, za prebivalce v širšem poštnem okolišu pa 3 oziroma 2 krat tedensko. Dostopnejšim hišam pošiljke dostavljamo nepsoredno, oddaljenim pa jih vlagamo v posebej postavljene predal- čnike PTT. Dostavo poštnih pošiljk opravlja le en dostavljalec, saj je število prispelih pošiljk — povprečno jih je dnevno 160 — prenizko, da bi bilo ekonomično nastaviti še enega, kot to zahtevajo delegati KS Žetale. Zaposlitev drugega dostavljalca bi stroške poslovanja precej po- večalo, tega pa naša pošta ne zmore in logično tudi ne more prevzeti. Treba je namreč dodati, da pošta Žetale sodi med nerentabilne pošte, zato je vsako dodatno obremenjevanje nedopustno. Predlagamo, da se še v novembru sestanemo s predstavniki KS Žetale ter se dogovorimo o problematiki, predvsem pa o namestitvi izpostavljenih predalčnikov na lokacijsko ustreznejša mesta ter o mo- rebitnem drugačnem obhodnem redu našega dostavjalca.« -OM Še sonce bi nam sneli z neba Od 3. do 12. oktobra je bila v gosteh pri prijateljih pobratene šole Tone Žnidarič v Ptuju skupina 23 učenk in učencev slovenskega do- polnilnega pouka iz Frankfurta. Na letališču v Zagrebu sta nas poleg mladine sprejela tovarišica Lojzka Meglič in sekretar OK SZDL Ptuj, tovariš Franc Golob. Po avtobusu, ki je kmalu krenil na pot, je odmevalo: »Doma smo, do- ma!« Prijazen šofer nam je v dobrodošlico izbral venec domačih me- lodij in že smo v siju luči opazili grad, pod njim strehe z ostrim nagi- bom, jezero, ki je razširilo strugo reke Drave, ob njem pa našo šolo. Na šolskem dvorišču so čakali mladi gostitelji s starši, med njimi ravnateljica šole tovarišica Marija Šumandl. Sprejela nas je kot svojo, njej namenjeno družino, za katero je odgovorna vse dni, ne le kot do- bra in dela vajena duša ptujske šole, temveč kot mama, ki bi skušala s pomočjo staršev in učiteljev storiti mnogo: mladim Slovencem, vsem rojenim v tujini, pokazati kulturne in zgodovinske spomenike, oboga- ti materinski jezik, jim dati čutiti, da so otroci le ene domovine in po- globiti prijateljske vezi med dvema šolama. Program bivanja nas je vključeval predvsem v šolsko delo. Po- poldan pa nam je odkrival lepoto pesmi, ki je naznanila čas trgatve. Kakšno veselje! Odtrgati grozd in takoj pozobati sladke jagode, pobi- rati hruške, jabolka, orehe! Nakrmiti zajčke, spoznati hlev, senik in njune skrivnosti. Peči kostanj in krompir ter poskusiti izpod stiskalni- ce sladek mošt. .. Mnogi bi zamenjali betonsko mesto, na čigar ulice si redko utrejo sončni žarki svojo pot, za prgišče lepote, ki smo je bili v teh dneh deležni. Poleg kopanja v Ptujskih toplicah in sprehodov po mestu, smo si v šoli ogledovali slovenski film. Poletje v školjki in se koncem tedna odpeljali na celodnevni izlet v Kumrovec in Stubico. Bili smo v roj- stni hiši tovariša Tita. Na ploščadi večnamenskega (doma) hotela sta predstavnika ZSMS občine Ptuj sprejela štirinajst mladink in mladin. cev slovenske dopolnilne šole iz pokrajine Hessen v mladinsko orga- nizacijo. Nagelj in izkaznica v rokah, v očeh kristalni biseri in stiski rok so bili priča komaj doživete sreče velikega trenutka v Kumrovcu. Še je preostalo nekaj dneva za pot v Stubico. Tovariš Ivan, Fran- ci in skrbna Lizika so nam pripravili okusne jedi na žaru, med tem pa smo si ogledali muzejsko zbirko iz časov kmečkih uporov. Prižigale so se prve luči. Krenili smo proti avtobusu in se s pesmijo in zadovoljstvom nad lepim dnevom vrnili k družinam. Poslednji dan pred poletom smo se zbrali na ptujskem gradu, si ogledali muzejsko zbirko in občudovali mestece ob njegovem vznož- ju. Čakalo nas je še uradno slovo, spodbudne besede predsednika skupščine občine Ptuj in ravnateljice šole bodo dozorevale v zavesti vračajoče se mladine v tujino s prepričanjem, da jim je tako gosto- ljubje in toliko družinske sreče lahko dala le domovina. Dragica Nunčič Na referendumski razpravi tudi o težavah čeprav so v Lovrencu krajani zelo zadovoljni in ponosni na svojo novo šolo, ki so jo zgradili s pomočjo sredstev iz drugega občinskega samoprispevka, so minuli petek, 7. novembra, na zboru krajanov v dvorani tam- kajšnjega prosvetnega doma po- tarnali še o številnih problemih. Osrednja točka dnevnega reda je bila sicer razprava o programu tretjega občinskega samoprispev- ka, krajani pa so predsednika SO Ptuj Gorazda Žmavca in člana izvršnega sveta Milana Čučka se- znanili s težavami, ki jih pestijo. Največ pripomb je bilo na uni- čevanje lokalnih cest, po katerih so v času spravila sladkorne pese vozili težki priklopniki od jutra do večera. Krajani so med dru- gim tudi menili, da bi prostore stare osnčvne šole lahko kori- stno uporabili za kakšen obrat drobnega gospodarstva, zato so občinske funkcionarje zaprosili za pomoč pri iskanju ustrezne re- šitve. Menili so tudi, da bi Zavod za spomeniško varstvo lahko svoje zahteve v zvezi z obnovo poslopja nekdanje šole precej omilil, kar bi zadevo poenostavi- lo in predvsem pocenilo. Nekaj težav imajo Lovrenčani tudi za- radi urejanja lastniških odnosov do obdelovalne zemlje, do česar je prišlo pri izvajanju komasacij- skih postopkov. Potarnali so tu- di, da jim primanjkuje denarja za opremljanje šolskih prosto- rov, vendar so obljubili, da se bodo že nekako znašli. Eden od razpravljalcev je dejal, da v Lo- vrencu ni bojazni za pozitivni iz- zid referenduma, ki bo v nedeljo, 23. novembra, saj vsi krajani ve- do, da je denar zdravstvu nujno potreben, za šolstvo in ceste ra- vno tako, pa za urejanje prosto- rov radia in Tednika tudi, saj ra- dio Ptuj vsi radi poslušajo in be- rejo Tednik. Svojo razpravo pa je nadaljeval z zahtevo, da odgo- vorni čim bolj uredijo nadvoze nad magistralno cesto Ptuj Ma- celj, ki jo nekateri že upravičeno imenujejo cesta smrti. V bolnici bi lahko bilo — po njegovem mnenju praznih precej več po- stelj, če bi imeli to cesto varno urejeno. Zato je dejal, da bo ta problem potrebno v občini en- krat dokončno rešiti in ker gre pri tem za velika sredstva, je ak- cijo treba speljati prav tako v ob- činskem merilu. Zanimivo pri tem je, da Lovrenc sam s to cesto nima nič skupnega, saj ga loči od nje več vasi. Ob koncu so o svo- jih težavah povedali še kmetje, ki jih trenutno najbolj pestijo ne- prodani tržni viški letošnje letine krompirja, vendar so predstavni- ki KZ Lovrenc takoj dodali, da bodo za to čim prej poskrbeli. -OM V SREDO, 5. NOVEMBRA, JE PRAZNOVAL NAJSTAREJŠI OBČAN PTUJSKE OBČINE Martin Visenjak 99-letnik Pri svoji hčerki Mariji Jurišič v Kraigherjevi 12 v Ptuju je v sredo, 5. novembra, proslavil 99. roj- stni dan Martin Visenjak, ki se je rodil leta 1887 v Strmcu pri Polenšaku. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz občinske AOP službe, je Martin najstarejši občan ptujske občine. Predstavniki občinske in krajevne organizacije ZZB NOV na čelu s predsednikom Milanom Lac- kom so v sredo obiskali jubilanta Martina Visenja- ka ter mu s šopkom nageljčkov in darilom čestitali k prazniku. Martin je grozote vojne spoznal tudi v taborišču Dachau. Martin, doma na mali »želariji«, na kateri so lahko redili štiri krave, je bil že kot mlad fant pri vojakih v Puli v sanitarni službi, kar ga je morda navdušilo, da je tudi pozneje pomagal ljudem in jih zdravil. Pravijo, da je bilo veliko takih, ki so iskali pri njem pomoči. Sam pa je tudi živel zdra- vo. Ni kadil in ne pil, »le po potrebi, kakšen ko- zarček za žejo in moč,« pravi še danes krepak in zdrav stoletnik, ki mu le spomin tu in tam ponaga- ja. Sicer pa se pri devetindevetdesetih res ne more vsega spomniti. Našemu občanu in še najstarejšemu povrhu — Martinu VISENJAKU, želimo še veliko zdravih in krepkih let, pa še to, da bi se prihodnje leto, ob stotem rojstnem dnevu spet srečali in nazdravili jubilantu Martinu, kot se za tak praznik, tudi tisti vinski, spodobi. mš Spoznali smo Ptuj z okolico in prijazne ljudi Ena od stalnih in prijetnih navad športne- ga društva Krašnja je ta, da vsako leto enkrat ali dvakrat organiziramo izlet v kraje, ki nam še niso dovolj znani. Tokrat smo se odločili za mesto Ptuj in njegovo bližnjo okolico. V soboto, 18. okto- bra, smo zgodaj zjutraj z avtobusom odpoto- vali iz Krašnje. Jutro je napovedovalo lepo vreme in tudi po vzdušju izletnikov je bilo slutiti, da se nam obeta lep, vesel in prijeten dan na severovzhodu naše ožje domovine. Občutki nas niso prevarali. Vesela in pri- jetna družba je pripomogla, da smo po času vožnje sodeč zelo hitro dopotovali v Ptuj. Ju- tranja megla se je do tega časa dvignila ravno toliko, da smo na dogovorjenem mestu hipo- ma zagledali Marjana Štolfa, ki seje že mno- go dni prej pridno pripravljal in organizacij- sko skrbel, da bo izletnikom iz njegovega rojstnega kraja čim lepše. Prijeten stisk rok in skromna slovesnost je bilo prvo dejanje tega nepozabnega izletniškega dne. Ko nam je Marjan za tem pripovedoval, kaj vse obsega potovalni aranžma, nas je kar malo zaskrbelo glede razpoložljivega časa. Priznal je, da so tudi na Štajerskem v jeseni dnevi krajši in da ga bo potrebno kar pridno ubogati, da le ne bi česa zamudili. Prvi obisk smo opravili v sindikalni dvorani mesta Ptuj. S pozornostjo smo prisluhnili besedam Stan- ka Debeljaka, Feliksa Bagarja in Valterja Pli- berška, ki so nam na slikovit, način predsta- vili gospodarsko, družbeno-politično in športno življenje v občini Ptuj in mestu sa- mem. Nato še kratek prijateljski klepet, sni- denje in že smo se peljali proti Ptujski gori. Na stopnišču cerkve nas je že čakal pater Maks Klanjšek. Prijazno nas je sprejel in z nekaj besedami omenil, da ve in pozna zgo- dovino Črnega grabna, tj. doline kjer leži vas Krašnja. Hip za tem smo že lahko občudova- li čudovito notranjost cerkve in pozorno pri- sluhnili besedam patra Maksa, ki nam je veli- ko zanimivega povedal o zgodovini in pome- nu te mogočne zgradbe. Sonce, ki je prijazno osvetljevalo umetniška okenska stekla cer- kve, je vsakemu izmed nas v tisočih barvah še dopolnilo njene lepote. Za tem še krajši sprehod po zunanji okoli- ci, pisanje razglednic, nakupi spominkov, na- to pa smo nadaljevali pot v prijazno vasico Lešje, kjer smo obiskali družino Tacinger. Ta obisk ni bil naključen. Slišali in brali smo, da tukaj živi Milan, ki je za svoje marljivo kme- tovanje prejel letošnjo Prvomajsko nagrado dela. Vse kar nam je pripovedoval in kar smo videli, je vredno doživeti. S spoštovanjem smo ga opazovali in zdelo se nam je, da je bil skupaj z domačimi vesel našega obiska. Ča- kalo ga je naporno popoldansko delo, zato smo se ob kozarčku dobre ranine čez kakšno uro razšli, seveda z željo, da bi bili pri Tacin- gerjevih še dolgo zdravi in tako uspešni pri težkih kmečkih opravilih. Nedvomno si to zaslužijo. »Kam pa zdaj?« sploh ni bilo treba spraše- vati. Marjanov potovalni načrt je bil tako skrbno pripravljen, da nam je bilo vse v hipu jasno. Seveda v Ptuj, brez da bi si ogledali zna- meniti grad, ne gre potovati. Prijazen vodič nas je pgpeljal po mogočnih in veličastno opremljenih prostorih gradu. Res bi bilo ško- da zamuditi videti znamenite zgodovinske eksponate, ki te prevzamejo in navdušijo. Pa ne samo to. Tudi urejena zunanjost gradu s prečudovitimi pogledi na ta dan s soncem obsijano mesto Ptuj, okoliške gorice in vse ostalo, kar se je dalo videti, v človeku pusti nepozaben vtis in spoznanje »Kako lepa je Štajerska dežela!« Kazalci na uri so kazali, da je že popoldan. Še za nekaj ur na grad Bori, potem pa do- mov. Seveda smo tudi Kranjci radi veseli, še po- sebno če se brezbrižno potepamo. Vse je bilo lepo, le prazni želodci nam niso prizanesli. To pa sta že prej vedela naš »vodič« Marjan Štolfa in Tonček Svenšek z Borla, ki sta sku- paj z osebjem, ki ga je vodila prijazna tovari- šica Kristina, pripravila nepozaben »štajerski gostinski sprejem« pred grajskim dvoriščem. Glas harmonike nasmejanega fanta, z vse- mi štajerskimi dobrotami okusno napolnjena miza, topel in prisrčen sprejem, veseli in na- smejani obrazi strežnega osebja in še bi lah- ko naštel, je ustvarilo prijeten vtis, ki gaje bi- lo v trenutku moč spoznati. Potem pa, kot bi tekmovali, kdo bo več po- jedel. Nič čudnega, saj je bilo vse tako lepo in okusno. Nato pa še v notranjosti restavra- cije okusen bograč in gibanica, pa šipon in haložan . . . Res ni bilo razloga, da se ne bi veselili, ple- sali, pogovarjali vse tja do večera. Ko sva s tovarišico Kristino ob skrbni nav- zočnosti Marjana pisala »zaključni račun« gostije, sem spoznal še nekaj pomembnega. Za toliko obilnih dobrot, lepo pripravljenih prostorov, prijaznih obrazov borlskega strež- nega osebja in konec koncev še vsega druge- ga kar smo ta dan doživeli, je bil tudi »ra- čun« za nas vse prijetno presenečenje. Res je, da smo ljudje različni, a vseeno se enako radi spominjamo in, če se le da, tudi radi vrnemo nazaj tja, kjer živijo dobri in pri- jazni ljudje. S tem spoznanjem smo se poslovili in vrni- li domov v Krašnjo in nič čudnega ne bo, da se bomo v Ptuj še kdaj vrnili. Marjan ŠTRUKEU Predsednik ŠD Krašnja TEDNIK ^ 13. november 1986 NAŠI DOPISNIKI — 7 ^lOJ BR AT J F. VOJ AK Vsak sposoben fant mora iti k vojakom. Tudi moj brat je moral iti k vojakom v Bihač. Imel je zaprisego v sredini meseca oktobra tega leta. Komaj smo čakali tega dneva, da smo se odpeljali k njemu v Bi- hač. Z našo družino je šla tudi staia mama. Odpeljali smo se dan prej in že na predvečer njegove zaprisege smo ga videli in govorili z njim. Vsi smo strmeli vanj, saj nam je bi! všeč v uniformi. Naslednji dan je bila slavnostna zaprisega v vojašnici Sedemindvajseti julij. Vojaki so prikorakali na slavnostni prostor, godba je zaigrala državno himno in innoge mame so imele solze v očeh. Vojaki so dali zaobljubo, da bodo častno branili našo domovino. Ob tej priložnosti so fantje dobili rdeč nagelj in moj brat ga je dal naši mamici. Z bratom vojakom smo preživeli dva dni. Ogledali smo si hišo- muze^j, v kateri je bilo prvo zasedanje AVNOJ-a. V nedeljo smo se ža- lostni, a ponosni vrnili domov. Vid Lačen, 4/c, OS Franc Osojnik, Ptuj SONCNO, ampak usodno AVGUSTOVSKO JUTRO Ura slovenskega jezika se je bližala h koncu in pogled mi je zata- val skozi okno in se ustavil na drevju, ki že kaže prve znake jeseni. Spet me je stisnilo pri srcu. Misli so se za trenutek vrnile v son- čno avgustovsko jutro, ko nam je pobegnil priljubljeni papagajček Ri- ki. Čeprav sem se morala sprijazniti s kruto resnico, da ga ne bom več videla, sem vendar, ob pogledu na krošnje dreves, vedno znova vzne- mirjena. Kljub poizvedovanju in iskanju nisem odkrila, kakšna usoda ga je doletela. Vsi smo ga imeli zelo radi, zato so bili letošnje počitnice brez nje- ga žalostne. Poletje je bilo manj privlačno, saj se zjutraj nisem več prebujala ob čebljanju mojega Rikija. Pogled je spremljal list, ki se je utrgal z drevesa in lahko padal proti zemlji. Nenadoma sem bolj kot kdaj prej začutila željo, da bi lahko nekako zaščitila vse drobne nebogljene ptice! Mojca Loboda, 8/a, OŠ Boris Kidrič, Kidričevo pri babici Pri babici je vedno lepo. Kuha dobro domačo juho. Dela v hlevu in na polju. Pred vrati jo čaka muca. Prva dobi sveže podojeno mle- ko. Babica raznaša mleko ljudem v mesto, da dobi denar. Kadar se vračamo v Nemčijo, joka. Na pot v tujino nam da domače meso in kruh pečen v krušni peči. Jožica Čech, Frankfurt/M Moja babica živi v vasici Glogon v Srbiji. Stara je 73 let. Goji ko- nje. Trije ji pomagajo pri delu na polju, z enim pa se vozi v mesto. Nadvse je dobra in skrbna. Rada sem pri njej. Roma Drolc, Frankfurt/M Vsake počitnice se odpeljemo v Jugoslavijo. Takoj obiščemo ba- bico in dedka. Ko pridemo k njima, sta tako vesela, da ne vesta, kaj bi počela in s čim bi nam postregla. V hlevu imata poleg krav dvajset zajčkov in tri lepe muce. Eden od zajčkov je čisto bel. Zelo ga imam rada. Imenujem ga Beli sneg. Ivan Trkmič, Frankfurt/M Kadar sem pri babici, ji rad pomagam pri delu na polju. Tudi ko- sil sem že z njo. Zvečer mi da domači kruh z dobrim sirčkom. Babica mi vedno speče potico. V njej so zmleti orehi. Poleti sem seje najedel tako, da sem komaj zaspal. Svojo skrbno babico imam zelo rad. Fredi Galun, Frankfurt/M naš naravoslovni dan V četrtek smo imeli naravoslovni dan. Pred šolo smo se zbrali ob deveti uri. Razdelili smo se v skupine. S tovarišico in z drugimi četrti- mi razredi smo odšli v gozd. Skoraj pri vsakem drevesu nam je tovarišica razlagala o njegovih plodovih in značilnostih. Nekateri so pobirali plodove in liste listna- tih dreves, drugi iglavcev, nekateri zdravilnih zelišč in podrasti. V vsaki skupini so bili po trije učenci. Spoznali smo mogočen, debel hrast, košato bukev, javor in druge listavce. Bezeg je že imel čr- ne jagodičaste plodove. Spoznali smo tudi zajčjo deteljo. Je zelo bo- gata z vitamini in smo jo z veseljem pokusili. Opazili smo bodeče veji- ce, ki so bile bogato obložene še z nedozorelimi robidami. Tu in tam /je izpod listja gledala kakšna goba. Med drevjem so letali drobni ptič- ki. Počasi smo se vračali proti šoli. Vsi smo bili zadovoljni, ker smo se veliko naučili in preživeli lep, sončen jesenski dan v naravi. Marinka Kline, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj delo je ustvarilo človeka Ko listamo po zgodovinskih knjigah, ugotavljamo, da se je člo- vek že od začetka življenja razvijal z delom. Takratno delo se je bi- stveno razlikovalo od današnjega. Človek si ni znal razlagati naravnih pojavov, zato je delal po svojih zmožnostih, popolnoma odvisen od narave. Njegovo delo je z leti in stoletji ustvarilo velik napredek civiliza- cije. Začeli sta se razvijati trgovina in banka, s tem pa tudi nova doba. Ljudje so postali v tem času zelo napredni. Začeli so graditi tovarne, ki pa so bile kapitalistična last. Mnogi so stradali, ker niso imeli mož- nosti zaslužka. Bili so prisiljeni delati za malo denarja. Možje, žene in otroci so delali tudi po šestnajst ur na dan, brez kakršnekoli zdrav- stvene zaščite, brez pravic odločanja, brez dopustov za minimalno, mezdo. Kapitalisti so živeli v preobilju, delavci pa so bili izkoriščana stranka. Ko so izkoriščane množice spoznale kapitalistično goljufijo, so zanetile velike stavke in revolucije. Mnogi so v bojih izkrvaveli, to- da pravica je ostala na strani delavcev. Največja borca proti kapitalističnemu režimu sta bila Kari Marx in Friedrich Engels. Čeprav sta delavce vzpodbujala le z idejami, so le-ti v dolgih in napornih bojih zmagali. Zmagalo je delo. Danes imajo delavci naše dežele zdravstveno in socialno zaščito, 8-urni delavnik, letni oddih ... Tovarne, trgovine in vsa uradna po- slopja so družbena lastnina. Idealistični komunizem pravi: »Vsak človek naj dela po svojih zmožnostih in vsak naj jemlje toliko, kolikor potrebuje m kolikor si zasluži.« ANDREJA ZAGORANSKI 8. razred OŠ LESKOVEC PRI PTUJU varčevanje Stanujem v starem delu mesta. y hišah so zelo neudobna in vla- žna stanovanja. Zato sta se očka in mamica odločila, da nam bo- sta z varčevanjem zgradila novi dom. Tudi jaz pomagam varče- vati. Varčujem z vodo, elektriko, da vse pojem in da ne uničujem šolskih potrebščin. Zelo sem ve- sela, da se bomo kmalu preselili. Klaudija Kozel, OŠ Olga Meglič, Ptuj VARČEVANJE 2e od nekdaj si želim kolo. Nekega dne sem šla z mamico in očkom v trgovino, kjer prodajajo kolesa. Pogledali smo ceno. Kar precej drag je bil. Odločila sem se, da bom začela varčevati za kolo. Ves denar, ki ga bom dobi- la za sladkarije, bom shranila. Kmalu bom imela dovolj denar- ja in si bom lahko kupila kolo. Tamara Rimele, OŠ Olge Meglič, Ptuj moja prva cigareta Nekega dne sem se sprehajal po vasi. Sel sem na igrišče in igral nogomet. Na poti domov sem videl skupino mladincev, ki je kadila. Zamislil sem se, kako bi bilo če bi še jaz enkrat potegnil. En dim mi še ne bi škodoval. Šel sem domov. Drugi dan sem videl isto skupino in jih vprašal, če lahko dobim en dim. Norčevali so se iz mene, češ da sem pre- mlad. Uvidel sem, da tu ne bom nič dobil. Zato sem se odločil, da si sam kupim škatlo cigaret. Šel sem v trgovino. Trgovka me je postrani pogledala in vprašala: »Kaj boš kadil?« Odgovoril sem ji, da je to za mojega strica. Bilo mi je neprijetno pri srcu, ker sem se lagal. Odprl sem škatlo in pri- žgal cigareto. Ko sem potegnil vase, sem začel tako divje kašlja- ti, da me je slišal eden od mojih prijateljev. Prišel je pogledat, kaj se je zgodilo. Ko sem mu pove- dal, se mi je začel rogati in briti norca iz mene. Ponudil sem mu škatlo, saj sem spoznal, da to ni in njegovih prijateljev, ki so žive- li v Piranu. Pri tem doživljajo ra- zne dogodivščine. Tomaž se za- ljubi v Mileno, živi sam z mamo, kajti oče živi v Ljubljani, imajo razne bitke s svojimi nasprotniki iz Portoroža. Proti koncu filma se pobotajo in spoznajo, da nji- hove školjke kradejo neke bara- be z motorji. Tomaž spozna, da se bo moral vrniti v Ljubljano k očetu, saj sta se oče in mama zo- pet razumela. To je bila Tomaže- va zasluga, saj je v očetov službe- ni računalnik vstavil program, da oče pride v Piran. Pri tem mu je hudo, kajti zaveda se, da bo izgu- bil svoje prijatelje in kar je naj- važnejše, Mileno, ki jo je ljub!!. Film mi je bil zelo všeč, saj resnično opisuje odraščanje mla- dostnika v zrelo osebo. Tudi glasba v filmu je bila odlična. Tomaž in Milena sta zelo dobro plesala, bila sta tudi super par- ček. Skratka, film mi je bil zelo všeč, predvsem zato, ker je zelo lepo prikazal to najstniško ljube- zen. Zdi se mi, da je ta ljubezen najlepši trenutek v življenju vsa- ke osebe, čeprav mnogi tega ne LJLDJE HIROŠIME IN NA- GASAKIJA Pisalo se bo že leto 1987. Vsak dan zasliši človeško uho vsaj enkrat novo poročilo o no- vih hudih spopadih in o še huj- ših žrtvah na svetu. Človeka stisne pri srcu in za trenutek se vrnejo misli v zgodo- vino, v leto 1945. Zazdi se mi: »Leto '45, kje je že to?!« A če- prav po letih daleč, v srcu mno- gih ljudi še vedno tako blizu in živo. Zgodilo se je, česar ni nihče pričakoval. 9. avgusta 1945 je nad Nagasakijem odjeknila atomska bomba. V tisti strahotni eksploziji je v mestu takoj umrlo 300.000 prebivalcev, več tisoč na- okrog pa jih je ostalo brez do- mov in zelo hudo življensko za- znamovanih. Marsikateri otrok, ki je y ti- stem nepričakovanem trenutku tekal naokrog bosih nog, vesel in razigran, je danes prizadet, če ne po zunanjosti, pa v notranjosti od bolečine, ki so jo povzročile strahotne podobe umiranja. Čeprav je minilo že več kot šti- rideset let, je še vedno premalo ali pa ne bo nikoli zadosti, da bo kdaj človeštvo to pozabilo. Da, tega ne bo zabrisal noben nov izum, nobeno novo dejanje, ki bi kazalo napredek. Neme priče ostajajo. Te opozarjajo ves svet, kako hude in še hujše so lahko posledice jedrskega orožja. Življenje teče dalje in le od" nas samih je odvisno, ali bo to ži- vljenje jutri še vredno živeti! Mojca Loboda, 8/a, OŠ Boris Kidrič Kidričevo Posnetek: mš zame. Ha, jaz pa sem mislil, daje to pravi užitek. Kljub temu mi ni bilo žal, saj sem spoznal, da so cigarete škodljive in neprijetnega okusa. Dobro bi bilo, da bi to spozna- li tudi drugi, saj cigarete niso škodljive le kadilcem, ampak tu- di vsemu okolju. Večkrat je zara- di malomarno odvrženih ogor- kov prišlo tudi do požarov. Miran Selak, 7/b, OŠ Videm pri Ptuju mladi kadilec Po cesti gre fantič, nič posebnega. A glej, v ustih nosi čik! Oh, ti hudič. Mlad je še, morda za šolo bil bi prav primeren, a glej ga vrag, saj niti mladoleten ni. »Ah frajer sem« reče, in čik drži si v ustih. »Nisi frajer, ne,« si mislim, »bebec si!« Vanja Ropič, 7/a, OŠ Videm pri Ptuju varčevanje 31. oktober je dan varčevanja. Varčujemo z denarjem, elektriko in z raznimi potrebščinami . . . Denar vlagamo v šolsko hranil- nico in dobimo za naložen denar nagrade in obresti. Doma varču- jemo z elektriko, tako da prižiga- mo samo tiste luči, ki so nujno potrebne. Varčujemo tudi z ben- cinom, tako da se vozimo s kole- si, avtobusom in z vlakom. Avto uporabljamo za nujne potrebe. Rada varčujem. Helena Papst, 3/a, OŠ Olga Meglič, Ptuj poletje v škoijki V torek, 14. oktobra, smo imeli kulturni dan. Zato smo si v Ptuju ogledali mladinski film Poletje v školjki. Film opisuje življenje Tomaža priznajo. V srcu pa ostane topel in prijeten spomin na šolska leta. Želim si, da bi si imeli prilož- nost ogledati še veliko takšnih filmov.^ Nataša Fošnarič, 7 b, OŠ Franc Belšak, Gorišnica ♦ vesela trgatev Letos nisem bila v trgatvi v ve- likem vinogradu, ampak samo pri babici, ki ima grozdje na brajdah. Tam smo morali imeti velike lestve, da smo lahko groz- dje obrali. Ko smo bili gotovi, smo grozdje dali v majhno prešo in pritekel je sladek mošt. Babica je spekla potico, mi otroci pa smo si pekli še kostanje in zra- ven pili mošt. Takšna je bila moja letošnja tr- gatev. Monika Lah, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj trgatev Kot vsako leto, so tudi letos imeli trgači svoj praznik. To je seveda trgatev, kar je zame naj- bolj veselo doživetje, poleg No- vega leta. Tudi naša družina in prijatelji smo imeli trgatev. Imeli smo jo komaj drugič, kar pomeni, da imamo trsje še zelo mlado. V Haloze smo prišli ob dese- tih. Takoj smo se lotili dela. Dva od moških sta nosila pute, drugi pa smo obirali grozdje, ki je bilo zelo sladko. Grozdje smo obirali približno eno uro, ker ga nima- mo veliko. Po opravljenem delu smo vsi radovedno stali pri preši ter opazovali prve kaplje, ki so pritekle iz nje. Vsem je začelo hi- treje biti srce, saj to je bila naša druga trgatev. Mamica nas je poklicala naj pridemo na kosilo. Po kosilu smo si pekli kostanje. Bili so zelo debeli. Kostanje smo slastno po- jedli in zraven pili sladki mošt. Domov smo prišli ob devetih. Ta trgatev je bila zame pravo doživetje. Katja Topolovec, 5/c, OŠ Franc Osojnik. Ptuj ko ne bo več denarja ... Z razvojem človeka se je spre- minjalo tudi njegovo življenje. Ljudje so začeli prekupčevati, prodajati blago in ustvarili trgo- vino. Začeli so trgovati z denar- jem. V današnjem času smo postali sužnji denarja, kajti nenehno hlepimo po njem. Seveda mora zanj pošten človek trdo delati. Zelo lepo bi bilo, ko ne bi bilo denarja. Povsod bi jemali stvari le po potrebi in če bi bili pošteni, bi se počutili kot v raju. Vem, da se ta želja zaenkrat še ne more uresničiti, ker bi večina ljudi uži- vala v preobilju, peščica teh bi pa delala. Verjetno bi se čas vrnil v sužnjelastniški sistem. Zopet bi peščica bogatašev živela na ra- čun revežev. Če bi bili vsi ljudje na svetu pošteni in delavni, bi se denar lahko vsekakor ukinil. Ko bo ta ideja uresničena, bodo vsi ljudje na svetu srečni in zadovoljni. JADRANKA KRANJC 8. razred OŠ LESKOVEC PRI PTUJU kf) ne ro vfč denarja . .. Vse bomo dobili zastonj. Žive- li bomo v izobilju. Otroci bomo pojedli na tone sladkarij. Bojim pa se, da bi svet propadel, ker bi pojedli vse zaloge. JASMINA Na svetu bo vse drugače. Vsto- pil boš v trgovino in lahko odne- sel vse, kar si bo srce poželelo. Ljudje ne bodo več hodili v služ- be, ker denarja ne bodo potrebo- vali. In potem? Lahko pride do strahotne vojne, ker bo zavladala huda lakota. Predlagam, da še naprej vestno opravljamo svoje delo in ohranimo dobri stari de- nar. ROBERT Jedli bomo in pili, na delo pa pozabili. Toda pazimo, da se ne bomo izgubili! IVANKA PŠ Leskovec pri Ptuju alkoholizem - zlo Alkoholizem je veliko zlo v današnjem času. Veliko otrok \ današnjem času trpi .paradi star- šev, ki so alkoholiki. Nekateri pi- jejo zaradi raznih razočaranj nad življenjem, zato utapljajo skrbi v alkoholu. Mladi pa začnejo z al- koholizmom iz radovednosti. Ko pa ugotovijo, da so z alkoholom zasvojeni, je velikokrat že prepo- zno. V naši vasi živi petčlanska dru- žina. Najstarejši fant hodi v šesti razred, mlajši bratec je v tretjem razredu, najmlajša sestrica pa še hodi v vrtec in je stara štiri leta. Živijo v starem kletnem stanova- nju, ki je zelo vlažno. Imajo sa- mo eno sobo, kuhinjo in majhen hodnik. Stranišče pa si delijo s petimi družinami, ki živijo v isti stavbi. Oče in mama sta zaposle- na v neki tovarni in imata zelo nizke osebne dohodke. In ker jim že od začetka ni šlo tako gladko, se je oče predal alkoho- lu. V začetku vsakega meseca je najhuje, saj hodi domov vinjen in ob poznih urah. Ko pride do- mov, zbudi vso družino, žena mu mora pripraviti večerjo, otroci pa morajo sedeti zraven njega, ko večerja. Vedno najde tudi kak- šno temo za prepir. Velikokrat tudi vso družino pretepe. Zgodi se, da prespijo pri sosedovih, včasih na kakšnem seniku, ali ce- lo pod milim nebom. Fanta zelo trpita in tudi bolj tiha in mirna sta, ker imata občutek manjvred- nosti. Tudi učenje jima dela pre- glavice, saj živita v neprestanem strahu pred očetom. Skoraj vsak dan pa morata pomagati mami pri delu na vrtu ali pa pri sose- dovih, da jim jeseni dajo kakšna jabolka, krompir ali fižol, da se lahko preživljajo, saj oče zapravi ves denar za pijačo. To je bil le delček iz njihovega trnovega življenja, kjer otroci ne bodo nikoli spoznali, kako lepa in brezskrbna je lahko mladost. Že sedaj pa so spoznali zlo, ki ga naredi alkoholizem, zato se ver- jetno ni bati, da bi nadaljevala po očetovi poti. Tomaž Galun, 7/b, OŠ Videm pri Ptuju jesen v halozah Jesen je čas, ko narava plača človeku trud in ga obdaruje s pridelki, ki jih pridno shranjuje v svoje shrambe. V soboto smo s starši šli v Ha- loze v trgatev. Jaz sem grozdje bolj malo trgala. Šla sem v gozd, nekaj časa pa sem sedela na vrhu hriba nad vinogradom in opazo- vala prečudovito naravo. Iz vseh strani je odmevala pesem klopot- cev. V zidanici je škripala stiskal- nica. Izpod nje je pritekel sladek mošt. Kar sline so se mi cedile, ko sem se spomnila na pečen ko- stanj, saj je čisto blizu mene pad- la bodičasta košarica na tla. Sto- pila sem globlje v gozd. Ko sem hodila po gozdu, mi je šumelo listje pod nogami. Tik ob potki sem našla lepega temno rjavega jurčka. Zelo sem se ga razveseli- la. Gledala sem okrog, če jih je še več, toda bila sem razočarana, bil je samo eden. Bilo je še polno drugih gob, ki pa jih seveda ni- sem poznala. Na robu gozda na travniku se je pasla srna in je ves čas oprezala okrog. Ko me je opazila, se je z dolgimi skoki iz- gubila v goščavi. Ko sem tako hodila naprej, sem prišla v sa- dovnjak. Človek se ne more odločiti, kaj bi prej pokusil. Tam se ti z drevesa ponuja rdeče, od sonca ožgano jabolko, zraven padajo z drevesa hruške, sladke, da se ti kar prsti lepijo. Nabrala sem si tudi pest modrih sliv, ho- tela sem pokusiti še sočno bre- skev, toda moj želodec je bil že preveč poln, zato mi jih je teta nabrala nekaj za domov. Bila sem srečna. Toliko lepih spominov se mi je nabralo ta dan. Andreja Ferenčič, 7/b, OŠ Boris Kidrič Kidričevo moj dedek Moj dedek je srednje velik. Ima rjave lase. Zelo je suh. Star je petinsedemdeset let. Dosti gle- da televizijo. Znancem in sorod- nikom popravlja čevlje. Pri časo- pisu vedno zaspi. S kolesom se vsak drugi dan pelje po mleko. Ime mu je Franc. Rad se šali. Z mano rad karta in mi pokaže kakšen trik s kartami. Jezen je, če televizija ne dela. Moj ati jo ved- no popravi. Včasih greva skupaj na sprehod. Vstane zelo zgodaj. K njemu gremo malokrat, ker je zelo da- leč. Tam je lepo. Včasih mu po- magam, ko popravlja čevlje. Za- dovoljen je, ko jih komu lepo po- pravi. Meni je že popravil šolsko torbo. Ko odhajamo, mi z balko- na vedno maha. Imam ga rad. Boštjan Kreutz, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj 8 - ZA RAZVEDRILO 13. november 1986 - TEDNIK Dober Jen! Zdaj, ko smo Martina proslavili, z mesom zamaslili no z vinom zalili, smo se dr^oč veselo na delo vrnili. Brez dela pač nega nič vinskega no svinjskega. To si dobro zapunite. Od nedela leliko samo vej- ki prevaranti, zabušanti no drugi gospodje živijo . . . Martinova nedela bla je resen tak lepa kak, da .še .se nebi k zimi priprovljalo. Saj včosik ne- so bili redki primeri, da je Martin na belem sneženem konji prijezda. Le- tos snega neje bilo, je pa tak lepo siinček sveta. Je pa Martin vgasna tisti prvi termojor, pardon semafor na Ptuji. Prišlo je do trčenja tovornjaka no semafora, pa so vgasnole tiste rdeče, žute no zelene lučke, ki so pret ponoči glih lak mežikale, kak da bi se marsovčki sprehojali. Pa saj vete kak poje tista pesem: Priša Priek i' Maribor, se zaleta v semafor. . . Tudi jaz se to ovo vjutro malo hoj rdeči, žuti no zeleni domu priša, pa me je moja droga Micika vprošala, če je ptujski semafor na mene padna. Ku- mer sen ji dopoveda, da sen rdeči od mraza, žuti zavolo jeseni, kije v to- ten cajti boj rumena, zeleni pa zavolo jeze od različnih vsakodnevnih po- dražitvah ... Pa mi vragec bobji toga še gne.yi dan neče vervati. Saj ve- te. da so ženske pač r boj zrelih letih že boj neverne in verujejo samo v ti- stega boga. ki v banki svoj oltar ima. Kaj pa na občinski referendum za samoprispevek, ki bode v nedeljo 23. novembra .se mi že kaj pripravljate ? Mija z mojo Mico sma »ZA« sa- moprispevek. saj drgačik itak nemo nič naredili v ptujskem špitali. na ce- stah. v .šolstvi in pri sredstvih zajovno občevanje, pardon obveščanje. Zdi se mi prav, ke mamo upokojenci malo nižji prispevek, saj so tole penzije čim duže vejkša menstruacija: trajajo samo nekaj dni, te pa čakaš kak pes na kost, ke drgoč k hiši poštar s penzijo pride. Tejko te za gnes no .srečno. Vas pozdravlja Lujzek brez penzije. TEDNIK - 13. november 1986 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 MEDOBČINSKE NOGOMETNE LIGE v A-ligi vodi Gerečja vas, v B-Iigi je jesenski prvak ekipa Stojnc. Rezultati, A-liga 10. kolo: Hajdina —Zg. polskava 4:2, Pragersko —Gerečja vas 2:4, Tržeč—Oplotnica 2:5, Skorba —Slovenja vas 2:2, Osankarica—Boč 1:1, Drava- Središče 3:0. Lestvica, A-liga po 10. kolu: 1. Gerečja vas 10 6 3 1 28:15 15 2. Središče 10 7 1 2 18:12 15 3. Boč 10 5 4 1 .19:12 14 4. Slovenja vas 10 4 4 2 24:14 12 5.Drava 10 4 3 3 20:13 11 6. Pragersko 10 4 3 3 19:16 11 7. Hajdina (-1) 10 5 1 4 23:16 10 8. Oplotnica 10 4 1 5 20:22 9 9. Osank. (-1) 10 2 4 4 16:19 7 10. Skorba 10 3 1 6 17:24 7 11. Tržeč 10 2 O 8 9:30 4 12. Zg. Polskava 10 1 1 8 19:39 3 Pari, A-liga 11. kolo v nedeljo, 16 novem- bra, ob 10.30: Boč-Hajdina, Slovenja vas— Osankarica, Gerečja vas —Skorba, Središ- če—Pragersko, Oplotnica - Drava, Zg. Pol- skava—Tržeč. Rezultati, B- liga 9. kolo: Stojnci —Pod- vinci 2:1, Markovci - Kicar 3:1, Grajena— Rogoznica 0:5, Dornava—Gorišnica 4:2, Spodnja Polskava—Videm 1:3. Lestvica, B-liga po 9. kolu: 1. Stojnci 9 8 O 1 29:14 16 2. Markovci 9 7 I I 19:11 15 ^ 3. Dornava 9 4 3 2 21:15 II 4. Kicar 9 3 3 3 9:11 9 5. Sp. Polskava 9 4 0 5 15:16 8 6. Podvinci 9 4 O 5 11:13 8 7. Gorišnica 9 3 1 5 18:21 7 S.Videm 9 3 15 15:21 7 9. Rogoznica 9 2 16 12:14 5 10. Grajena 9 0 2 7 14:31 2 Branko Kirbiš ROKOMET VELIKA NEDELJA ZMAGALA V KROGU V zadnjem kolu prvega (jesenskega) dela prvenstva v vzhodni skupini drugih republiških lig so od naših ekip zmagali člani Velike Nedelje in članice Drave, oboji na gostovanju. KROG-VELIKA NEDEUA 27:29 (14:15) Pomembno zmago v Krogu si je ekipa Velike Nedelje priborila v zaključku srečanja, ko je povedla s kar 28:22, domačini pa so v zad- njih minutah uspeli poraz le omiliti. Zanimivo je, da so igralci Velike Nedelje po jesenskem delu le dve točki za prvim mestom in torej že v boju za vrh in napredovanje. Velika Nedelja: Lah, Sok 3, Rajh, Zorli 3, Jurkovič, Cvetko 4, Majcen 8, Mesarec 7, Hržič 4, Ranfl, M. Preac, Zoreč. Mladinci so tekmo v Krogu dobili z 21:13. LISCA-DRAVA 17:26 (9:11) Tekma je bila v športni dvorani v Senovem, po boljši igri v dru- gem polčasu pa so jo Ptujčanke dobile popolnoma zasluženo ter pre- pričljivo. Drava je po jesenskem delu druga, tri točke za Šmartnim. Drava: Gregorec, Hentak 3, Šoba I, Vtič 5, Korošak 10, Lašič 4, Fridl 1, Premužič 1, Malek I, Bratušek. DRAVA-AERO CEUE 27:28 (15:16) Člani Drave so tekmo z mladimi Celjani odigrali slabo in zaslu- ženo izgubili, čeprav je bil rezultat med srečanjem velikokrat izena- čen. Drava: Valenko, Žuran 2, Gregorin 3, Habjanič 3, Gobec, Terbuc 4, Grgič 5, Hrupič 9, Horvat I, Osterc, Matjašič. BRANIK-ORMOŽ 32:20 ! Člani Ormoža so nastopili oslabljeni in tako proti močni domači ekipi niso imeli posebnih možnosti. USPEH PIONIRK Pionirke RK Drava so se v Šentjerneju udeležile enega štirih pol- fmalnih turnirjev za republiško prvenstvo. V prvi tekmi so z 9:11 izgu- bile s Kranjem, nato pa s 13:8 premagale domačo Iskro. V republiški finale se je uvrstila ekipa Kranja. Drava: R. Topolovec, Šparl, Koštro, Vodušek, Jurkovič, Horvat, Farkaš, S. Topolovec. 1. kotar Zmaga in poraz Ptujčank v dvobojih medrepubliške namiznoteniške lige za članice so pre- teklo soboto in nedeljo igralke Petovie igrale doma. V soboto so brez težav premagale ekipo Semedele iz Kopra s 6:3. V nedeljskem dvobo- ju z igralkami Primexa iz Vrtojbe pa so imele precej smole, pa tudi bolezen Tanje Sinic pred dvoboji je naredila svoje. Džankičeva je si- cer dobila vse tri dvoboje, vendar pa ni bilo mogoče doseči več, saj sta Siničeva in Novakova kljub dobremu upiranju in tesnemu izidu izgubili s Kurtovičevo in Novakovo. V odločilnem dvoboju seje Vale- rija Novak sicer dobro borila, predvsem prvi set je dobila brez težav, vendar pa ob vse bolj ofenzivni igri Kurtovičeve ni mogla premagati. Izid je bil 5:4 za Primex. V naslednjem kolu se bodo Ptujčanke pomerile z igralkami iz Kreke in Našic. ^ j Kljub dobri igri Sanje Džankič, ki je premagala vse nasprotnice, Petovi- Ji ni uspelo doseči dveh zmag. MALI NOGOMET Čakajo na finale v okviru Slovenskega revijal- nega pokala v malem nogometu so odigrali 10 turnirjev. Sedaj pa 12 najboljših ekip čaka na finale (play ofO, ki bo dalo republiške- ga zmagovalca in s tem udele- ženca zaključnega jugoslovan- skega tekmovanja. V finale sta se z našega območja uvrstili dve ekipi. Na devetem mestu je KMN Vitomarci, na desetem pa Tarok iz Ptuja. Na lestvici (nad 12. mestom) so še Disco lady. Moja čokolada. Obrtniki (vsi iz Ptuja) in Smoki iz Ormoža. ]. k. Janko Bohak ekspresno na olimpiado Da bo Janko BOHAK, član Šahovskega društva MIP Ptuj, eden izmed jugoslovanskih sod- nikov na šahovski olimpiadi v Dubaju, smo že pisali. To je bila Jankova tiha želja ki se mu je končno le uresničila, česar je bil vesel sam, kakor tudi vsi njegovi šahovski prijatelji in znanci. To je eno največjih priznanj, ki jih je prejel v zadnjem času, če iz- vzamemo visoko državno odliko- vanje, ki ga je prejel pred dnevi — Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim ga je odlikova- lo Predsedstvo SFRJ. Tudi v tem priznanju je delček Jankovega sahovskega udejstvovanja, za kar mu veljajo iskrene čestitke ša- hovskih tovarišev iz društev. Nekako nerad je zadnje dni karkoli govoril o odhodu na olimpiado. S strani Šahovske zveze Jugoslavije ni bilo nobenih pravih informacij in kar strah nas je bilo, da morda ne bo pri- šlo do kakih sprememb. Sam je nekako planiral odhod za 10. no- vember, saj se olimpiada prične 14., v četrtek, 6. novembra, pa je sprejel telefonsko sporočilo: »Janko, odmah pakuj, sutra uju- tro da si u Beogradu, oko podne poletimo za Dubaj!« Ekspresno je bilo potrebno pripraviti prtljago, postoriti še nekatere oDveznosti na delov- nem mestu in doma — žal ni bilo časa za praznovanje rojstnega dneva, za proslavitev prejetega državnega odlikovanja in še za marsikaj. To je ostalo za čas. ko se bo vrnil z olimpiade. Takrat bo prav gotovo poln vtisov — upamo da prijetnih in jih bo z veseljem prek Tednika razkril vsem ljubiteljem šaha in ostalim brucem. Želimo mu čim mani zapletov pri opravljanju sodnišKe službe m nasvidenje v začetku nasled- njega meseca! Silva Razlag Pokal gimnastike v Ptuju Gimnastična zveza Slovenije je organizacijo letošnjega Pokala gimnastike zaupala ptujskemu gimnastičnemu društvu. Tekmovanje bo 13. in 14. decembra v športni dvorani Center. Okrog 100 tekmoval- cev in spremljevalcev bo prišlo v Ptuj že dan prej, saj bo zvečer v dvo- rani trening, na katerem bodo tekmovalci preizkusili orodja. Ptujsko gimnastično društvo mora zaptoviti pomoč pri sojenju na tekmovanju, organizirati ustezne komisije in zdravniško službo. Da bi tekmovanje potekalo brez zastojev in da bi lahko pokrili stroške, mo- rajo pridobiti tudi pokrovitelja prireditve. Z organizacijo Pokala gim- nastike pa želijo člani društva spodbuditi zanimanje za to zvrst špor- ta, ki je imel pred desetletji v Ptuju mnogo privržencev in aktivnih tekmovalcev. N. D. Prvo kolo občinske lige v streljanju Kot že vrsto let tudi v tem letu OSZ Ptuj organizira občinsko ligo v streljanju s serijsko zračno puško, ki poteka na strelišču ob dvorani Mladika. Liga ima šest kol ter se bo končala spomladi leta 1987. Zma- govalec se bo v letu 1987/88 udeležil republiške lige—sever. V tem le- tu v tej republiški ligi sodeluje ekipa SD Turnišče iz Ptuja. 1. kolo občinske lige je bilo v nedeljo, 9. novembra, tekmovanja se je udeležilo 23 ekip in 404 strelci. Vrstni red ekip po I. kolu: Kidričevo 1048, Turnišče —1 1046, J. Lacko 1043, Agis-1 1026, Železničar-1 1019, Agis-ll 1016, Ml- P-1 1000, Železničar—II 996, Kidričevo—III 994, Kidričevo-11 989, Opekar - I 988, sledijo Vitomarci, Turnišče —II, Juršinci, Dorna- va—1, Polenšak, Turnišče —111, Trnovska vas, C5pekar—II, Draženci, Dornava-ll, Videm in MIP-II. Najboljši posamezniki so bili: Ludvik Pšajd (J. Lacko) 276, Adolf Mihelač (Turnišče) 270, Rudi Serdinšek (Opekar) 267, David Ribič (Turnišče) 267, Zvonko Hajduk in Stanko Bračič (oba Agis) 266 krogov. Naslednje, II. kolo občinske lige bo v nedeljo, 7. decembra. ZB Sejem Zima — šport vabi Zima je pred vrati in z njo tudi zimske radosti. Smučarski klub Ptuj pa bo tudi letos poskrbel za organizirano prodajo rabljene in nove smučarske ter planinske opreme. Letos bo že deseti sejem Zi- ma—Šport, ki iz leta v leto privablja več obisko- valcev - lani so jih zabeležili kar 5 tisoč iz ptuj- ske, ormoške pa tudi občin iz sosednje Hrvaške. Tokratni sejem bo traja! tri dni. V dvorani Mla- dika bodo člani kluba sprejemali rabljeno opremo že v petek, 14. novembra, od desete ure naprej, s prodajo pa bodo pričeli ob dvanajsti uri. Sejem bo tudi v soboto in nedeljo - priče! se bo ob osmi uri zjutraj, v soboto bo trajal do devetnajste ure, v ne- deljo pa se bo zaključil ob dvanajsti uri. Poleg prodaje rabljene smučarske in planinske opreme, v kateri vam bodo svetovali člani SK Ptuj, 'fi imain s tpm tp i7kiišnip vam nq letošnjem sej- mu nudijo na ogled še: novo zimskošportno opre- mo, planinsko opremo za .'iinske ture, športne vi- deo filme, reklamna sporočila, bilten s piogiainom dejavnosti SK Ptuj, pregled ponudbe Zimskošpor- tnih središč in video spote. Na sejmu vam bodo tudi opravili montažo smu- čarskih vezi ali vam svetovali o izbiri in nakupu. Če vas zanima delo smučarskega kluba in njegov program, boste informacije dobili na stojnici klu- ba, kjer se boste lahko tudi včlanili. Po ugodni ce- ni pa boste lahko kupili sezonske karte za Mari- borsko Pohorje, Roglo in Tri kralje. Torej - ponudba je pestra, možnost za prodajo in nakup sicer vse dražje smučarske opreme je pred vami. Pridite, morda boste našli kaj zase in si olajšali nakup opreme za zimske športe. d. I. Markiranje haloške poti v soboto bodo ptujski planin- ci pripravili izlet v neznano, kije vsakoletna potegavščina. Tokrat- no bo pripravila Vika Dabič — tisti, ki ste radovedni, se jim lah- ko pridružite in pridete v soboto zjutraj ob sedmih na ptujsko av- tobusno postajo. Drugi, ki si želi- te prijetnih jesenskih izletov po Haloški planinski poti, pa se lah- ko pridružite markacistom, ki bodo očistili in markirali del te poti od Kupčinjega vrha do vrha Donačke gore. Zbrali se bodo v soboto ob sedmih pred prostori Planinskega društva. d. I. Ptuj —G. Radgona 88:82 Košarkarji Ptuja so v prvih petih kolih prvenstva v vzhodni sku- pini druge republiške lige zmagali že štirikrat in so tako na vrhu pr- venstvene razpredelnice. Edini poraz^jim je dosedaj prizadejala ekipa Kovinarja v Celju. Sobotno tekmo so sicer dobili z nizko razliko, ven- dar zmaga ni bila pod vprašanjem, saj so vodili od prve do zadnje mi- nute. Članice so v prvem kolu prvenstva v drugi republiški ligi nekoli- ko nepričakovano izgubile v Rogaški Slatini, vendar to ne šteje, ker nastopa ekipa Rogaške izven konkurence. Močno pa je delo v klubu prizadela razdelitev terminov za vadbo v telovadnici Mladika in športni dvorani Center. Po odločitvi komisi- je za upravljanje z objekti so se morali preseliti v Center, kjer pa ni normalnih pogojev za vadbo in tekme. Tako bi naj trenirali v športni dvorani Center, prvenstvena srečanja pa igrali v Mladiki. Nerazumlji- vo, vendar trenutno resnično! j j^oj^r Aluminij izgubil točko Nogometaši Aluminija so se v desetem kolu prvenstva v OČL — vzhod v Kidričevem pomerili s Partizanom iz Žalca in igrali 2:2 (1:1). Gostje so bili trd oreh, saj so dvakrat vodili, vendar je domačinom le uspelo izenačiti z zadetkom Beka. Prvi zadetek za Aluminij pa je v 32. minuti dosegel Selinšek. V zadnjem jesenskem kolu se bodo Kidriča- ni v gosteh pomerili s Šmartnim, ki je trenutno na tretjem. Aluminij pa na petem mestu med dvanajstimi ekipami. Aluminij: Škrget, Selin- šek, Kodrič (Jeza), Žitnik, Panikvar, Emeršič, Letonja, S. Glažar, (Strel), D. Glažar, Bek, Ivančič. ] Brazde vzdržljivosti 1987 Mito Trefalt in organizacijski odbor akcije Brazde vzdržljivosti RTV vas ponovno vabita, da se jim pridružite v širokem telesnokul- turnem gibanju, v katerega se vključuje vse več rekreacije in družab- nosti željnih ljudi. Letošnja akcija je že deveta po vrsti. Program osta- ja podoben kot v prejšnjih letih. Za pridobitev naslova Kaveljc oziro- ma Korenina morate izpolniti pogoje, ki zahtevajo kar veliko priprav in redne vadbe. Moški morajo preteči na smučeh 42 km, preplavati 2 km, prekolesariti 150 km, opraviti planinski pohod in preteči 21 km. Ženske pa preteči na smučeh 25 km, preplavati prav tako 2 km, pre- kolesariti 75 km, prav tako opraviti planinski pohod in preteči 10 km. Za to, da te pogoje izpolnite, bo veliko priložnosti saj razpisnik akcije podaja tudi program prireditev na različnih koncih Slovenije, na kate- rih lahko izkažete svoje sposobnosti. V Ptuju je že kar nekaj mož in žena, ki so te pogoje izpolnili. Tiste, ki bi se radi pokazali v prihodnji akciji, pa vabijo, da se prijavite do 1. decembra 1986 na naslov: Mito Trefalt, Verovškova 27, 61 000 Ljubljana. Tudi če niste najbolj vešči teh disciplin in si želite telesno pripra- vljenost šele pridobiti, je ta akcija dobra priložnost, saj vam organiza- torji nudijo veliko koristnih napotkov izpod peresa strokovnjakov, ki so zbrani v knjižici »Brazde vzdržljivosti RTV«. | Sprejem za kegljavke Poročali smo o uspehu Silve Razlag, ki keglja za ekipo Savinje iz Celja. Na nedavnem Podonavskem pokalu so zmagale in predsednik skupščine občine Celje jim je ob tej priložnosti pripravil sprejem. Z njim so se pogovorile o razmerah in pogojih, v katerih vadijo. Celjan- ke imajo dobre pogoje in tudi v sredinah kjer delajo imajo za njihove nastope razumevanje. Nekoliko težje pa je to za Razlagovo, saj se mo- ra na treninge voziti v Celje. Napori, ki jih to zahteva in pogoste po- škodbe zapestja, jo silijo, da razmišlja o zaključku svoje tekmovalne poti. To bi bila seveda odločitev, sprejeta pod pritiskom težav, upamo pa da jih bo premagala in da ji sedanji uspehi dajejo dovolj volje in se vsaj še nekaj časa ne bo poslovila od kegljanja. , . d. I OPOZORILO BRALCEM V nedeljo, 23. novembra, bomo v občini Ptuj glasovali za uved- bo III. občinskega samoprispevka. V vseh krajevnih uradih v ob- čini, za krajevne skupnosti mesta Ptuj pa na sedežu oddelka za notranje zadeve, Trg mladinskih brigad 1, bodo v dneh od 17. do 21. novembra razgrnjeni glasovalni imeniki, v katere imajo pravico vpogleda vsi občani z volilno pravico. Posebej opozarja- mo občane, ki še niso dopolnili 18 let starosti, so pa zaposleni, da preverijo, če so vpisani v glasovalnih imenikih, kajti tudi ti bo- do na dan referenduma glasovali. Vse, ki svoje dolžnosti prijave, oziroma spremembe naslova stanovanja še niso izpolnili prosi- mo, da to opravijo v prihodnjih dneh in tako zagotovijo kar naj- bolj točno evidenco. Oddelek za notranje zadeve občine Ptuj 10 - ZA RAZVEDRILO 13. november 1986 - TEDNIK TEDNIK — 13. november 1986 OGLASI IN OBJAVE - 11 i < - S.- i ■- ^ ' ' ' . ' , ' ' . To je najkrajša ocena, ki so jo dali člani koordinacijskega od- bora za sodelovanje bratskih ob- čin SR Hrvaške in SR Slovenije, ko so ocenili izvedene aktivnosti ob 25. obletnici, ki so bile 13. in 16. septembra v Ptuju. Seja je bi- la v petek, 7. novembra, v Varaž- dinu, poročilo o izvedenih aktiv- nostih pa je dal Ivo Vitez, pred- sednik častnega odbora, ki je svoje delo opravil uspešno. V svojem poročilu je Ivo Vitez poudaril, da so bile vse manife- stacije v Ptuju (revija pihalnih orkestrov, odkritje spominske plošče in osrednja proslava v Srednješolskem centru) brezhib- no izvedene, množično obiskane, pa tudi pozitivno odmevne ve- ljavnosti. Prav tu imajo največ zaslug sredstva javnega obvešča- nja, ki so se celovito vključila ter javnost sprotno in objektivno ob- veščala. Zato so na seji izrekli priznanje novinarjem in medi- jem obveščanja. Posebno priznanje je častni odbor izrekel Občinskemu svetu ZSS Ptuj za izredno uspešno vlo- go nosilca aktivnosti ob 25. oble- tnici srečanj bratstva in prijatelj- stva, saj je predvsem prizadevno- sti in vztrajnosti ptujskih sindi- kalnih delavcev pripisati, da so bile vse aktivnosti izvedene tako uspešno. Predstavniki občinskih svetov Zveze sindikatov iz bratskih ob- čin so za tem poročali o izvaja- nju nalog po programu 25. sre- čanj bratstva in prijateljstva Šmarje pri Jelšah '86. Iz poročil izhaja, da so večino načrtovanih nalog, prireditev in srečanj iz- vedli, po eno do dve aktivnosti imajo v posameznih občinah še načrtovane do konca leta, nekaj prireditev (največ raznih špor- tnih srečanj in okroglih miz) pa je odpadlo, predvsem zaradi pre- malega števila prijavljenih sode- lujočih. To narekuje, tako so v razpravi poudarjali, da v prihod- nje načrtujemo le tiste aktivnosti, ki jih bo stvarno moč tudi izvesti. O aktivnostih smo med letom v Tedniku sproti poročali, zato jih podrobneje ne navajamo. Koordinacijski odbor je na se- ji v Varaždinu potrdil prenovljen načrt jubilejne publikacije brat- skih občin SRH in SRS 1961 — 1987, imenoval uredniški odbor ter glavnega in odgovor- nega urednika. Sprejeli so tudi predlog pravil radijskega kviza »Zgodovina delavskega gibanja in NOB bratskih občin SRH in SRS. Kviz bo v organizaciji Ra- dia Ptuj, 20. decembra 1986 v po- častitev Dneva JLA, v njem bodo sodelovale 3-članske mladinske ekipe iz vseh 13 občin, prenašale pa naj bi ga vse radijske postaje na območju bratskih občin. Na seji so se pogovorili še o pripravi predlogov za podelitev priznanj bratskih občin v letu 1986. O tem bodo sklepali na seji v decembru, ki bo v občini Mari- bor-Tezno. Na tej seji se bodo dogovorili tudi o datumu sveča- ne seje koordinacijskega odbora ob zaključku 25. srečanj bratstva in prijateljstva, ki bo predvido- ma v začetku januarja prihodnje- ga leta v Šmarju pri Jelšah. Ker bo v letu 1987 nosilec 26. srečanj občina Ivanec, je pred- sednik občinskega sveta ZSH Jo- sip Jakopec poročal o izhodiščih za sestavo programa medrepubli- škega sodelovanja. V razpravi so dali člani odbora več predlogov in usmeritev, ki naj bi jih obsegal program. Večji poudarek naj bi dajali gospodarskemu sodelova- nju, zato bi morali bolj vključiti tudi regionalne gospodarske zbornice, in na srečanjih več go- voriti tudi o problemih dela sin- dikatov. Predvsem je treba načr- tovati take naloge, ki jih bo moč izvesti tudi po organizacijski in materialni plati. Podrobnejši predlog bodo pripravili do seje v decembru, program pa bi spreje- li na slavnostni seji v Šmarju pri Jelšah. FF PRI SODU JE NAJPOMEMBNEJŠA KAKOVOST v sodarski delavnici TOZD Slovenske gorice — Haloze je že od leta 1960 Franc Emeršič, ki je kot sam pravi, skupaj s sodelavci do danes »premontiral« že vse sode - teh pa je v ptujskih kle- teh od 350 do 400. Prenekateri popoldan porabi za izdelavo sodov, saj jih na de- lovnem mestu ne izdeluje, le po- pravlja. V temeljno organizacijo prihajajo sodi iz Gančanov pri Murski Soboti. KAKO NASTANE DOBER SOD? Potreben je dober les, zna- čilen za sode je hrast, tudi akaci- ja in bolj poredko kostanj. Na- daljnja stopnica je dobra izdela- va in na koncu je seveda potreb- no sod napolniti s kakovostnim vinom. Franc Emeršič posebej poudarja, da mora biti v sodu stalno kakovostno vino, da se sod ne pokvari. Zelo pomembno pa je, da ga čim lepše čistimo in uporabljamo žveplo. Še na nekaj ne smemo pozabiti — na čreslja- nje (odvzem tanina) — ki je zelo pomembno, saj potem prvo vino, ki ga natočimo v sod, ne greni. V temeljni organizaciji Sloven- ske gorice - Haloze imajo veli- ko sodov, največji med njimi sprejme 44 tisoč litrov vina, pra- vijo mu »enzar«. Franc Emeršič je nanj zelo ponosen, meni pa, da je velika škoda, da ga Rujča- ni ne »poznajo«. Njegov Martin? Miren in tih za razliko od drugih, ki na ta dan pozabijo na kulturo pitja. MG Franc Emeršič je skupaj s sodelavcema pripravil pet sodov za Martino- vanje foto: M. Ozmec Semaforji so svetili kratko Do lažje prometne nezgode, s sicer veliko materialno škodo je prišlo v torek, 4. novembra, ob 17.44 na križišču Potrčeve ceste s Ciril Metodovim drevoredom. Voznik tovornjaka s priklopni- kom Srečko Petršič s Potrčeve 50 v Ptuju je pri zavijanju v desno z zadnjim delom priklopnika zadel v enega od semaforjev in ga podrl ter popolnoma uničil. Voz- nik zaradi tega ni ustavil in so ga pozneje izsledili po izjavi očivid- cev. Miličniki so poklicali tudi de- lavce tozda Elektro Ptuj, ki so zaradi poškodbe električne insta- lacije morali izklopiti tudi vse ostale semaforje. Tako so po sla- bih dveh mesecih od pričetka de- lovanja Ptujčani spet brez svojih prvih semaforjev. Delavci KGP F>tuj, ki semaforje vzdržujejo, se trudijo, da bi jih čim prej uspo- sobili, vsekakor pa bo to veljalo precej denarja. Ob zaključku na- še redakcije škoda še ni bila uradno ocenjena, zato o tem dru- gič. Delavci tozda Elektro Ptuj med demontažo poškodovanega semaforja na Potrčevi, (foto: M. Ozmec) -sana Kvsdra V petek, 7. novembra, je Mar- jeta Ciglenečki iz Pokrajinskega muzeja Ptuj odprla razstavo del akademskega slikarja Leona Ko- porca. S to razstavo , ki bo odpr- ta do 22. novembra, ptujski Po- krajinski muzej zaključuje letos izredno pestro in kakovostno razstavno dejavnost. Vse kaže, da so v muzeju do- bro zasnovali razstavno politiko, saj je na otvoritvah vedno več gostov, pa tudi sicer se število obiskovalcev povečuje. Upajmo, da bodo tako nadaljevali tudi v prihodnji razstavni sezoni, ki se prične zgodaj spomladi. N. D. Z otvoritve razstave del Leona Koporca v razstavnem paviljonu. Razsta- va je na ogled vsak dan od 9. do 12. ure, ob delavnikih tudi popoldne od 16. do 19. ure. (foto Kosi) Kljub številnim opozorilom miličnikov je minuli »martinov« vikend minil precej tragično. V tednu od 4. do vključno 11. novembra so na ob- močju postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali kar v sedmih prome- tnih nesrečah in pri tem zabeležili dve smrtni žrtvi, tri osebe so bile huje, dve pa lažje telesno poškodovani. Vzroki nesreč so bili izsiljevanje pred- nosti, neprilagojena hitrost in v večini primerov tudi vinjenost udeležen- cev nesreč. Tudi materialna škoda je razmeroma visoka^ saj so jo ocenili na prek 260 tisočakov. UMRL PO NESREČI Zaradi posledic hude promet- ne nesreče, do katere je prišlo 30. oktobra v Muretincih, je v petek, 7. novembra, v mariborski bol- nišnici umrl Vladimir Gole iz Hrastovca, ki je bil v nesreči ude- ležen kot voznik kolesa z motor- jem. IZSILIL PREDNOST Do hude prometne nesreče je prišlo v torek, 4. novembra, ob 16.40 na lokalni cesti v Turškem vrhu. Voznik traktorja Ivan Ko- kot je vozil od svoje hiše proti lo- kalni cesti in zapeljal nanjo v tre- nutku, ko je pravilno pripeljal z leve voznik motornega kolesa Željko Kušter iz Varaždina. Pri- šlo je do trčenja, v katerem je do- bil Kušter hude telesne poškod- be in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Materialna škoda je bila ocenjena na okoli 50 tisoča- kov ZADEL KOLESARKO V četrtek, 6. novembra, je pri- šlo do nezgode na regionalni ce- sti na Ptujski gori. Voznik oseb- nega avtomobila Janez Bedenik s Ptujske gore je peljal iz Podlož proti Majšperku. Pri prehiteva- nju kolesarke Ivanke Rodošek iz Slap je zadel v kolo, zaradi česar je padla in se hudo poškodovala. Na vozilih je za okoli 120 tisoča- kov materialne škode. KOLESAR UMRL Do zelo hude prometne nezgo- de je prišlo tudi v nedeljo, 9. no- vembra, ob 18.30 in sicer na lo- kalni cesti v Lovrencu na Drav- skem polju. Voznik kombinira- nega vozila Drago Mlinarič iz Maribora je peljal iz smeri Ptuj- ske gore proti Ptuju. V Lovrencu mu je s stranske ceste pripeljal pred vozilo kolesar Jože Pišek iz Lovrenca, ki se ni prepričal, če je cesta prosta. Prišlo je do trčenja, v katerem je zaradi hudih posle- dic kolesar Pišek umrl na kraju nesreče. UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE V ptujski bolnišnici je v sobo- to, 8. novembra, zaradi hudih posledic prometne nesreče, do katere je prišlo I. novembra, umrl Peter Šulek iz Presika 8. Nesreča se je zgodila na lokalni cesti izven naselja Gomila. -OM S 15. novembrom se bo iztekel mesec knjige, ti- ho in skorajda neopazno — tako kot se je začel. V tem času je bil sicer v Beogradu knjižni sejem, vendar smo imeli Ptujčani bolj malo od njega. Redki so, ki so si ga ogledali, še manj je takih, ki bi lahko na knjižnem sejmu kupovali nove knjige — s popustom, do nas so segla le poročila novi- narjev o dogajanju na beograjskem Sejmišču. Kako mesec knjige mineva v šolah, ne vemo. Podatkov o kakšnih posebnih aktivnostih nima- mo, vemo le, da imajo šole posebne kulturne dne- ve in da v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj neneh- no spodbujajo svoje obiskovalce k branju, poseb- no še mlade. Glede na to, da se število obiskoval- cev iz leta v leto veča, padajo njihova prizadeva- nja na plodna tla. V Ptuju so lahko pozorni obiskovalci knjigarne Mladinske knjige opazili, da vendarle je mesec knjige. Napis v izložbenem oknu opozarja, da v knjigarni od 15. oktobra do 15. novembra prodaja- jo knjige založbe Mladinska knjiga z lO-odstotnim popustom. In to je vse! Ni veliko, pa vendarle bo- lje kot nič! N. Dobljekar Trojka zmagovalne ekipe Emone KK Ptuj pri praktičnem reševanju na- loge ... (Foto: L. Cajnko) > je C' ' '.iij Oddelek za ljudsko obrambo in občinska organizacija Rdečega križa v Ptuju sta tudi letos pripravila tekmovanje ekip prve medicin- ske pomoči, ki delujejo v okviru civilne zaščite. Letos se je organiza- torjem prijavilo 11 ekip ali skupno 22 trojk, ki so vse pokazale zelo dobro znanje in so osvojile vse več kot polovico točk, najboljše skoraj vse točke. Na prvo mesto se je s 117 točkami uvrstila ekipa Emone KK F*tuj, druga je bila s 114 točkami ekipa KS Polenšak, tretja TGA Ki- dričevo s 113 točkami, četrta KS Kidričevo s 101,5 točkami in peta ,ekipa KS Bratov Reš s 97,5 točkami. Sledijo Juršinci, Grajena, Hajdi- na, ekipa DO Perutnina, Labod TOZD Delta Ptuj in ekipa Agisa. mš Vabilo domačim ansamblom Kulturno umetniško društvo Jože Lacko iz Cerkvenjaka sodi med najaktivnejša društva v občini Lenart. Poleg aktivnosti na kultur- nem področju se ponašajo tudi z aktivnim delom pri gradnji kulturne- ga doma. V nedeljo, 14. decembra, ob 15. uri pa bo v novem domu v Cer- kvenjaku prvo srečanje narodnozabavnih ansamblov. Prireditev pri- pravljajo v sodelovanju z mariborsko Harmonijo in pod pokrovitelj- stvom Zveze kulturnih organizacij občine Lenart. Na prireditvi lahko sodelujejo vsi narodnozabavni ansambli z melodijami, ki še niso pos- nete na ploščah ali kasetah, lahko pa so že bile javno predvajane. Strokovna žirija bo podelila tri nagrade, o posebni nagradi pa bo odločalo tudi občinstvo. Prijave sprejemajo do konca novembra na naslov: Kulturno umetniško društvo Jože Lacko Cerkvenjak. V imenu organizatorja vljudno vabljeni! J. Bračič Ptujčanka, plesna pedagoginja Mira Mijačevič je bila letos izbra- na za glavnega selektorja skupin, ki bodo lahko nastopile na Dnevih plesa v Cankarjevem domu v Ljubljani. Delo je bilo opravljeno prete- kli teden, dogovorjeno pa tudi s tehničnimi sodelavci, ki bodo lju- bljanske dneve plesa vodili. Ta čas v Sloveniji dela veliko skupin, na Primorskem in Gorenj- skem so se organizirali celo v smislu področnih plesnih srečanj. Veli- ko je tudi takih skupin, ki se pod vplivom televizije in raznih plesnih filmov ukvarjajo s komercialnimi plesi. To je neke vrste ritmična telo- vadba, aerobika ob disco glasbi. Tak ples je bolj ali manj dekorativen in brez vsebine. So pa skupine dosegle posebno kakovost, ki se odra- ža v nekaki radosti do življenja in plesa. Delujejo pa skupine, ki skušajo prek plesa oblikovati in sporoča- ti svoj odnos do sveta v tako imenovanem izraznem ali odrskem so- dobnem plesu. V dveh večerih 13. in 14. decembra se nam bodo predstavile sku- pine — najprej tiste s komercialnim plesom, nato pa tiste, ki se že leta in leta trudijo doseči največ v sodobnem plesu in bo lahko to zelo kvaliteten plesni večer — ocenjuje svoje selektorsko delo Mira Mija- čevič. mš Rodile so: Majda Stojko, Ljutomer, Šprinc 34 — Danijelo; Marta Golob, Tibolci 19 — Sabino; Jel- ka Kukovec, Juršinci 63/a — de- čka; Zlatka Medved, Prešernova 21 — dečka; Ana Kozel, Trdo- bojci I — deklico; Marta Zla- tnik, Pušenci 17 — Aleksandro; Jožica Štabuc, Ormož, Školibro- va 8 — Davorina; Violeta Repec, Finžgarjeva 2 — Tamaro; Marija Kolarič, Grajena 21 — deklico; Borislava Jerenec, Jablovec 29 — dečka; Jelka Lukman, Ormož, Školibrova 3 — Natalijo; Mojca Fajt, Vaštetova 7 — dečka; Cvet- ka Meznarič, Peršonova 27 — Sabino; Barbara Petrovič, Veliki vrh 15 — Natalijo; Marta Lip- nik, Žvab 17 — dva dečka; Slavi- ca Velnar, Lahonci 17 — Roma- na; Nežika Bedenik, Nadole 13 — Martino; Anita Zagoršek, Tr- stenjakova 14 — Sintijo; Vlasta Mršek, Ul. Jožefe Lacko 32 - Maruško; Cvetka Ratek, Dorna- va 141 — Janka. Poroke: Jožef Novak, Rotman 45 in Marta Zemljarič, Rotman 45. Umrli so: Terezija Robida, Slavšina 38, roj. 1921, umrla 3. novembra 1986; Karel Vrečko, Sestrže 38, roj. 1906, umrl 3. novembra 1986; Štefanija Moge, strnišče 9, roj. 1909, umrla 4. novembra 1986; Marija Kuplen, M. Sobo- ta, Ul. Ivo Lole Ribara 35, roj. 1907, umrla 5. novembra 1986; Franc Kopše, Dobrina 17, roj. 1908. umrl 5. novembra 1986; Alojz Veselič, Belski vrh I, roj. umrl 8. novembra 1986;- Anton Sluga, Podlože 36, roj. 1930, umrl 8. novembra 1986; Peter Šulek, Presika 8, roj. 1928, umrl 8. novembra 1986; Roza Grafenauer, Ul. Lackove čete 16, roj. 1904, umrla 8. novembra 1986; Terezija Poštrak, Dom upokojencev F*tuj, roj. 1911, umr- la 9. novembra 1986. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO— TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjako- va 5, poitni predal 09. Ureja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Puinik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan šneberger. Uredni- štvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-281 in 771-226. Celoletna naročnina znaia 4.000 dinarjev, za tuji- no 5.600 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčeva- nju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.