St, lift._V Ljuljani, vtorek 14 oktobra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek in tabota , tet velja po pošti prejemanjem . za avstro ogerske dežele ali v Ljubljani m pogajanjem n« dom , za celo leto 10 gold., za pol teta 5 gold., za četrt let« 2 gold, 60 kr, Za tuje dežele za culo leto 12 golil., za pol leta 6 golil., za četrt leta 3 gi.ld. 25 kr., a v. - Za oznanila .se plačaje od cetiriatoplifl petlt-vrste 6 kr. 8« 16 oznanilo enkrat tiska. 6 kr. če BO dvakrat in 4 kr. Se so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača itempelj za 30 kr. — Dopisi naj Be izvole tla ikirati. — Hokopisi se. no vračajo, — U re d n i s t v o je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčerjevi hiši »Hotel Bvropa* O p r a v n i š t v o , na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativna reč, j • v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi Mil. im ovor na d učitelj a Lapajnc-ta pri splošnem zboru slovenskih učiteljev v Ljubljani**) Slavni zbor slovenskih učiteljev! Dencs smo sklenili in zahtevali, da se slovenski učitelj izobražuje v narodnem jeziku, v narodnem duhu, in da se slovenske ljudske šole postavijo na narodni temelj. Naredili smo torej take sklepe, katerih natančno izvedenje more in mora koristiti narodu našemu, narodu slovenskemu; če pa bodemo za narod delali, smemo in tudi moramo — če hočemo živeti — od naroda zahtevati, da nas za nas trud dostojno o d.škoduje. Zavoljo tepa je prav primerno, daje odbor slovenskega učiteljskega društva na dnevni red deuašnjcga zbora postavil vprašanje o enakomerni plači učiteljev na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Predno dalje govorimo, treba jc vedeti, kakošuc plače že sedaj imajo učitelji po imenovanih slovenskih deželah. Take-le: učiteljske z 220, 240, 260 in 8O0 gld. tudi prema j h c ne. Na Kranjskem je pa vse plačevanje učiteljev n e u r e d j e u o , u c d o a t o j n o in n e-h v a 1 e ž u o važnemu in delavnemu učiteljskemu stanu. 'A omenjenimi plačami v sedanji draginji res učitelj ne more shajati, ne nune ne kot samec, in še toliko teže, en ima družino. S takimi majheuimi dohodki ne more si nikakor preskrbeti primerne hrane, poštene obleke in čednega stanovanja. Pri takih pičlih dohodkih ga ne more veseliti, zvesto spolnovati težavne dolžnosti svojega stanu. Pri sedanjih nizkih plačah nc bode talentiranih inhideuičev mikalo, izvoliti si ta stan. Na Štajerskem že sedaj učiteljev zelo pomanjkuje. Tako se za razpisane podučiteljske službe z 240 in 300 gld. po navadi nihče ne oglasi in za učiteljske službe s 400 gld. dobi se le po eden kompetent, postavim kak kranjski učitelj. In Če jc na Kraujskem kaka služba učiteljska razpisana, se tudi nieuda ne dobi več obilo kompetcutov. Pa kdo bi prosil za službe, s katerimi nij — nikakoršna plača združeua It? V najnovejšem času se namreč* učiteljske službe na Kranjskem v vladni „Laibauerlci" razpisujejo, a nc pove se kakošni dohodki bo z njo združeni. Kadar pa se išče kak sluga, pove se na tanko, da ima 350—400 dohodkov, prosto stanovauje itd. Ali nij to zaničevanje učiteljskega stanu ? Iz omenjenih uzrokov priporočam Vam , da sprejmete omenjeno resolucijo s to pristavljcno željo, da bi se imenovane prenizke plače po Štajerskem, Koroškem in Primorskem kmalu povišale. Predno pa o tem govorim, kakošne plače naj bi v prihodnje imeli kranjski učitelji, naj raz-odenem in pojasnim, od kod to, da materijalno stanje kranjskih učiteljev še sedaj nij urcdjeuo, kar se je v sosednih deželah že pred dvema leti zgodilo. Vaša osoda, kraujski učitelji, je v rokah slavnega deželnega zbora kranjskega. Ta bi bil moral še leta 00. dognati dve obširni šolski postavi, med temi eno, katera bi bila materijalno Vaše stanje zboljšsila. Toda predno je dež. zbor te dve postavi dovolj obširuo obravnavati mogel, zaključila ga jc bila slavna vlada. Pa ko bi bil tudi sklenil kako postavo v tej zadevi, bi ona Vam ne bila več prinesla, nego — .'M M) gld. Tedaj jc še boljše, da take postave nij. — Leta 70. bil je prekratek čas odmenjen zborovanju, da deželni zbor nij utegnil v šolski sadovi nič storiti. Lansko leta je deželni zbor še dosti časa trajal; vendar nij utegnil ali ni hotel omenjenih dveh jako potrebnih šolskih postav končno dognati , če ravno so ga kranjski učitelji ustno in pismene* in skor da nc kleč o prosili, da naj njih razmere uravna in uredi. Da se je pa učiteljev odkrižal in vsaj na videz pred njimi opravičil , sklenil jc kratko po-stavieo , obstoječo iz nekoliko suhih paragrafov, katera bi imela uravuati vse neredno materijalno stanje kranjskih učiteljev. Toda ta postava bila je sama na sebi pomanjkljiva, nedoločna, n e z a d o s t 1 j i v a in celo u e p r a v i č na glede raznih kategorij učiteljev. Iz teh uzrokov, pa morda tudi iz majlione vdanosti do kranjske dežele Dežela JSrenja 1. razreda Srenja 2. razreda Srenja 3. razreda Srenja 4. razreda i wntA .. Nad- ~ Nad- I Nad- ....... Nad- I LcitclJ i učitelj 1 c,tclJ , učitelj UcltclJ učitelj 1 c,tc,J učitelj Podučitelji Štajersko Koroško Goriško . Istrija 700 opravilne dokl.ule 100 (ion 0. d, 100 500 0. d. f>0 ; 600 30 gld. j 500 |30 gl. za| 400 30gl. za ,za vsaki 1 razred 61MI 500 2» k) 100 500 400 l razi*. 20d 100 400 300 1 razr. 100 50 O. d. I 400 I 50 60% uč. plače _ _ j 800 gld. 100 60% «5. plače Na Štajerskem, Koroškem in Goriškem ima 10% kletne dokladc. Da to bolj natanko razjasnim, naj povem,! 260(1. razr.) 240 (2. razr.) 220 (3. razr.) uadučitelj prosto stanovaijc ali 25% odškodnine, da na nemškem Stajerji so bile lani na 3<> šolah j plače: učiteljske plače s 700 gld., na 77 šolah po 600gld.. na 198 šolah po 600 gld., na 110 šolah po 400 gld. Na slovenskem Stajerji so bila v tej zadevi sledeča razmerja: Na 8 šolah po 000 gld., na 42 šolah po 50O gld., na 141 šolah po 400 gld. Na Koroškem imajo na */io **ol učitelji po GOO gld., na 4/io »ol po 500 gld., in na B/,0 šol imajo po 400 gld. Na Goriškem in v Istriji mi te razmere nijso znane; podobne so imenovanim deželam. (V Istri 80 pač mnogo slabše. Uredu.) Kakšne plače imajo pa kranjski učitelji? Težko Vprašanje. Toliko vem, tla dva uemata enake, in da vsi imajo p r e m a 1 o. Tako postavim ima podučitelj A 100 in še nekaj goldinarjev, nekaj krajcarjev in nekaj pol-krajearjev. Podučitelj l> ima ravno toliko — menda le nekaj grošev več. 1'čitelj C ima 150 gld. in še nekaj krajcarjev. Nad učitelj 0, ki mu tudi „direktor" rečejo, in ki jc pa ob enem tudi organist in menda tudi mežuar — dobi nekaj v biri, nekaj krajcarjev v denarji, nekaj v stoli i. t. d., kar vse skupaj toliko znese — da ne more s tem ni živeti, ni nc umreti, da mora na vsak način kompetirati v bližnjo deželo za boljšo službo, ako hoče izhajati. Da v zadevi plač kranjskih učiteljev še natančnejše poročam, naj tu ponavljam date, katere sem lani v svoji knjižici „Kranjsko ljudsko šolstvo" razodel. *) ObilnOBt dragega gradiva nam se le denes pripušča obljubljen govor prinesti — upamo da ne prepozno, kur šola nas ima zanimivati vedno. Menimo, da je priob-eoujo tega, od učiteljev enoglasno potrjevanoga govora« zdaj lem bolj umestno, ker ba£ Izvodauio, da pride pred prihodnji deželni zbor kranjski tudi aredjonje učiteljski vprašanja. Urodu, Na kranjskih šolah imajo učitelji sledeče Na 15 šolah imajo učitelji (podučitelji) od 100—150 Jild. 60 54 58 4<> 21 9 4 4 3 150—200 200—250 250-800-350-400-450-500-»;< k) -300 -35« I -400 -450 ■;-)( k) -GOO ■ 7<>0 Samo na ljubljanski vadnici znašajo plače po 800 gld. Te plače pa kranjski učitelji dobivajo kot učitelji, orglavci in cerkovniki; kajti % kranjskih učiteljev jc, ki so tudi orglavci in mežnarji. Na blizu li>0 kranjskih šolali dobivajo učitelji plačo v denarji, na blizo '.»<> šolah v denarji in biri, na 10 Šolah pa samo v biri. Vprašanje nastane, so li omenjene plače slovenskih učiteljev dovolj velike? Nikakor nc. Zavoljo sedanj** velike draginje, zavoljo velikih terjatev, katerim mora sedaj učitelj v Soli in zunaj šole zadostovati, zavoljo velikega izobraževanja, katero si mora prihodnje učitelj po 12 let po šolah iskati, zavoljo velikega pomanjkanja učiteljev, kateremu morejo le dobre plače odpomoči; predlagam, da naj slavni zbor sprejme sledeče resolucije: Na Štajerskem so učiteljske plače s 400 gld. in podučiteljske z 24«) in 800 gld. pre-in a j h e n e. Na Koroškem so učiteljske plače s 400 in podučiteljske s 800 gld. tudi premajhen«'. Na Goriškem in v Istriji so ravno tako učiteljske plače s 800 in 400 gld. in pod- 9518 slavna vlada to postave potrdila nij. In čujte ! Se zoper to postavo, ki bi bila vsaj nekoliko in vsaj nekaterim učiteljem plačo /boljšala, bilo jc več deželnih p o s 1 a n e e v. To neljubo stvar naj še opustim in rečem samo sledeče : Daudena šnj i dobi se le za dobro plačilo dober delavce; le za dobro plačilo dober uradnik in dober duhoven, in tudi le za dobro plačilo dober učitelj. Dober učitelj stori dobro šolo, in dobrr *<»■> stori srWou iiiiroii. Slovenski učitelji so nasprotnike narodne šole, nemškutarje, večkrat napadali , kar jc čisto naravno. Da so se pa letos od strani slovenskih učiteljev grajali tudi nekateri slovenski duhovni, grajali so se samo kot šolski neprijatelji. Slovenski duhovniki, kot domoljubni Slo-veuei, morali bi učitelja pri njegovem težavnem delu podpirati. Tedaj mi želimo s t a ko slovensko duhovščino v h a r m o n i j i živeti. Cc pa ona ne samo nič pri šoli nc pomaga, ampak celo graja, graja vse nove Šolske uredbe , in graja javno in očitno tisto šolsko postavo , ki jc učiteljski stan k večji veljavi povzdignila in ga osvobodila; tedaj morajo tudi slovenski učitelji javno povedati, da beseda takega duhovna v šolskih zadevah nij sveta in nezmotljiv a. Se enkrat rečem, da mi želimo, z duhovščino, ki je šoli vdana in s prijaznim učiteljem tudi prijazna, v h a r m o u i j i in edinosti živeti in n e e c m o kričati , kokor nemški učitelji: Proč z duhovnom! V imenu slov. učiteljev izrečem torej željo , da bi vsi ti prepiri nehali in da bi slavni kranjski deželni zbor sledeče uredil učiteljske plačo : V Ljubljani naj ima učitelj . 700 gld. Po deželi : na 7,0 šol „ „ „ . • 600 „ n V io n n n n * , P99 P n 'Vi (i n n » >i *V " Nadučitelj ali sploh voditelj Šole naj ima za vsak razred 80 gld. opravilne doklade. Učiteljice naj imajo 80°/o učiteljske plače in podučitelji TO "/0. Voditelj šole naj ima prosto stanovanje ali 25 " „ svojih dohodkov odškodnine. Petletne doklade naj znašajo 10 %• Take plače imajo že sedaj učitelji na Štajerskem in Koroškem. V prihodnje se jim bodo pa še poboljšale. Graški deželni zbor bode menda že letos to storil, ali pa bode dal učiteljem doklade zavoljo draginje. Take plače bodo zamogle, da bodo kranjski učitelji ostali v svoji d o m o v i n i , in da bodo ostali tudi zvesti s v o j c in u n a r o d u , a se ne izneverili, kakor so nekteri „veternjaki" že storili. Take plače bodo ovirale preseljevanje kranjskih učiteljev na Štajersko in Koroško, kamor se jih je v malem času pomaknilo okolo JO. In le take plače bodo mikale mladeniče , da si izvolijo učiteljski stan , pri katerem se tudi na Kranjskem veliko pomanjkanje kaže. Zavoljo tega Vam priporočam omenjeno rc solucijo zastran plač na Kranjskem in sicer s tem pristavkom , da take plače naj dobiva učitelj kot učitelj, nc kot mežnar in orglavce. M c ž n a-r i j a nij za učitelja — to se nc strinja : njegovim poklicem in za to tudi časa nema. Orgla nje je pa častni posel, katerega naj opravlja, če mu čas pripušča in Če se zastran plačilo z župnikom pogoditi more. O .TE lurtoJurliili. ,.In tako Imamo zdaj Bfladonemei Mladočehe, Mlailn>:,)\ čuci' , Mla-dorose in tudi Mladoturke.w „Novloe" o.l 28. avgusta 1872, št. o." tečaj XXX. (Nadaljevanje.) Do dobe prenaredeb po Iležid Paši 80 imeli samo Staroturki vir vse modrosti, ker so tudi oblast v rokah imeli ; kristjane so imeli le za delavce katere je vsaki ^pravoveren" Staroturek smel tudi ob življenje spraviti, ako ga jc to ravno veselilo, na kratko rečeno : vsak drug človek je bil b r c z pravice. Ilati-šerif od .">. novembra 1 s:50 pa je v lehko umljivem jeziku in brez ovinkov povedal, da brez dobrih postav mora carstvo oslabeti in osiromašiti , da se temu pride v okom, je torej treba 1. zagotoviti državljanom popolnoma varnost življenja , časti in premoženja : 2. pravilno razpisovati in pobirati davke : .'5. nabiranje vojakov urediti in čas njih službovanja ustanoviti ; 4. odpraviti samoprodajc nakaterih reči in prodajanje državnih služeb : 5. pravosodje vravnati in odstraniti kaznovanje nedolžnih dedičev hudodelnika in od jemanje njih premoženja. Končno se določuje, da imajo te sultanove dobrote uživati vsi podložuiki, katere koli vere brez vse izjeme , kar se je s lertnanom od 21. istega meseca vred v vseh pokrajinah primerno razglasilo in sultan jc izrekel prokletstvo nad vsemi tistimi, ki bi zoper to cesarsko dobrohotno naredbo ravnali. Vsakdo sprevidi, da se je s tem storil prvi korak do boljega državnega ustroja in do priznanja človeških pravic vseh stauovnikov , tudi ki nijso bili Staroturki. Vendar vse je ostalo brez VSpeha'j ker so načela teh reform nasprotna bila staroturštvu , za katero so se veliki mul'ti in vsi drviši in sultanovi služabniki , ki nijso k mlado-turški stranki spadali, živo potegovali, svojim vernikom nevarnost za vero popisovali in vse te slabo podučene in fauattzirane ljudi zoper nove naredbe šuntali. Tako je navstalo naprotje med stani- in mladoturško stranko in poslednja je vslcd splct-karij sultanice Validc kmalu zgubila z llcžid Pašo ves vpliv. Še le ko jc leta 1845 padel KisaPaša, kolovodja staroturške stranke , povzdigne dobrohotni sultan ReŽida Pašo na stopinjo ministra zunanjih zadev in pozneje za velikega vezirja in ta je pretrgano nit pametnih prenaredeb spet poprijel. Vendar nevednost na eni in slabost na drugi strani ni pripustila, da bi se bilo kaj zdatnega doseglo in tako so Staroturki leta 1852 spet podkopali Kcžida Pašo in o novem letu 1858 pride O m c r PaŠa do veljave pri Starotnrkih , ker so vedeli, da bode ta njihove predpravice , ali bolje rekoč sanmpravice varoval. Omer Paša je bil odpadni! in kristjanski uskok z imenom Mihael Latič iz vojaške avstrijske granice, ki se je poturčil in celo svoje življenje divjal zoper svoje poprejšne verske in narodne tovariše. Znana je vojska s Črnogorci in ultimatum, ki ga je avstrijski general g r o f L e i u i n gen 12. februarja 1852 sultanu izročil. Od tistihmal ima turško carstvo priimek bolnega moža", in ko jo pripomoglo v Krimski vojski zoper Kusc, se skliče 7. decembra is54 iz-vrševalno starešinstvo za nove pre naredbe pri upravi, financah in pravosodji, da se pospeši ljudski blagor. Ker jc na Turškem še cvetela kupčija se sužnji, se ta odpravi meseca oktobra istega leta in s pripomočjo zapadnih držav še pod Aali-PaSo izda 18. fabruarja 1866 h a tt-i-h u m a j n m, ki je vse poprejšne obljube potrdil in na novo izrekel ravnopravnost vseh narodnosti in veroizpo-vedanj. Po padu Scvastopola dne s. septembra 1865 je bil ."50. sušca 1856 mir sklenen in Turčija stopi v vrsto evropskih držav, ki so ji obstoj zagotovile, ker se jc mislilo , da bodo Turki držali svoje obljube glede na svoje kristjnnskc sodržavljane. Vendar vse te prenaredbe so še bolje razkadile fanatične Staroturke zoper zunajni vpliv in ukazane prenaredbe, katere bi imele težki, hudi jarem kristjanovpolajšati. Sultan Abdul-Medžid umre 26. junija L86J in za njim nastopi prestol njegov brat A bdul-Asis, ki šega sedaj zauzima. Tudi taje po trdil hati-šerifod Gtllhane in hatt-i-humajum ter tika zal izpeljati velike prenaredbe, zapopadenc v teb državnih postavah. Vendar Staroturki so tudi vse to pustili na papirji in zabranili vsaki preustroj na bolje, tako da še dan dencs kristjani stokajo pod bremenom staroturških predsodkov in krivit na pospeševanje njih sumopašnosti, nda se obrani vera Muhamedova." Čudovito je gotovo, daje tako stanje skoro na naši bližnji meji toliko sto- letij še mogoče, ker so jc podpirali Angleži in Francozi pod Napoleonom deloma zavoljo svoje obširne kupčije v teh prekrasnih, pa neizmerno zanemarjenih deželah, deloma pa za to, ker so se bali ojačenja Avstrije, Rusije ali Orecije, ako bi se evropska Turčija med te razdelila. Vendar previdnost božja sčasoma spet zbudi napredne duhovo med samimi Turki, kateri žele koristne prenaredbe v duhu evropske omike in tako se včasi pojavljuje slab upor zoper Staroturke internu krotkemu početju se posmehuje Suselka, kakor je delal z drugimi enakomislečimi v leta 1880 naprej glede na Čehe, Hrvate, Srbine in Slovence, ter vse rodoljube, ki so se trudili zbuditi svoje rojake s pesmicami in jezikoslovjem iz stoletnega mrtvila, porogljivo imenoval Mladočehe, Mladolir-vatc, Mlado8rbine in Mladoslovence, pri čemer mu je glasoviti Kub, ki je v Lipskcm nek obscureu časnik izdajal, lepo pripomagal. Takrat so se ti „mladi" častno imenovali pri vseh slovanskih rodovih, le nek M u igel jc leta 1804 se bil za »Starega" naznanil, kterega pa so bile „"Novicc" primerno oštelc. I bmdenašnji smo srečno prišli do dobo, ki pesmi in jezikoslovje daleč presega, ker zahteva zboljšanje vsega, kar je narodu potrebno in koristno, da postane srečen in čestit, in dan dencs imamo občudovati prikazen, da se isti nekdajni „mladi" protivijo prenaredbam na bolje in zasmehujejo se vedno istim Suselkom vred vse mladopolitikarjc, ki so se poprijel! prvotnega ro-doljubja tudi glede na druge stroke dobrega delovanja, da se no bi obranilo (conserviralo) poprejšnje stanje, ki jc prenaredeb tako potrebno, ko zdrava riba čvrste vode. Tudi nij časa odlašati s prenaredbami, ki se za potrebne in koristne spoznajo, ker jih je lehko izpeljali mogoče pri budnem, bogato obdarjenem narodu in ker ga utegnejo v malo letih zadušiti v znanstvenem, m a t c r i a 1 n e m i n n a r o dnem obziru sosedni v v s c m n a p r c d u j o ei narodi. Hitra pomoč je torej dvojna pomoč in kdor je pravi rodoljub , bode v vsem delal za srečo naroda, ne pa zanikaval samo in nič positivnega nasvctoval. Končno hočemo tudi to čudno prikazen preiskovati. (Konec sledi.) Iz %&iK'i°4ftl»&l. 12. okt. |Izv. dop;] Vesti, ci jih „Obzor" iz Pešte prinaša, so za nas še precej povoljne. V Deakovcin klubu jo bilo na predlog Lonava sklcncno , da se ima ogerska kraljevinska deputacija koj po zaklučenji adresno debate izbrati, in tudi prece z našo kraljevinsko deputacijo glede revizije nagodbe v dogovore stopili. V adresnoj debati govorila sta tudi naša zastopnika Živkovič in Miškatovič, prvi v magjar-ščini, drugi v hrvaščini. Po dopisih soditi, ki jih „Obzor" iz inerodajuih krogov iz Pešte prinaša, posrečilo se je našim zastopnikom, nezaupanje ogerskih državnikov v težnje naše narodne stranke razpršiti. Sicer pa naše javno mnenje nij odveč sangvinično v prepovoljen vspeh nagodbene revizije. Denašnja politična situvacija nij po tem, da bi naše nadejo preveč prostora v njej imele. Ka našej velike j realki je letos 40 učencev več kakor lani. Med njimi je 5 BulgarOV. Na učiteljskem pripravnišči je 41 slušateljev, in med njimi tudi 1 Bolgar. Če turška vlada ne bi bila potežkoče delala, bi bilo še veliko več P.ulgarov na naša učilišča prišlo. Iz tega se vidi, da so naša učilišča na dobrem glasu. Kuga med rogato živino se od dne do dne bolj širi p<> deželi. Slavonija je skoro vsa okužena. Na Hrvatskem je kuga v karlovškej okolici. Zlasti na parkljib in na gobcu so goveda bolena. V Pirckovljanih niže Zagreba imajo pa osepnice. Vsi živinski sejmi so prepovedani. Da se strošek za ogersko lninistcrstvo trgovine zmanjša, opustil se kordon na turškoj meji, in tako je ta pošast skoz odprta vrata v našo deželo prišla. UB Iz 4Tiiikftilii |»ri Kopru •">. vinotoku. — |Izv. dop.| i V niža in k a puci u i. — Šola.) Včeraj sem sc ves truden in spolian , a veselega srca domu vrnil , ter v svoji od silne borje oškodovani hiši prenočil. Okolo polnoči me nenadoma probudi silno streljanje in zvonjenje. Kaj vraga, si v prvi nesvesti mislim, da-li so Oa-ribaldini ali pruski barbari naš t i 11 i in mirni kraj napali. Hitro dregnem tovariša in menim vprašati po orožji; a smislim se, da nijso niti švabski tirani niti Lahi naš tihi kraj napali , nego zmiraj eujoči srenjski guardijaui (stražniki) slute nevihto, ter na oblake streljajo , ka ne bi točo razsipali. Zvonjenje in streljanje pripomore, da se škodo šir-jajoči oblaki v zraku razprše. Nevoljen in srdit poslušam ta ponočni hrup. Ves svet napreduje, a moji slovenski sosedje so toliko zaostali , da še verujejo onim vražam, katerih so se njih preddedje držali. Kaliti ponočni mir, to je gotovo prestopek, ali naši poglavarji (župani) mislijo zasluge imeti, da se strelja in zvoni, in tako ,,točo odvrača." Tri nas je gorkoje podnebje kakor drugod po Slovenskem, in naravno je tudi, da se v takem podnebji nij toče bati. Kedkokrat se primeri, da kako drobno zrnec, sodra imenovano, pade, to nikdar znatne škode ne učini; toča pa nikdar naših vinogradov ne obišec. Srcnjčani so trdno preverjeni, da samo streljanje in zvnncnje točo odvrača, posebno pa, ker jim strelui prah čč. 00. kapucini blagoslavljajo. .Jeza meje trla, ko sem pregledoval proračun našega komuna, kjer sem našel kakih 85 gl. navedenih za te-le nepotrebno stvari. — „Za polver (strelni prah) smo dali: — kapucinom za žegnanje polverja — Likof in plačilo strelcem —." Omike manjka, omike ! Sicer imamo šolo že osem let tu pri nas. V tolikem času, bi se moralo kaj več napredka poznati. Komaj 2% — dva procenta naše odrasle šolske mladine citati vč. Orožno nevoljo je vzbudilo meni , ko sem videl pretočeno loto, namesto dve sto dečkov, pa le komaj kaka dva, tri v šolo dohajati. Deloval sem, in tudi priganjal naše očete, naj odstranijo tega, mladini nepriljubljenega učitelja. Do sedaj se nij nič zgodilo v tem oziru, in bati se je, da bode tudi bodoče leto šola prazna — naša mladina pa brez omike in živinsko naraščala, .lavno svetujem učitelju A. K. vimenu predrage mladine, naj prepusti učiteljsko službo drugim veščim močem. Saj ima službo poštarja in godca, kateri mu dokaj nesete, in nij se mu treba ukvarjati z mladim*, za katero nij ustvarjen. Učitelj, poštar in godce se gotovo ne zlaga dobro vkup , in ena osoba ne more več gospodarjem služiti. Velikokrat se prigodi, da nas tudi učitelj, kot godec pozno v noči BO svojo turško muziko iz spanja drami , in da tudi on pomaga nočni mir kaliti. Zatorej pripominjam srenjske poglavarje, naj vendar enkrat konec store ponočnemu streljanju, zvonojuju in ne-všečni godbi, ter naj skrbe, da dobi naša mladina skrbnega odgojitelja, pravega učitelja j da bomo tudi mi dohajali druge bolj omikane Slovence. \ nasprotnem slučaji bodemo prisiljeni si sami pomagati. Čudim se naši častiti duhovščini, da *c ne gane, in le posmehljivo gleda to komedijo. Letina je pri nas taka: Vina se je letos komaj polovico kot sicer pridelalo. Kup pa je še precej visok. Prodaja se čeber (40 bokalov) belega viua (Brežanke) po 18 do 15 gld.; črnega vinu (refoško) pa se je nekaj po ~2'J gold. razprodalo. Grozdje se je prodajalo po l'J do lf> soldov funt. Največ vina se proda v sosedno Kranjsko; vendar nij onih kupcev iz Kranja, l.»ke, Ljubljane, kateri so lansko leto mnogu vina pO Borštu in Bregu nakupili. — Reči se mora torej, daje pri nas letos srednja letina. Koruze, katere so pri nas največ seje , se je za domačo potrebo dosti pridelalo; ravno tako tudi sočivja. Sadja, posebno nekatere vrste, se je mnogo nabralo; oljke so polne zrnja in muljati se je obilo olja. Piče (sena, otave) je še precej. |Z IsVljffl'itllit. 8. oki [IlV. dop.j Knez .Milan Obrenovič Je prispel .'!. t. meseca v Kragu-jevac, kjer je bil z največjim navdušenjem sprejet. Zvečer je bilo mesto osvetljeno. <>. t. meseca ob 8. uri predpoblnc skupili so sc narodni poslanci in izbrali odbor za pregledanje polnomočij, a drugi so odišli v cerkev, kamor je ob 9. uri tudi knez prišel, spremljen od vseh ministrov in od „svite" svoje. Po dokončani božji službi je metropolit govoril govor od prilike tega zaci ržaj a: kako Srbija posle munzih pretrpljenih nesreč nij v napredovanju zaostala, in kako zdaj ona kakor samostalna in svobodna zemlja dostojno mesto v Evropi zavzimlje; dalje je rekel, da naj vsak predstavnik narodni na to gleda , da se bode pored znanja v raznih predmetih tudi narav in srce naroda oblagorodilo, na taj način se bo Srbija pod vlado kneza Milana Obrenovlča IV., kateremu je deviza: svoboda, samostalnost in zakonitost, — nnapredilain vzvisila. Ko seje bo?ja služba končala, odišel je knez iz cerkve v dvorano, kjer se je otvorila izložba poljedelskega društva, a drUgi dan, T. oktobra otvoril je knez okolo 1. ure popoldne narodno Skupščino in zaklel se na ustav narodni. < lovor, s katerim je bila otvorena skupščina, sledeči je : „Poštovani poslanici ! Stupajući u vašu sredinu, ispunjavam prijatnu dužnost, dajuči, pro svega, izraza osečanjima tople priznatclnosti na svima onim znacima pažnje, što ini, prilikom stupanja moga na vladu, bišc blago naklono ukazani od strane visoke Porte i velikih garantnih sila kao i od strane drugih prijateljskih država. Ne manje milo mi je zahvalno spomenuti i one mlogobrojne i neosporne dokaze ljubavi itt oduševljene predanosti, kojima bih tom prilikom pedusretnut od strane dragoga .Mi naroda srpskog. Sretan sam, što pod ovako naklonim odzivom, i spolja i u zemlji mogu prvi put da '(►tvorim sednioc narodnoj skupštini, i u dogovoru j sa njom da pristupim rošavanju zadataka, koji nas čekaju. Dogovaranje ostalo nam je u naslednje od naših starih. Držati se ovoga lepog i koristnog predanja Meni je u toliko lakše, što je ono sad osveštano i naroduim ustavom, koji sam ja gotov da ukrepim svojom vladalačkom zakletvom. Polazeči sa ove čvrste i prostrane osnove, mi nailazimo na široko polje, koje se otvara svakovrsnom radu našem. "Nema sumnje, da naša mladjana kneževina ima pravo da se ponosi znatnim napredkom koji je postigla za kratko vreme svoga bića. No koliko mora biti ogroman posao, koji je još Čeka, kad vidimo, gde i stare države, koje od vokova i U mlogO lakšim i povoljnijim oslovima postoje, još i danas nalaze se u neprekidnom radu preobražavanje i usavršavanja ! Naše zakonodavstvo ima nedostataka, koje nam treba ispraviti; ima praznina, koje se moramo truditi da ispunimo. Prosvetna je snaga naša nedovoljna; odbranbene moči naše trebaju još razvitka i usavršavanja. Još mlogi obilni izvori naše zemlje stoje zatvoreni i neupotrebljeni. Trgovini treba otvoriti nove putove, medju kojima stoji na prvom mestu a le/.niea. Radinosti ostaje nam da stvorimo jača jemstva razvitka: a najveću pažnju našu treba da zauzme zemljoradnja. Poljska privreda ima u nus sve prirodne uslove za dobar uspeh. Prečega i razumijeg zadatka ne može biti za nas, no da Upotrebimo elemente, koje nam sama priroda tako obilno pruža. U njima leži poglavito snaga i bogatstvo Srbije. U ovome pravcu podnosice Moja vlada Bkodne predloge narodnoj skupštini. Zadatci su ovi tako važni i mlogobl'OJni, da ih jedna jedina skupština, pa ni jedna jedina zakonodavna perioda ne može sve da obuhvati. Treba će i vremena i truda da se oni savladaju, ali sc savladati mogu, uzdajuči sc u dobru volju i rodoljublje, kojima se odlikuje narod srpski. Jedan deo ovih poslova pripada ovogodišnjoj skupštini, na mlogo znatniji Beka vas iduče godine. Poštovani poslanici! Vi ste več stekli prava na Moju zahvalnost in pri/.nateluost otačbine. Za vreme Moga maln-Ijctstva , t. j. onda kad je Srbiji trebalo najviše napezanja i saglasnosti , vi ste naju«rdnije radili, da odgovorite svome pozivu pođpomaiufii vladu Mojih Namestnika, kojima sam i Ja u Svojoj proklamaciji odao zasluženo priznanje. Nove zasluge čekaju vas na polju rada i rodoljublja. Bog neka blagoslovi vaš trud na sreču i slavu Srbije." D. Politični razgled. V a v str ij ski delegaciji je torej vlada proti lastni stranki , proti ustavovoreem , zmagala. Dovolil so je višji proračun , kakor ga je vojni minister terjal. Dakle, vlado so podpirali njeni protivnik!, njeni privrženci so jo pobijali. Glasovalo je.24 Giskra-Hebstovcev proti: ."».'i poslancev (velikoposestniki in federalisti) po za. Pokloka« nij glasoval. Ni dvombe , iu UStavoverni časniki sami priznavajo , da bode ta čudna prikazen v parlamentarnem življenji — imela slabe nasledke za Zdanjo vlado in njeno stranko. Za g o r n j c - a v s t r i j s k c g a ces. namestnika je imenovan bivši advokat in dozdanji sek-cijski šef v trgovinskem mtnisterstvu, VVieden-fe 1 d. O gorski državni zbor je izbiral v regnikolarno deputacijo sledeče poslance : Csett-gerv. Sennvev, Peehv, Szell, Ludvik Horvat (Dc-akisti), Tisza in GhicZV (zmerna levičnjaka). Ti možje bodo torej s hrvatsko regnikolarno deputacijo, katere udje so že v Pešto odpotovali, uravnavali državopravno razmerje Ogcrske in Hrvatske. V nesrečni Španiji ne morejo domini priti, dasiravno je deuašnja Zorillova vlada precej svobodo- in pravicoljuba. V Madridu je bil zopet hram na ulicah, napadali so kralja metajo opeke na njegovo palačo, v Kataloniji in Galiciji pak je zopet upor. Eazne stvari. ;: (Deželnega glavarja i ni a m o!) Sobotne uradne novine so nam novico prinesle, da je linančni prokurator g. vitez Kaltcnegger imenovan za deželnega glavarja kranjskega. (Go-j vorioa, da postane to Dežman, je torej hitro dejansko preklicana.) Da bode sedanje ministerstvo vzelo deželnega glavarja iz nemško valne m anj-šine naše dežele, — o tem nijsmo dvomili. Iz-nenada pa pride HLalteneggerjevo imenovanje vendar, ter je v parlamentarnem življenji — unieuin. Deželni glavar, predsednik zboru, mora poslanec biti. Kalteucgger pa dozdaj še nij poslance, kajti proti njegovi in dr. Supanovi voli t ■, i v Ljubljani je protest vložen, oba uijsta še verificirana. Ker je znano, da so se pri ljubljanskih volit vab velike nepravilnosti godile, — lehko bi bilo mogoče, da, celo pričakovati sc mora, da deželni /bor Ralten-eggerjeve volitve ne odobri iu tako bi imeli deželni zbor brez deželnega glavarja. * (De že 1 n i p r e, d s e d n i k A u e r s p c rg) je včeraj predstavil deželnemu odboru novega dež. glavarja Kaltencggerja. * (L j u h 1 j a uski .,m e s t n i o č 0 t j o") so se včeraj, 28 glav močni, šli poklanjal novemu deželnemu glavarju K a 11 e n e gge rj 11. Ljubljanski učitelji) kakor tudi še nekateri iz dežele so bili te dni ori Pirkerji na obligatnom poklanjali. Pripoveduje/o , da je mož te »lui za nekaj pedi zrastel. Todi baje mnogo obeta od svoje ..delavnosti." i: (Ljubljanski škof) č. g, Vidmar je, kakor se nam pripoveduje, te dni iz R ima dobil dovoljenje, da sme svoje škofovsko mesto odložiti. Ker jo žc zdavnaj javno povedal, da hoče svoji česti odreči se, mogoče je. da zdaj po dobljenem papeževem dovoljenji res to učiui. (i. škofu Vidmarju) je, kakor čujemo, c. kr, deželni predsednik Auersperg imeni al več kaplanov, katere hoče, da škof premosti , ker so ..političiii agitatorji." Radovedni smo, ali hode škof tej želji ustregel , ali ne. * i < i I e d e I a p 1 o n j e n j a ,.S 1 o v e u a k e g a Naroda") prinaša ..l.aib. Zeitg." od pondeljka 1-1. okt. v uradnem oddelku nemški ,,erkenntnis" e. kr. deželnega kot tiskovnega soda ljubljanskega, ki pravi, da naš dotični članek zapopada objektivni pregrešek kakor je zaznamovan v §, ."■»><) k. z. („Kdor z zasmehovanjem zaukaže ali razsodbe oblastnij v nič devati skuša . ." itd.), zakar se za-plenjenje lista potrjuje, in vsled objektivnega postopanje po čl. V. postave IT), okt. 1868 dalnjo razširjevauja lista prepoveduje, uničenje tiskarskega Stavka i zaplenjenih 778 iztisov (toliko jih je namreč policija dobila) ukazuje. :,: (Naš članek) sorad katerega smo bili konfiscirani je dunajski „\Yandorcr" v celoti prinese1, a nij bil konfisciran. Tudi „N. Pr. Pr." ga skoro v celem posnetku prinaša. In vendar veljajo na Dunaji tiste postave kot v Ljubljani! * (O d c. kr. ljubljanske so d nije) sluga je bil prinesel zadnjo soboto uekovo zapečateno pisanje našemu odgovornemu uredniku v „narodno tiskarno'. Ker je bila adresa nemška, pobotui listič tudi nemški, odgovorni urednik pisanja nij hotel sprejeti, rekši, da zahteva na podlogi zakona kot Slovenec in slovenska stranka tudi slo-vensk dopis od e. kr. urada. — Sodimo, da je donesena stvar v kaki dotiki s konfiskacijo št. 116 ,,Slovenskega Naroda." * (Slovensko gledališč e) Prva igra „St." — druge redne predstave dramatičnega društva, občinstvo nij po vsem zadovolila. Kakor vse dobre francoske konverzacijske vesele igre, zahtevala je tudi ta resnejega študija posameznih uah'»g in značajev. Upamo, da bodo rcgisseurstvo in igralci prihodnje bolje skrbeli, da izvrše popolneje, kar morejo, ako le resno hote. — Druga igra „lleli Otelo" je tudi ta večer nahajala na galeriji in v parterji hvaležne gledalce. * (Nemško gledališče in Si (»vene i v Ljubljani.) Nemškutarji v Ljubljani so kakor se kaže, sklenili, vselej kadar je slovenska predstava, napraviti v kazini koncert, da svoje ljudi od slovenskega gledališča odstranjujejo. Vsled tega jo bil že zadnjo soboto tak koncert. — Temu nasproti bode treba Slovencem v Ljubljani enako postopati, če se bode taka agitacija ponavljala. Naj nemškutarji z nemar ne puščajo, da mora nemško gledišče v Ljubljani celo nehati, ako vsi Slovenci več vanj ne zahajajo, tako bodo prazne galerije in parter. * ((L S t c g n a r,) znani pedadogiški slovenski pisatelj, dozdaj učitelj v Idriji , pride za učitelja v kaznilnico na grad v Ljubljani. ,: (Kuski mlini.) Do zadnjega časa so Uusi samo nezmleto žito, posebno pšenico ne-zmlcto izvažali v zapadno Evropo, katera je potem rusko žito zmlela in dobiček pri tem v svojih žepih obdržala. Uusi so pa kmalu" spoznali, da bi imeli večji dobiček pri izvaževanji žita, ako bi ga sami v svojih mlinih mlcli in izvažali potem moko. Nastalo je za to v južni Pusiji mnogo mlinarskih podvzetij. Sedaj pa se snuje veliko akcijsko društvo s poldrugim milijonom rublje v kapitala, katero hoče mlinarsko industrijo v južni Rusiji v najširšem obsegu opravljati. Utemeljitelji omenjenega akcijskega društva so : K. J. Tupicvu, J. M. Filipov, .1. Romanov, 0« K. Andore, A. M. Erlanger in še drugi. * (P o nem če vanje Slovanov na Pruskem.) Praškemu „Pokroku" sc pišo iz pruske Šlezijc: V slovanskih šolah pri nas se po vladuej naredbi od 2 oralom velikim vinogradom pri podružnej cerkvi sv. Klene, katera je eno uro hoda oddaljena od železniško postaje sv, Jurij pri Rifhiku. Posestvo je posebno prilično za duhovnika, živečega v pokoju. Več sc p02VC pri mlinarju Mihaelu T a u -š e k u v Slivnici pošta sv. Juri j. (20.'$—1) Počenim v spodnjem truplu sc priporoča maža za počene od (J. Stur-z c u e g g c r - j a v 11 c r i s a u - u na Švajear-skcni. Ona nema n i k a k o r š n i h škodljivi h t v a r i n v sebi in o z d r a v i tudi celo staro po-čenost, kakor tudi materne predpadke v največjih slučajih popolnem. — Dobi sc v lončkih po gld. .'J.l'o a. v. z naukom o rabi in iznenadu-jočimi spričevali vred kakor po G. Sturzenegger-ju samem tako tudi v lekarnah: V. €* rill>lo* v (• r a d c i in .h»/.cl 11 Vin* Mohrcnupothckc, Tuchlauben 27 na Dunaji. (202—I) Dva pisarja! Katera s sprieali dokazati moreta, da sta v odvetniški ali vsaj v sodnijski manipulaciji izurjena, trezna in slovenskega jezika zmožna tudi v pisavi, dobita takoj stalno službo. Pisma naj sc pošljejo do .'10. tega meseca podpisanemu. Ur. Janez Orosel, odvetnik v Smarji pri Jelšah. (St. Marcin bei Krlacbstein l interstcierinark (194—8) pr. st. Georgen Sudbahn.) broz zdravila Na prsih in plučah iioiuui sc pii naravnem potu tudi v obupnih in oit nlravnlkoV in nooiuravljlvo raigliilonili .-InOiiiili rini i k u I ii •> »zilruvljiijii bres zdravila. Po natančnem popUtt bolesni pove |ii>m..... V 00 Dir. J. II. Flckert, Berlin, Wall-Strnsse No. 23. Ilunoriir 6ffld. O. v., ki 8i' naj pismu priloži. i (162—12) broz zdravila 1 — GfB m l>4'/iti |>l«is<-i. IjIič cena c3 -r-l F* CL> r~ > '■-i i s Vi. - 'i 5 ,~ 5 g > P. '3, tr. '3 S E a 2 c -§ 3 N 1*8 9 p —■ rH 00 CI ^ rS, ^4 iS i-" > M Z? l ^55 *J ,S S «3 . ~ ."M' - S « S . o iMqofl^ .>nrl -.■^C") 4 u ta . > « •—i o rt *« i n ji I rt rt ^ •3