Terme Ptuj
S/». HOTELS i, RESORTS
Torek: Tednikov kopalni dan
a -50 %
na celodnevno vstopnico
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
Ž! rflV
w se 57 dni	191 © ^^^^^^ ^^^^^^^ ^^ Perutnina Ptuj -G} maraton 2015
	Staro mestno jedro PTUJ / www.poiimaraton.si
Kronika
Lenart • Nekdanji hotel Črni les znova naprodaj
O Stran 24
Ptuj, petek, 17. aprila 2015 letnik LXVIII • št. 30 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8« 98,2 °I04t3
www.radio-ptuj.si
Ormož, Podravje • Kdo bo skrivnostni kupec vodnjakov TSO
Voda v roke zasebnika?
Nepremičninski trg Podravje
• Najbolje 4 se prodajajo stanovanja in
■ V I I v
manjše hise O Strani 6 in 7
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
-dllb-ai
UPilijonov evrov za potne ItrOfke ministrstev z resorji
Dom upokojencev Ptuj: Kdo je odgovoren za milijon evrov premalo plačanega davka
Zadružni trg: CPP zahteva revizijo izbire izvajglca^
O Stranj
Apače:
, "'i.'i
t
Kaj MORS (spet): 1
obljubljaj, agrarni:
skupnosij]
O Strani'6'inl7
2 Štajerski
Aktualno
petek • 17. aprila 2015
Ormož • Tovarna sladkorja prodaja kmetijska zemljišča, na katerih so vodnjaki
Kdo bo skrivnostni kupec vodnjakov
Tovarni sladkorja Ormož (TSO) v likvidaciji je po razgradnji in odprodaji proizvodnih zmogljivosti ostalo precej premoženja. Po besedah likv nekdanjega direktorja TSO Jurija Dogše naj bi bila zemljišča, ki sodijo v sklop tovarniškega kompleksa in so še v lasti TSO v likvidaciji, vredna
Na oglasni deski Upravne enote Ormož je bila 19. marca objavljena ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč v lasti TSO v likvidaciji. Prodaja se 20 parcel na območju katastrskih občin Pušenci in Ormož. Gre
Uvodnik
za majhna zemljišča, ki merijo od nekaj deset do nekaj sto kvadratnih metrov. Najmanjše meri 20, največje 855 kvadratnih metrov. Skupna velikost vseh je dobrih 43 arov, prodajajo se kot celota za ceno 100.000 evrov.
Usodo Zemljanov kroji le odstotek najbogatejših
Kljub prizadevanjem mednarodnih človekoljubnih organizacij ter redkih posameznikov, celo samega papeža, da bi stopnjo globalne neenakosti v svetu omilili, se prepad med bogatimi in revnimi nezadržno povečuje. Verjamem, da je k temu marsikje pripomogla tudi gospodarska kriza, saj se je v najtežjih časih poleg povečanega števila revnih pojavilo tudi več novih bogatašev. Naravnost šokiral pa me je podatek mednarodne človekoljubne organizacije, da bo že naslednje leto le en odstotek Zemljanov bogatejši od preostalih 99. In ta odstotek bogatašev, šlo naj bi za okoli 70 milijonov ljudi, naj bi v naslednjem letu obvladoval že več kot polovico vsega premoženja na Zemlji. Pa nas bo na planetu kmalu 7 milijard. Sliši se neverjetno in nedopustno, a verjamem, da ne bo kaj drugače. Tega se menda zaveda tudi svetovni gospodarski forum, ki naj bi letos več pozornosti namenil naraščajoči neenakosti v svetu, saj bi ta lahko prerasla v varnostno krizo, tega pa si najbogatejši ne morejo privoščiti. Da si prizadevajo za odpravo ekstremne neenakosti in za pravičnejši svet, je občasno slišati tudi iz ust velikih svetovnih voditeljev, od ameriškega predsednika do direktorice mednarodnega denarnega sklada, a poti od besed do dejanj ne najdejo. Tudi voditelji nekaterih drugih držav obljubljajo boj proti previsokim davkom, pa dovoljujejo, da se še naprej krepijo državne službe, da je bolj kot kapital obdavčeno delo, da minimalne plače ne zadostujejo niti za dostojno življenje; skratka revežev je vse več. Preveč.
In žal se vse to kruto odraža tudi v naši domovini. Pred centri za socialno delo se povečujejo vrste čakajočih na socialno pomoč, slaba volja se povečuje na obeh straneh okenc, tudi izgredi niso redkost, kajti stiske ljudi se kopičijo, zaposleni na centrih pa jih ne morejo reševati dovolj učinkovito. Socialne stiske ljudi povzročajo tudi slabše medsebojne odnose v družinah in vrsto drugih težav. Ob vsem tem pa se obeta, da bodo razmere v centrih za socialno delo še slabše, saj bodo junija ostali brez 62 informatorjev, ki so jih s pomočjo evropskih sredstev zaposlili po sprejetju socialne zakonodaje. Država pa, kljub obljubi, da ne gre le za začasno rešitev, letno ne premore 1,8 milijona evrov, da bi prevzela financiranje. Slabo se nam obeta, kajti, če bo tako, bo popolnoma na dnu tudi vsa država.
Martin Ozmec
Na ponudbi je navedeno, da je kupec znan. Če prodajno ceno razdelimo s skupno velikostjo vseh zemljišč, dobimo ceno 23 evrov za kvadratni meter. Najboljša kmetijska zemljišča na dobro rodovitnih legah Ptujskega polja se prodajajo za ceno okrog dva evra po kvadratnem metru, zgornja meja po kvadratu je nekje 2,5 evra. Ponudba za prodajo pa ni zanimiva zgolj zaradi izjemno visoko zastavljene cene, temveč tudi, ker so na nekaterih zemljiščih, ki so sicer kategorizirana kot kmetijska, vodnjaki za črpanje vode. Morda je cena tako visoka prav zaradi vodnjakov. Slednji bodo novemu lastniku ob pridobljenem ustreznem dovoljenju omogočali črpanje vode.
Dopps in občina Ormož nista kupca
Iz vseh navedenih razlogov in ob dejstvu, da je kupec znan, je vprašanje, kdo bo novi lastnik
teh zemljišč in vodnjakov, še toliko bolj zanimivo. Bo to morebiti Komunalno podjetje (KP) Ormož, morda Občina Ormož ali pa celo Dopps, ki mu je TSO v likvidaciji v preteklosti že podaril lagune, v katerih se ureja naravni rezervat. V lagunah vzpostavljajo mokrišče, za kar je potreben dotok vode. Zato smo ugibali, da bi lahko bil kupec vodnjakov Dopps. Direktor Damijan Denac je to možnost zavrnil: »Dopps teh zemljišč ne bo kupil. Nov dotok vode v lagune je že vzpostavljen. Vodo zajemamo iz Drave, iz Ormoškega jezera.«
Iz občine Ormož so sporočili, da niso potencialni kupec zemljišč in vodnjakov. »Občina Ormož ima vodno črpališče urejeno,« je v odgovoru na naše vprašanje zapisal župan Alojz Sok. Dodajmo, da morda ne bi bilo čisto nič narobe, če bi občina vodnjake, ki se prodajajo, kupila, saj bi tako dostop do vodnega vira ostal v javni lasti.
Voda bo v prihodnosti predragoceni naravni vir.
Komunala in Dogša pa v molk
Tudi na KP Ormož smo poizvedovali, ali so morebiti kupec teh zemljišč in vodnjakov. Kljub
večkratni prošnji za odgovor se na našo elektronsko pošto niso odzvali. Prav tako na naša vprašanja ni želel odgovarjati likvidacijski upravitelj TSO Jurij Dogša. V vprašanjih, ki smo jih
Ptuj • Dom upokojencev plačeval premalo davka - kdo je odgovoren?
Več kot milijon evrov premal
Marca lani je bil v Domu upokojencev Ptuj izveden davčni nadzor, ki je pokazal, da je bilo v tc davka. Ker je šlo za davčno tajnost, javnost vpogleda v te dokumente ni imela. A je januarja le1 značaja in takoj je postalo kristalno jasno, zakaj so si posamezniki prizadevali te informacije si
Preverjali smo: kdo je kriv, da je Dom vse od leta 2008 do 2013 napačno obračunaval davek: ministrstvo, računo-vodkinja, nekdanja direktorica ali revizorka, ki naj bi podala „sporna" priporočila?
Marca lani je davčna inšpekcija opravila nadzor na podlagi dveh sklepov, ugotavljala pa je
MESTNA OBČINA PTUJ
Ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov.
obračunavanje davka v ptujskem Domu upokojencev za obdobje od 2008 do 2011 ter za leti 2012 in 2013. Kot izhaja iz zapisnika in odločbe, je davčni nadzor ugotovil številne nepravilnosti, saj v določenih točkah niso bili spoštovani računovodski standardi in normativi. Ugotovljene so bile nepravilnosti v zvezi z izkazovanjem prihodkov na račun kratkoročno odloženih prihodkov in vnaprej vračunanih stroškov, izkazovanjem previsokih poslovnih odhodkov ter računovodskim obravnavanjem vlaganj v opredmetena osnovna sredstva.
Ali enostavneje, samo en praktičen primer: na konte investicijskega vzdrževanja so evidentirali tudi takšne izdatke, ki imajo naravo investicij in na ta način izkazali nižjo davčno osnovo. Kot izhaja iz tabele, je bilo zaradi takšnih nepravilnost premalo obračunanega 1.040.570 evrov davka od do-
hodkov pravnih oseb, in sicer od leta 2008 do 2013. Po ugotovljenih nepravilno-
stih in sklepu davčne inšpekcije je Dom upokojencev moral plačati omenjeni znesek in
Kristina Dokl je žogico podala računovodkinji Andreji Kuret. Njen odgovor še čakamo ...
Foto: CG
Foto: DK
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 17. aprila 2015
Aktualno
Štajerski	3
TSO
idacijskega upravitelja in okrog pet milijonov evrov.
naslovili nanj, nas je zanimalo, zakaj je cena prodaje nastavljena tako visoko - 23 evrov po kvadratnem metru za kmetijsko zemljišče. Takšne cene v Ormožu v povprečju ne dosegajo niti zazidljiva stavbna zemljišča. Nadalje smo Dogša povprašali, kdo je je potencialni kupec, glede na to, da je na ponudbi za prodajo navedeno, da je kupec znan. Poizvedovali smo tudi o podatkih o morebitni koncesiji oziroma pravici za črpanje vode na dotičnih zemljiščih. Dogša je vsa naša vprašanja ignoriral. Nekatere odgovore nam je kljub njegovemu molku uspelo pridobiti na drugih naslovih. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so pojasnili, da je TSO v preteklosti podal vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja za črpanje vode na štirih parcelah, ki so danes v postopku prodaje. Vendar je bil kasneje postopek izdaje dovoljenja na željo stranke (TSO) leta 2011 ustavljen. Dogšu smo
zastavili vprašanje, zakaj so zaustavili postopek pridobivanja vodnega dovoljenja. Odgovora nismo prejeli. Na ARSO so še pojasnili, da za štiri zemljišča, ki jih TSO prodaja in na katerih so vodnjaki, vodno dovoljenje za odvzem oz. črpanje vode ni izdano in da po parcelnih številkah iz evidenc tudi ni razvidno, da bi kdo podal vlogo.
Če bi direktorica KP Ormož Pavla Majcen in likvidacijski upravitelj TSO Jurij Dogša na
naša vprašanja odgovorila, bi marsikaj v članku lahko navedli natančneje. Ne eno in ne drugo podjetje v delu, o katerem danes pišemo, ni zavezano k odgovarjanju na vprašanja javnosti. Saj gre pri dotičnem vprašanju za tržno in ne javno dejavnost. Pa čeprav je voda javna dobrina. Ormoški vodnjaki, ki jih nekdo kupuje, pa so samo pot do nje. Trgovanje z vodo se, kot kaže naš primer, začenja.
Mojca Zemljarič
Če bo lastnik vodnjakov zasebnik in bo vodno dovoljenje izdano na njegovo ime, to nadalje pomeni čisto privatizacijo vodnega vira. In to sredi Ormoža. Ne nekje daleč, daleč od nas, na drugem koncu Evrope, temveč tukaj, sredi Prlekije. Sicer pa je v Ormožu že trenutna situacija z vodnimi viri deloma privatizirana. Komunalno podjetje Ormož je v 100-odstotni zasebni lasti. Za primerjavo: večina slovenskih komunalnih podjetij je v javni lasti. Torej ormoška Komunala kot konce-sionar zasebnik upravlja z javnimi vodnimi viri in javno infrastrukturo (omrežjem). Kot koncesionar ima v rokah škarje in platno glede obračunavanja cen uporabnikom in vzdrževanja sistema, vključno z nekaterimi nujnimi investicijskimi vlaganji v omrežje - tistimi, ki se jih šteje med vzdrževalna dela. Res je, da cene oskrbe s pitno vodo potrjuje občinski svet. Pripravi in predlaga pa jih koncesionar v sodelovanju z občinsko upravo oziroma vodstvom občine. Na občinskem svetu v Ormožu, kjer ima župan pri glasovanju zagotovljeno koalicijsko večino, ni prav nobene bojazni, da cene, ki jih predlaga koncesionar, ne bi bile potrjene.
Dodajmo, da je TSO pred leti Doppsu podaril 55 hektarjev zemljišč. S ciljem varovanja narave, torej zaščite javnega interesa. Tudi v primeru vodnjakov bi lahko TSO šel nasproti javnemu interesu in bi ta zemljišča podaril ali za simbolično ceno prodal lokalni skupnosti. Dostop do vodnega vira bi tako ostal v javni lasti, morda kot rezervno črpališče za morebitna sušna obdobja ali pa namakanje kmetijskih površin.
Ptuj • CPP v revizijo postopka oddaje del za P+R parkirišče
Milijonska naložba čaka izvajalca
Neizbrani izvajalec gradnje P+R parkirišča na Zadružnem trgu na Ptuju, po naših informacijah je to Cestno podjetje Ptuj (CPP), se je pritožil nad izbiro izvajalca in zahteva razveljavitev oddaje javnega naročila.
Januarj a je bil na portalu j avnih naročil objavljen razpis za oddajo del za izvedbo gradnje P+R parkirišča na Zadružnem trgu. Naročnik del je Mestna občina (MO) Ptuj. Gre za projekt, za katerega so odobrena evropska sredstva, tako imenovani RRP. Na razpis je prispelo devet ponudb. Ker postopek oddaje javnega naročila ni pravnomočno končan, vrednosti ponudb in imen ponudnikov na MO Ptuj zaenkrat ne razkrivajo.
V teku je namreč predrevizijski postopek.
V skladu z veljavnim proračunom MO Ptuj je vrednost projekta dobrih 900.000 evrov. Dobrega pol milijona evrov je predvidenih iz sredstev RRP, preostalih 400.000 evrov bo za naložbo zagotovila MO. Zaradi črpanja evropskih sredstev mora biti projekt končan letos. A zapletlo se je že pri oddaji javnega naročila. Od odločitve Državne revizijske
komisije (DKOM) je zdaj odvisno, ali bo postopek oddaje javnega naročila potrdila ali ovrgla. V vsakem primeru pa pritožba na DKOM pomeni časovni zamik začetka izvedbe gradbenih del.
Za komentar oziroma pojasnilo, zakaj so vložili zahtevek za revizijo nad izbiro, smo zaprosili direktorja CPP Martina Turka. Na našo elektronsko sporočilo se ni odzval.
MZ
o plačanega davka
im zavodu nepravilno oziroma premalo plačanega več kot milijon evrov tos informacijska pooblaščenka odločila, da gre za informacijo javnega kriti pred javnostjo.
obresti v višini okrog 41.808 evrov.
So prikrivali presežek prihodkov, da javnost ne bi zahtevala nižje cene?
Kako je možno, da je Dom upokojencev Ptuj plačeval premalo davka, so takrat davčni inšpektorji seveda povprašali tudi Kristino Dokl, nekdanjo direktorico Doma, in računo-vodkinjo Andrejo Kuret. Od Doma nam je uspelo pridobiti pisno izjavo o okoliščinah prekrška, pod katero sta podpisani obe. V tej med drugim piše, da bi minister za finance v Pravilniku iz leta 2008 moral natančneje opredeliti pridobitno in nepridobitno dejavnost ter da pri določenih nepridobitnih zavodih nastaja presežek prihodkov nad odhodki, a da naj bi pristojna ministrstva „svetovala" javnim zavodom izkazovanje čim nižjega presežka. „Razlog je v odzivnosti javnosti. Če izve, da v nekih dejavnostih nastajajo presežki
prihodkov nad odhodki, ki jih plačujejo neposredno uporabniki, bo nastal pritisk na znižanje cen," je zapisala Doklova, ki se je sklicevala na strokovni članek revizorke Brigite Franc.
Doklova trdila, da so ji tako svetovali tudi na ministrstvih! Kdo? Konkretnih odgovorov ni dala.
Ko smo Doklovo prosili, ali lahko pove, kje konkretno so bila dana navodila, da se prikazuje nižji presežek prihodkov nad odhodki (kar je po veljavni zakonodaji protizakonito), in
kateri minister ji je to svetoval, je žogico podala računovodki-nji Doma, ki naj bi takrat imela vsa pooblastila za področje financ in računovodstva. Zapisala pa je, da so s spremembo davčne zakonodaje od leta 2008 tudi neprofitne organizacije zavezane za plačilo davka od presežka prihodkov nad odhodki in da je bilo veliko razprav in strokovnih gradiv na to temo.
A vprašanje ostaja: četudi bi kdo javnim zavodom svetoval takšno ravnanje, ali ni to kršitev zakonodaje, predpisov in računovodskih standardov?
In čeprav je Doklova zatrdila, da je Dom delal po pisnih
usmeritvah pristojnih revizorjev in prikazoval sredstva na tisti postavki, kjer ni bilo treba obračunati davka, dokazov za to ni podala. Sklicevala se je le na Brigito Franc in njen strokovni članek. Še bolj zanimivo pa je, da je bila Frančeva decembra lani, ko jo je predsednik sveta zavoda DU Ptuj Franc Kodela prosil za pojasnilo v zvezi z omenjeno zadevo, šokirana, saj za omenjeni zavod po njenih besedah ni izdelala nikakršnega mnenja. Zapisala je: „Res je, da sem avtorica članka z naslovom Davčni vidik pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki je objavljen na spletni strani naše revizijske družbe, vendar ta članek ni bil izdan za potrebe Doma upokojencev Ptuj, ampak odraža moje strokovno opažanje in poznavanje računovodske in davčne problematike v javnih zavodih. Kot že rečeno pa nisem nikoli revidirala Doma upokojencev Ptuj, niti mu svetovala in zanj pripravljala strokovnih mnenj, še manj pa mnenj, ki bi se uporabila v konkretnem davčno inšpekcijskem nadzoru."
Protizakonito delali za „dobrobit" Ptuja?!
Doklova pa še vedno vztraja, da ni šlo za davčno utajo, ampak da so sredstva rezervirali za gradnjo oskrbovanih stanovanj. Trdi tudi, da nihče ni bil oškodovan, kar pa ne drži, saj je bila oškodovana davčna blagajna.
„Če bi plačali davek, bi bila zbrana sredstva za oskrbovana stanovanja nižja za ta znesek. Davek bi bil odveden v skupni državni proračun. To se je tudi zgodilo, ko je Dom na zahtevo g. Kodela obiskala davčna inšpekcija, ki je ugotovila navedeno in izdala odločbo, da mora Dom sedaj poravnati davek skupaj z obrestmi (torej tistimi obrestmi, ki jih je Dom že prejemal od državne zakladnice za vezavo teh sredstev). Pomeni, da Dom ni oškodovan za celotne obresti, kot navaja g. Kodela, saj jih je že vsa leta prejemal, sedaj jih (ker sredstev za oskrbovana stanovanja še ni porabil, ker so bila namensko določena, pa jih za druge namene ni mogel porabiti) je pa
moral skupaj z davkom odvesti v državni proračun," še dodaja nekdanja direktorica Doma upokojencev Ptuj.
A Kodela je jasen: »Dom je moral plačati obresti za premalo plačane davke v višini 41.808 evrov.« Na očitek Doklove, da ima zaradi njega Dom, posledično pa lokalna skupnost, za okrog milijon evrov manj sredstev za oskrbovana stanovanja, ker je Dom ta sredstva v letu 2014 nakazal v državni proračun, pa predsednik sveta zavoda DU Ptuj odgovarja: „Ali ga. Dokl želi povedati, da z namenom, da bi Ptuj imel en milijon evrov več sredstev za oskrbovana stanovanja, lahko kršiš zakone, predpise in računovodske standarde in goljufaš državo? Poleg tega ne gre za sredstva MO Ptuj, ampak je lastnik Doma in s tem s sredstev MDDSZ, ki pa je zopet državni organ."
Za konec pa še poudarja, da če bi navedbe in opravičila Doklove držali, Dom ne bi plačal premalo plačanih davkov še pred prejemom odločbe FURS.
Dženana Kmetec
Povzetek dodatno obračunanega davka v posameznih letih D AV6 NA TA J N O ST
■ A	- skupna razlika PRIHODKI	2008	I 2009	| 2010	447.713,41	| 2012	| 2013	447.713,41
B	- skupna razlika ODHODKI	155.204,90	1.652.906,32	980.684,03	1.148.464,85	647,444,07	693,075,65	5.277.779,82
C	- skupna razlika OSNOVE PRED OLAJŠAVAMI (A+B)	155.204,90	1.652.906,32	980.684,03	1.596.178,26	647,444,07	693,075,65	5.725.493,23
D	- DODATNO PRIZNANE OLAJŠAVE	12.858,07	70.900,29	90.673,26	30.000,00	269.817,68	0,00	474.249,30
E	- RAZLIKA OBDAVČLJIVE OSNOVE (C-D)	142.346,83	1.582.006,02	890.010,77	1.566.178,26	377.626,39	693.075,65	5.251.243,93
F	- STOPNJA DAVKA	22%	21%	20%	20%	18%	17%	
	- razlika DAVKA ZA PLAČILO (E*F) |	31.316,30	| 332.221,26	| 178.002,15	| 313.235,65	| 67.972,75	| 117.822,86	| 1.040.570,98 |
Davčni organ je pri zavezancu DU Ptuj ugotovil nepravilnosti. Zgornja tabela prikazuje po letih premalo obračunan davek, ki so ga v letu 2014 morali plačati skupaj z obrestmi (41.808 evrov).
Vir: DURS
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 17. aprila 2015
Slovenija • Koliko so nas lani stali potni stroški in stroški službenih poti za
Za potne stroške in stroške služ z resorji vrtoglavih 57 milijonov
V vladi Mira Cerarja deluje 14 ministrstev s številnimi organi. Gre za več tisoč zaposlenih, ki jim poleg rednega plačila mesečno stroške službenih poti javnih uslužbencev vseh takrat delujočih ministrstev in pristojnih organov. Kljub temu da nam nekatera financiranja, smo prišli do zelo visokih izračunov - skupaj do vrtoglavih več kot 57 milijonov evrov.
V	nadaljevanju predstavljamo zneske po posameznih ministrstvih z resorji, pri tem pa še dodajmo, da so viri financiranja poleg proračuna tudi sredstva, pridobljena iz evropskih projektov.
MO: 15 milijonov €
Stroški za prevoze na delo so za lansko leto za vse uslužbence na Ministrstvu za obrambo, vključno z organi v sestavi, znašali 13.987.054 evrov, stroški službenih poti pa dodatnih 1.828.723 evrov - za oboje skupaj torej 15.815.777 evrov.
MIZŠ: 14 milijonov €
V	Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so v letu 2014 stroški prevoza za vse uslužbence znašali 292.485
evrov, izdatki za službena potovanja doma in v tujini pa 247.340 evrov. Povprašali smo še po prevoznih stroških in stroških službenih poti za vse zaposlene v organih, zavodih in institucijah, ki spadajo pod omenjeno ministrstvo (predšolska vzgoja, osnovne in srednje šole, višje in visokošolski zavodi, univerze, glasbene šole). Kot so nam povedali, ministrstvo vrtcem sofinancira plačilo staršev za vsakega drugega in naslednjega otroka, vključenega v vrtec, zato ne razpolaga s podatki o stroških prevoza na delo za zaposlene v vrtcih. »Za zaposlene v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami je ministrstvo v letu 2014 izplačalo
za stroške prevoza na delo in z njega za zaposlene, katerih plače se financirajo iz državnega proračuna, 14.042.570 evrov. Za zaposlene v glasbenih šolah ministrstvo ne financira stroškov prevoza na delo in z dela. Za zaposlene v srednjih, dijaških domovih, višjih in visokih šolah ministrstvo tega podatka nima, saj te dejavnosti financira kosovno in ne po posameznih namenih.« Zanimalo nas je še, koliko je naštetim ministrstvo v lanskem letu izplačalo za stroške službenih poti, a kot so nam odgovorili, službenih poti neposredno niso financirali. Če potegnemo črto, torej skupni stroški prevoza za zaposlene na celotnem resorju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so za lansko leto znašali 14.335.055 evrov,
izdatki za službene poti pa dodatnih 247.340 evrov - oboje skupaj torej: 14.582.395 evrov.
MNZ: 12 milijonov €
Za stroške prevoza uslužbencev Ministrstva za zunanje zadeve (pod katerega je v lanskem letu deloma spadalo tudi področje Ministrstva za javno upravo - torej so zajeti tudi javni uslužbenci Ministrstva za javno upravo) je bilo v letu 2014 izplačanih 789.908 evrov, za stroške službenih poti pa 168.319 evrov. Pod okrilje financiranja omenjenega ministrstva spadajo še Policija, Inšpektorat RS za notranje zadeve in Inšpektorat za javni sektor. Največ, 11.105.062 evrov, so znašali potni stroški za zaposlene na Policiji, 20.290
evrov za uslužbence Inšpektorata RS za notranje zadeve in 15.978 evrov za zaposlene na Inšpektoratu za javni sektor. Medtem ko so skupni izdatki za službene poti za Policijo znašali 789.139 evrov, za Inšpektorat RS za notranje zadeve 1.024 evrov in za Inšpektorat za javni sektor 25 evrov. Po zbranih podatkih lahko torej sklenemo, da so skupni stroški prevoza za zaposlene na celotnem resorju Ministrstva za notranje zadeve za lansko leto znašali 11.931.239 evrov, izdatki za službene poti pa dodatnih 958.509 evrov - oboje skupaj torej 12.889.748 evrov.
MF: 5 milijonov €
Potni stroški za uslužbence Ministrstva za finance so
v letu 2014 znašali 424.758 evrov, izdatki za službene poti pa 336.542 evrov. V okviru ministrstva deluje še Urad RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD), Urad RS za nadzor proračuna (UNP), Finančna uprava RS (FURS) in Uprava RS za javna plačila (UJP). Prevozni stroški so bili v lanskem letu izplačani za uslužbence v višini 3.764.451 evrov (v tem znesku so upoštevani tudi stroški v pravnih predhodnicah FURS, nekdanji Carinski in Davčni upravi RS, ki sta z 31. 7. 2014 prenehali delovati in sta se združili v enoten organ), za uslužbence UJP 191.591 evrov, za zaposlene UNP 74.243 evrov ter za uslužbence UPPD 11.578 evrov. Medtem ko so izdatki za službene poti znašali za zaposlene FURS 129.552 evrov, za
Priprave na 13. Poli maraton v polnem teku
Unikatno vsakoletno kolesarsko doživetje bo ponovno športno obarvalo staro mestno jedro Ptuja in njegove okolice
Poli maraton se je v svojih častitljivih 13 letih uveljavil kot največje in najbolj prepoznavno kolesarsko dogajanje v Sloveniji in sosednjih državah. Več tisoč kolesarskih navdušencev vsako leto pogajanja pedale v izvrstni družbi, odlični organizaciji, vrhunski kulinarični ponudbi in ne nazadnje v odlični pejsaži kolesarskih tras, ki iz urbanega središča vedute najstarejšega slovenskega mesta potujejo med neokrnjeno naravo gričev v njegovi okolici. Tudi letošnjo soboto, 13. junija, organizatorji obljubljajo najboljše kolesarsko doživetje za vse generacije re-kreativcev, ki prisegajo na strast do gibanja v naravi, druženje in odlično kulinariko.
Mesec april, ko je pomlad končno namenila nekaj več sončnih dni, je pravi čas, da kolesarke in kolesarji lahko »pobegnejo« na svoja kolesa in začnejo intenzivne priprave na ~ 13. Poli maraton. Tradicionalno | uveljavljene trase Poli maratona I se tudi to leto raztezajo med I zahtevnejšo Maxi progo 52 km, i Mini progo 21,2 km in tisto za
najmlajše začetnike kolesarjenja Poli Snack progo v dolžini 2 km. Organizatorji najbolj množičnega rekreativno-kole-sarskega dogodka v Sloveniji so tudi letos od starta pred upravno zgradbo Perutnine Ptuj pa vse do cilja na poti zagotovili točke za osvežitev z vodo in sadjem, tehnično pomoč za manjše kolesarske okvare in vse potrebno za popoln užitek. Ob prijavi na 13. Poli maraton seveda vsakega udeleženca čaka paket presenečenja, ob koncu pa ne gre pozabiti že tradicionalne pogostitve za vse udeležence, sočnih piščancev, nepogrešljivih testenin in drugih dobrot.
Poli maraton se je vse od svojih začetkov uveljavil kot največji slovenski rekreativen športni dogodek in tradicionalno so kolesarske nadebudnice in kolesarski navdušenci drugo soboto v mesecu v svojih koledarjih že označili z barvo obvezne udeležbe. Prijave so se že začele, vreme je zagotovljeno in organizatorji vas pričakujemo!
Start tradicionalnega 12. Poli maratona, največjega rekreativno kolesarskega dogodka v Sloveniji, je minil ob pozitivnem vzdušju in ob številčni udeležbi.
petek • 17. aprila 2015
Tednikov objektiv
Štajerski	5
uslužbence ministrstev
benih poti za vsa ministrstva
evrov
pripadajo tudi potni stroški, pa tudi stroški službenih poti. Preverili smo, koliko denarja je v lanskem letu šlo za potne stroške in ministrstva niso posredovala vseh navedenih stroškov za nekatere zavode in druge ustanove, ki spadajo pod okrilje njihovega
uslužbence UJP 6.142 evrov, za zaposlene UNP 28.778 evrov ter za uslužbence UPPD 5.756 evrov. Po zbranih podatkih lahko torej sklenemo, da so potni stroški za zaposlene na celotnem resorju Ministrstva za finance za lansko leto znašali 4.466.621 evrov, skupni izdatki za službene poti pa dodatnih 506.770 evrov - oboje skupaj torej 4.973.391 evrov.
MZZ: 1,8 milijona €
Kot so sporočili z ministrstva, pod katerim sicer ne delujejo institucije, zavodi oz. organi, so stroški za prevoze na delo za leto 2014 za vse uslužbence Ministrstva za zunanje zadeve znašali 488.284 evrov, stroški službenih poti pa 1.333.708 evrov - za oboje skupaj torej 1.821.992 evrov.
MKGP: 1,7 milijona €
Potni stroški so v letu 2014 za vse uslužbence Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znašali 393.894 evrov, stroški službenih poti pa dodatnih 322.507 evrov. Pod okrilje financiranja omenjenega ministrstva spadajo še Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (ISGLR) ter Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Prevozni stroški v lanskem letu so bili izplačani za uslužbence UV-HVVR v višini 418.247 evrov, za zaposlene AKTRP 337.623 evrov ter za uslužbence ICGLR 122.636 evrov. Medtem ko so izdatki za službene poti znašali za zaposlene UVHVVR 109.972 evrov, za uslužbence AKTRP 38.892 evrov ter za zaposlene ICGLR 8.512 evrov. Po zbranih podatkih lahko torej sklenemo, da so potni stroški za lansko leto za zaposlene na celotnem resorju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znašali 1.272.400 evrov, skupni izdatki za službene poti pa 497.883 evrov - oboje skupaj torej 1.770.283 evrov.
MZIP: 1,7 milijona €
Potni stroški so v letu 2014 za uslužbence Ministrstva za infrastrukturo (leta 2014 Ministrstva za infrastrukturi in prostor) znašali 374.048 evrov,

Potovan|i idobMv.ifT.
Nalog
za službeno potovanje
odporu \f
izdatki za službene poti pa 230.704 evrov. V okviru ministrstva deluje še Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI, leta 2014 Direkcija za infrastrukturo), Uprava RS za pomorstvo (URSP), Geodetska uprava RS (GURS), Inšpektorat RS za infrastrukturo (IPEP), leta 2014 Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor), Agencija RS za varnost prometa (AVP), Agencija RS za civilno letalstvo (CAA) in Agencija RS za železniški promet (AŽP). Prevozni stroški so bili v lanskem letu izplačani za uslužbence GURS v višini 331.222 evrov, za zaposlene IPEP 170.458 evrov, za uslužbence AVP 121.702 evrov, za zaposlene DRSI 72.251 evrov, za uslužbence CAA 66.365 evrov, za zaposlene URSP 36.422 evrov in ter za uslužbence AŽP 22.444 evrov. Medtem ko so izdatki za službene poti znašali za uslužbence GURS v višini 40.088 evrov, za zaposlene IPEP 11.939 evrov, za uslužbence AVP 17.501 evro, za zaposlene DRSI 2.080 evrov, za uslužbence CAA 155.965 evrov, za zaposlene URSP 13.846 evrov in ter za uslužbence AŽP 24.436 evrov. Po zbranih podatkih lahko torej sklenemo, da so skupni potni stroški za lansko leto za zaposlene na celotnem resorju Ministrstva za infrastrukturo znašali 1.194.914 evrov, skupni izdatki za službene poti pa dodatnih 496.563 evrov - oboje skupaj torej 1.691.477 evrov.
MP: 1,6 milijona €
Stroški za prevoze na delo so v letu 2014 za vse uslužbence Ministrstva za pravosodje skupno znašali 386.889, stroški za službene poti pa 68.441 evrov. V okviru omenjenega ministrstva deluje še Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) in Študijski center za narodno spravo (SCNR). Za plačilo stroškov na delo so za uslužbence URSIKS namenili 784.203 evrov, 22.761 evrov pa za potne stroške uslužbencev SCNR. Medtem ko so izdatki za službena potovanja za zaposlene URSIKS skupno znašali 319.169 evrov (od tega je strošek goriva znašal 129.563 evrov, strošek vzdrževanja službenih vozil 127.359 evrov, pristojbine, zavarovanja službenih vozil 54.474 evrov, strošek prevoza z lastnimi vozili 5.865 evrov in strošek prevoza v tujini 1.907 evrov), za zaposlene SCNR pa 5.769 evrov. Pod črto, torej skupni potni stroški za lansko leto so za zaposlene na celotnem resorju Ministrstva za pravosodje znašali 1.193.853 evrov, skupni izdatki službenih poti pa dodatnih 393.379 evrov - oboje skupaj torej 1.587.232 evrov.
MGRT 1,2 milijona €
»Stroški prevoza na delo so v letu 2014 za vse uslužbence Ministrstva za gospodarski razvoj
L
in tehnologijo (MGRT) znašali 299.216 evrov. Stroški službenih poti pa 139-386 evrov,« so sporočili s pristojnega ministrstva. Sicer pa pod okrilje financiranja MGRT sodi še Urad RS za intelektualno lastnino (UIL), Urad RS za meroslovje (MIRS), Tržni inšpektorat RS (TIRS) in osebe javnega prava (Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma Slovenije (SPIRIT), Javni zavod Slovenska akreditacija (SA), Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST), Zavod RS za blagovne rezerve (ZRSBR), Javni sklad RS za podjetništvo (Slovenski podjetniški sklad - SPS), Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja (Slovenski regionalno razvojni sklad - Srrs) ter Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK). Skupni potni stroški za naštete organe in institucije so v lanskem letu znašali 409.323 evrov, skupni strošek službenih poti pa 394.116 evrov. Izmed naštetih po višini izplačanih stroškov s 106.727 evrov izstopa TIRS, po izdatkih službenih poti pa s 180.359 evrov SPIRIT. Pod črto, torej skupni stroški prevoza so za lansko leto za zaposlene na celotnem resorju Ministrstva za notranje zadeve znašali 708.539 evrov, skupni stroški službenih poti pa dodatnih 533.502 evrov -oboje skupaj torej 1.242.041 evrov.
Foto: Črtomir Goznik
MZ: 330.000 €
Stroški prevoza na delo so v letu 2014 za uslužbence Ministrstva za zdravje skupno znašali 106.033 evrov, izdatki za službene poti pa 90.852 evrov. V okviru omenjenega ministrstva delujejo še Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS), Urad RS za kemikalije (URKS) in Uprava RS za varstvo pred sevanji (UR-SVS). Prevozni stroški so bili v lanskem letu za uslužbence ZIRS izplačani v višini 81.983 evrov, za zaposlene URKS in 3.985 evrov za uslužbence UR-SVS. Medtem ko so izdatki za službene poti za lansko leto za zaposlene ZIRS znašali 10.381 evrov, za uslužbence URKS 19.127 evrov in 6.883 evrov za zaposlene URSVS. Po zbranih podatkih lahko torej sklenemo, da so potni stroški za zaposlene na celotnem resorju Ministrstva za zdravje za lansko leto znašali 207.531 evrov, izdatki za službene poti pa dodatnih 127.243 evrov - oboje skupaj torej 334.774 evrov.
MDDSZ: 250.000 €
»Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve (MDDSZ) in enake možnosti so stroški prevoza na delo za javne uslužbence v letu 2014 znašali 218.467 evrov. Upoštevani so vsi zaposleni na MDDSZ, tudi preko projektov (tehnična pomoč - Evropski socialni
sklad in ostalih projektov, ki so sofinacirani iz evropskih sredstev). MDDSZ je v letu 2014 plačalo za stroške službenih poti 34.890 evrov (vključno z zaposlenimi na projektih),« so sporočili s pristojnega ministrstva - za oboje skupaj torej 253.357 evrov. A pozor, skupni znesek bi bil gotovo veliko višji, če bi k temu prišteli še stroške zavodov, ki delujejo pod okriljem ministrstva. Kot so dejali, namreč teh podatkov še nimajo zbranih: »Podatkov za vse centre za socialno delo in VDC je za leto 2014 še nimamo zbrane.« -
Zavod za zaposlovanje
1. stroški za prevoze na delo v letu 2014 za vse uslužbence vašega zavoda =550.539,70 EUR; > 2. stroški za službene poti v letu 2014 za vse zaposlene =42.872,15 EUR.
MK: 220.000 €
Potni stroški so v letu 2014 za uslužbence Ministrstva za kulturo znašali 106.675 evrov, izdatki za službene poti pa 27.567 evrov. V okviru ministrstva delujeta še Inšpektorat RS za kulturo in medije ter Arhiv Republike Slovenije. Za uslužbence naštetih je ministrstvo za stroške prevoza na delo v lanskem letu izplačalo dodatnih 52.281 evrov (za uslužbence Arhiva RS 50.484 evrov, za uslužbence Inšpektorata RS za kulturo in medije pa 1.797 evrov), za izdatke službenih poti pa še 33.685 evrov (za zaposlene na Arhivu RS 33.009 evrov, za zaposlene na Inšpektoratu RS za kulturo in medije pa 675 evrov). Medtem ko višino zneskov za potne in službene stroške uslužbencev javnih zavodov, ki jih prav tako financira Ministrstvo za kulturo nismo prejeli, saj kot so pojasnili: »Gre za samostojne pravne subjekte in mi zanje ne zbiramo tovrstnih podatkov.« Po zbranih podatkih lahko torej sklenemo, da so skupni stroški za lansko leto za zaposlene na celotnem resorju Ministrstva za kulturo znašali najmanj 158.956 evrov, za stroške službenih poti pa 61.252 evrov - za oboje skupaj torej 220.208 evrov.
Monika Levanič
6 Štajerski
Za zdravje
petek • 17. aprila 2015
Slovenija, Podravje • Najdražje prodana hiša je bila v Ljubljani
Promet z nepremičninami lani končno
Konec leta 2013 je vse kazalo, da se trend padanja prometa s stanovanjskimi nepremičninami krepi in da bi bili lahko v letu 2014 priča drugemu Vendar, kot je ugotovila Geodetska uprava RS (GURS), se je zgodilo ravno nasprotno. Promet s stanovanji in hišami se je bistveno povečal in celo
Še vedno pa je bilo lani število evidentiranih prodaj stanovanjskih nepremičnin za 30 odstotkov manjše kot v pred-kriznem letu 2007.
Na vzhodu države stagnacija prodaje in nižanje cen
Na GURS so na podlagi zbranih podatkov o nepremičninskem trgu povedali, da se lanski promet z družinskimi hišami v vzhodni Sloveniji v primerjavi z letom prej ni bistveno povečal, cene pa so se v poprečju občutno znižale in prav tako kot za stanovanja dosegle najnižjo raven. Najdražje so se na območju vzhodne Slovenije, ki obsega Mursko Soboto z okolico, Goričko, ostanek Prekmurja, vzhodni del Slovenskih goric, Dravsko polje, Ptuj z okolico in Haloze, prodajale hiše na območjih občin Ptuj in Murska Sobota, kjer je bilo treba za 145 m2 veliko hišo s pripadajočim zemljiščem v povprečju odšteti nekaj več kot 80.000 evrov, seveda je bila cena odvisna od starosti in velikosti pripadajočih zemljišč. V okolici Maribora pa je bilo tre-
Na Štajerskem se najbolje prodajajo
I	■ ■	l»' I |V
stanovanja in manjše hise
Kot ocenjujejo na nepremičninski agenciji Re-max, je trg nepremičnin na Štajerskem precej živahen. »Cene so v glavnem že dosegle tisto spodnjo mejo in ne računamo na večje padce cen nepremičnin. Najbolje se dejansko prodajajo stanovanja in manjše hiše, tudi take, ki so potrebne adaptacije ali celo primerne za rušenje in nadomestno gradnjo - skratka v cenovnem rangu do 120.000 evrov. V zadnjem času opažamo tudi večje povpraševanje po bivalnih vikendih in manjših parcelah,« je povedala vodja agencije Tanja Tučič. Dodala je, da lani na obravnavnih območjih ni bila začeta gradnja nobenega večjega stanovanjskega objekta, prav tako pa ni bil v tem času dokončan noben večji večstano-vanjski objekt, ter da ponudba nikakor ne zadovolji vsega povpraševanja. In kot še opažajo na agenciji, se v Podravju stanovanjsko vprašanje tradicionalno rešuje z gradnjo družinskih hiš na lastnih parcelah. »Vsekakor na trgu zaznavamo povpraševanje in potrebo po novih stanovanjih. V UE Lenart in Slovenska Bistrica je novogradenj - predvsem novejših stanovanj - na razpolago nekoliko več, za razliko od Ptuja in Ormoža. Cene rabljenih stanovanj se gibljejo na Ptuju od 900 do 1.050 € po m2, približno tako se gibljejo cene tudi v Slovenski Bistrici, medtem ko so cene rabljenih stanovanj v Lenartu in Ormožu nekoliko nižje. Nižje so tudi cene stanovanj, ki niso bila adaptirana. Novejša stanovanja pa so predvsem na Ptuju precej iskana, zato se cene gibljejo od 1.100 do 1.300 €/m2,« je še povedala Tanja Tučič.
ba v povprečju odšteti 90.000 evrov za 155 m2 veliko hišo s pripadajočim zemljiščem. Najcenejše so bile kakor običajno hiše na Goričkem. Tam je bila povprečna pogodbena cena prodane hiše nekaj več kakor 36.000 evrov, za kolikor je bilo
mogoče kupiti približno 65 let staro hišo z okoli 150 m2 površine in okoli 3700 m2 zemljišča.
Na območju, ki vključuje Mursko Soboto z okolico, Goričko, ostanek Prekmurja, vzhodni del Slovenskih goric, Dravsko polje, Ptuj z okolico
Foto: Mojca Vtič
in Haloze, se je v letu 2014 promet s stanovanji v večstano-vanjskih stavbah v primerjavi z letom prej povečal za dobrih 16 %. Povprečna cena pa se je nekoliko znižala 900 €/m2 in je dosegla rekordno nizko raven od začetka sistematične-
Slovenska Bistrica • 5. maj - dan D za Granit
Kit-ak in stečajni za znižanje kupnine, sedaj je vse odvisno
Še pred nekaj meseci sta bila kupec Granita Andrej Kitak iz Kit-ak gradnje ter stečajni upravitelj slovenjebistriškega gradbinca Branko Dordevič nasprotnih si mnenj za prodajo, sta stališči zbližala. »Predlagal bom, da se kupnina zniža, saj smo ves čas obratovanja Granita uporabljali rudnine kamnoloma, s tem pa se je vrednost po nižji ceni, pa ni odvisno zgolj od stečajnega upravitelja, temveč v prvi vrsti od upnika Družbe za upravljanje terjatev bank, če bo pristala na znižano kupnino.
Višje sodišče v Ljubljani je februarja vnovič pritrdilo okrajnemu sodišču Slovenska Bistrica, ki je lani podalo stečajnemu upravitelju soglasje, da s kupcem Kit-ak gradnje sklene prodajno pogodbo. »Sodišče nam je potrdilo, da smo naredili prav. Do petega maja ima Kitak čas, da poravna kupnino, torej 7,5 milijona evrov. Morda bo nekaj manjša, saj je zdravo jedro ta čas poslovalo in s tem tudi izkoriščalo rudnine v kamnolomu,« je pojasnil Dordevič, ki je še pred nekaj meseci ostro zanikal, da prodaja nekaj, česar nima, kot mu je očital gradbinec iz Rogaške Slatine. Zdaj je stečajni upravitelj spremenil mnenje in dodal, da znižanje kupnine ni sporno, saj da gre za specifičen tečaj. »Podjetje je namreč poslovalo in izkoriščalo sredstva, četudi je bilo v stečajnem postopku. Gre za prvi tovrsten primer v Sloveniji,« je povedal Dordevič. Prav tako je stečajni dejal, da bo imel prvo možnost za unovčitev bančne garancije, to je 750.000 evrov, 24. aprila.
»Včasih je bilo vse odvisno od Beograda, danes od slabe banke«
In za koliko naj bi se znižala cena, kar je bilo še pred meseci nepredstavljivo? Andrej Kitak je ocenil: »V času stečaja je zdravo jedro obratovalo in porabili so približno 400.000 kubičnih metrov kamnin, torej mi morajo znižati kupnino vsaj za 1,4 milijona evrov.« Vendar pa je sedaj vprašanje, ali bo slaba banka pristala na to znižanje. Kot pa je povedal Kitak, zmanjšanja kupnine DUTB ne želi razumeti. »Dejali so mi, da bi to moral upoštevati, vendar potem bi morali kamnolom zakleniti ob podpisu pogodbe in ne vsak dan obratovati. Nato so me vprašali, kam je šel denar od izrabljene rudnine. Pojasnil sem jim, da je upravitelj dal ta denar za plače ljudi. Mi smo sedaj žrtveno jagnje, slaba banka pa se drži kot upnik nazaj,
Foto: Mojca Vtič
Če se bo prodajna vrednost Granita znižala, ga je Kitak pripravljen kupiti. Čaka se odločitev DUTB.
z upraviteljem pa se gledava z 'naspidiranimi očkami'. On bi rad prodal, meni pa, če manjka za en milijon evrov ali več materiala, potem ne bom kupil za 7,5 milijona evrov.« Kljub številnim postopkom na sodiščih, ugovarjanju glede količine in vrednosti stečajne mase pa je Kitak, kot je zatrdil, še vedno pripravljen kupiti slovenjebi-striškega gradbinca, saj naj bi to bila njegova največja želja in širitev podjetja. »Nisem pa pripravljen plačati, dokler ni jasno narejene inventure. Sicer pa mi imamo podatek o izkoriščenosti kamnoloma, stečajni ga ima, slaba banka pa se bori, ker ne bo dobila 7,5 milijona evrov. Lahko bi danes ali jutri nakazal 7,5 milijona evrov, vendar milijona ali več nikoli ne bi dobil nazaj. Torej če se do petega maja DUTB ne odloči, potem gredo ljudje na borzo. Včasih je bilo vse odvisno od Beograda, danes od Ljubljane oziroma DUTB.«
In če torej slaba banka ne izda soglasja za znižanje kupnine, je kot možen scenarij Kitak
opisal, da bo Dordevič bančno garancijo v višini 750.000 evrov unovčil, on bo tožil stečajnega upravitelja, saj po Kitakovih besedah stečajni ne more izpolniti pogodbenih obveznosti (saj da v kamnolomu ni toliko materiala, kot ga bilo ob podpisu pogodbe). Kitak je še spomnil, da bo tudi potekel enoletni rok za prodajo Granita in da bo zato sodišče najverjetneje izdalo sklep, da tudi zdravo jedro Granita konča delovanje, to pa pomeni, da bo na cesti približno 70 zaposlenih. Sledi prodaja Granita po delih, in kot je prepričan Kitak, bo potemtakem slaba banka prejela še manj denarja od njegove ponudbe. Seveda se ni mogoče niti prekmalu veseliti, če slaba banka poda soglasje za znižanje kupnine. »Na to se lahko pritoži kdo izmed drugih, ki bi bil po znižani ceni potencialni kupec, to je pač Slovenija,« je sklenil Kitak in obljubil, da ko bo in če bo Granit pristal v njegovih rokah, v poljčanskem kamnolomu priredil štajerski piknik.
Mojca Vtič
petek • 17. aprila 2015
Podravje
Štajerski	7
zrasel
dnu krize slovenskega nepremičninskega trga. dosegel najvišjo raven od dna v letu 2009.
ga spremljanja cen leta 2007. Po podatkih GURS so najvišjo povprečno ceno, približno 1.030 €/mz (upoštevanih 71 prodaj), dosegla stanovanja na območju Ptuja, sledilo je območje Murske Sobote z 950 €/ m2 (upoštevanih 58 prodaj). Po dvoletnem upadanju je promet s stanovanji v Mariboru lani vendarle nekoliko zrasel. Povprečna cena rabljenega stanovanja je znašala 1.050 €/ m2. Ponudbe novih stanovanj v Mariboru skorajda ni več, ugotavljajo na GURS in ocenjujejo, da je zaloga neprodanih, prvič vseljivih stanovanj na širšem območju Maribora znaša še okoli 140 stanovanj, od tega jih je polovica v nasedlem projektu v Spodnjem Dupleku.
Najvišje cene tradicionalno dosegajo
stanovanja na Obali
Po podatkih GURS je lani na Obali najvišjo ceno, 840.000 evrov, dosegla štiri leta stara hiša v Kopru z lepim pogledom na morje. Vsi kupci štirih najdražje prodanih hiš na Obali, s ceno nad 600 tisoč evrov,
so bili tuji državljani. Sicer pa je bila lani najdražje prodana stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem v središču Ljubljane, ki jo je kupila pravna oseba za nekaj več kot milijon evrov.
Kot so ugotovili na GURS, je povprečna cena rabljenega stanovanja ostala tradicionalno najvišja na počitniško privlačnem območju Obale brez Kopra. V letu 2014 je znašala 2.250 €/m2. Na drugem mestu po višini cen ostaja prestolnica, kjer je bila lani povprečna cena rabljenega stanovanja 2.020 €/m2. Najdražje stanovanje, ki je bilo v letu 2014 prodano v Ljubljani, je bilo trisobno stanovanje v središču mesta s 100 kvadratnimi metri uporabne površine, zgrajeno leta 2005. Prodano je bilo, skupaj z dvema parkirnima mestoma, za 550.000 evrov, kupec pa je bila pravna oseba. Koper je v zadnjih dveh letih doživel največji padec cen rabljenih stanovanj med slovenskimi mesti, tako je lani povprečna cena stanovanja znašala 1.780 €/m2, kar je v primerjavi z rekordnim letom 2008 za tretjino manj.
Mojca Vtič
od slabe banke
glede prodajne vrednosti Granita, sedaj ko se izteka rok zmanjšala,« je pojasnil Dordevič. Ali bo Kitak kupil Granit
Granit je v prvih dveh mesecih letošnjega leta ustvaril za 465.304 evrov prihodkov in 558.068 odhodkov, kar pomeni, da je pridelal 93.339 evrov izgube. Kot je pojasnil stečajni upravitelj Branko Dordevič, je to glede na sezonska nihanja pričakovan rezultat, je pa izguba glede na podatke enakega obdobja lani večja za nekaj več kot 100.000 evrov. Najstarejši gradbinec je lansko leto kljub stečaju končal z dobičkom. V lanskem letu je Granit ustvaril za 5,3 milijona evrov prihodkov in 4,7 milijona evrov odhodkov ter tako leto zaokrožil s 583.596 evri dobička. Večino, 37 % celotne proizvodnje podjetja, je ustvarila enota Gradbena operativa, druga po vrsti je enota Kamnolom z 29-odstotnim deležem v celotni proizvodnji, ostale enote skupaj prispevajo 34 % k celotni proizvodnji podjetja.
Ptuj • Posvet na temo: Kako do nič odpadkov
Ideja o družbi brez odpadkov
Minuli teden je v kongresnem centru v dominikanskem samostanu potekal strokovni posvet na temo Kako do nič odpadkov v Sloveniji. Predstavljeni rezultati niso najboljši, treba bo vložiti veliko dela, a možnost, da se uvrstimo na seznam „družb recikliranja", ostaja odprta.
Minuli teden je v organizaciji Zveze ekoloških gibanj Slovenije - ZEG, ZRS Bistra Ptuj ter Ministrstva za okolje in prostor potekal dvodnevni strokovni posvet o učinkovitosti shem za ravnanje s predpisanimi vrstami odpadkov in predstavitvijo ukrepov za celovito (integrirano) ravnanje v Sloveniji.
Kot je pojasnila Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj, je en izmed pomembnejših zaključkov ta, da izvorni koncept nič odpadkov zahteva, da se vsi povzročeni odpadki zberejo in v predelani obliki snovno reciklirajo, pri čemer pa toplotna izraba ni predvidena. Ob tem dodaja, da stroka vidi možnost za približevanje družbi z nič odpadki z vključitvijo odpadkov v celostni sistem upravljanja z viri, ob upoštevanju naravnih zakonov in previdnostnega načela.
Po predstavljenih zaključkih na posvetu se Slovenija z 52 % ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov (2013) uvršča v evropski vrh, nima pa zagotovljenega celovitega ravnanja z odpadki. Največja težava je ustrezna obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem. „To resno ovira možnost, da bi se Slovenija lahko uvrstila med »družbo recikliranja«, še zlasti zato, ker po letu 2020 odlaganje naj ne bi bilo več predmet ravnanja z odpadki v EU. Če nam ne bo uspelo pravočasno zagotoviti ustrezne infrastrukture za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in za toplotno izrabo energetske bogate lahke frakcije odpadkov, reciklažnih okoljskih ciljev ne bomo dosegli. Strokovna javnost je zato upravičeno zaskrbljena, da se v zadnjih letih stanje ni bistveno izboljšalo,
Še en zanimiv podatek, predstavljen na posvetu, kaže, da se je v letu 2013 v Sloveniji zbralo v okviru javne službe zbiranja komunalnih odpadkov približno 359 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Od tega je bilo mešanih komunalnih odpadkov 136 kg/preb. (53,49 %), ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov 72 kg/preb. (26,07 %), odpadne komunalne embalaže 51 kg/prebivalca (20,44 %).
/
v NAMENA POSVETOVANJA
Najpomembnejši (predlagani) potrebni ukrepi ob zaključku posveta:
Odpadki morajo biti obravnavani kot viri, zato se mora negospodarno ravnanje z njimi sankcionirati
Finančno spodbujanje ponovno uporabljene opreme in izdelkov z namenom zmanjševanja ekološkega odtisa, zmanjševanja emisij CO2
Spodbujanje energijske izrabe iz odpadkov pridobljenih goriv
S ciljem doseganja izboljšanega ravnanja z odpadki v RS naj vlada pripravi novo strategijo ravnanja z odpadki, s čimer bo vzpostavljen odnos med izvedbenimi politikami EU in realnimi možnostmi glede upoštevanja stroškov in koristi alternativnih načinov ravnanja z odpadki v Sloveniji.
(vir: organizacijski odbor strokovnega posveta Kako do nič odpadkov)
Strokovni posvet je potekal v četrtek in petek.
nasprotno, kljub ogromnim investicijam (več sto mio. €) še vedno od države ni zagotovila, da med strateške odločitve gospodarnega ravnanja z odpadki sodi tudi energijska izraba iz odpadkov pridobljenih goriv. Brez termične obdelave odpadkov ni mogoče izvesti predpisanega ravnanja z odpadki skladno z zakonodajo, kjer je odlaganje zadnja možnost ravnanja z od-
padki," so še ob zaključku posveta sklenili v organizacijskem odboru, ki so ga sestavljali dr. Viktor Grilc, Vilko Pešec, mag. Tanja Bolte, dr. Janez Ekart, dr. Niko Samec, dr. Klavdija Rižnar, dr. Marinka Vovk, Igor Petek, dr. Aleksandra Pivec, dr. Filip Ko-kalj, mag. Rudi Vončina, Karel Lipič, Drago Dervarič in Ivan Kukovec.
Dženana Kmetec
Ptuj • Posvet o socialnem podjetništvu
Do letos registriranih 62 socialnih podjetij
V ponedeljek je na Ptuju potekal posvet o socialnem podjetništvu, na katerem je sodelovala tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Kot je poudarila v svojem nagovoru, je socialno podjetništvo mlado področje. Zakon, ki ga ureja, je v veljavo stopil pred tremi leti. Leta 2013, ko je prvič postala resorna ministrica, je bilo ustanovljenih šest socialnih podjetij. Ob začetku leta 2015 jih je bilo že 62. Področje socialnega podjetništva je doslej urejalo ministrstvo za delo. Ker gre za polje na področju gospodarstva, je bilo preneseno na gospodarski resor. »Če želimo, da to področje postane del gospodarske pobude v Sloveniji, potem mora to biti del ministrstva, ki skrbi za razvoj podjetništva,« je dejala Kopač Mrako-va. Ob tem je še poudarila, da je sedanji trenutek pomemben tudi zaradi dejstva, da se začenja nova finančna perspektiva, v kateri bodo bolj kot gradnja zidov pomembni izzivi razvoja
vsebin z velikimi multiplikativ-nimi učinki na področju višje stopnje zaposlenosti.
Vladni državni sekretar Tadej Slapnik je povedal, da je v Sloveniji približno odstotek delovnih mest v socialnih podjetjih. V Evropski uniji je povprečje 6,5
odstotka. Kot primer dobre prakse je navedel Veliko Britanijo, kjer so socialna podjetja zaživela po letu 2002 in do danes vzpostavila več kot 70.000 delovnih mest. Sistemi socialnega podjetništva so po Slapnikovih besedah dobro zaživeli tudi na
Foto: Črtomir Goznik
Med razpravljavci sta bila tudi vladni državni sekretar Tadej Sla-pnik (drugi z desne) in ministrica za delo Anja Kopač Mrak (zadnja z desne).
Danskem, Finskem in v Italiji. Med govorniki na ponedeljkovem posvetu sta bili Nena Do-kuzov iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Duška Lužar Šajt, predsednica Slovenskega foruma socialnega podjetništva. Prva je predstavila ukrepe financiranja razvoja socialnega podjetništva in zadružništva v novem finančnem obdobju 2014 - 2020, druga je govorila o razvoju socialnih podjetij v Sloveniji. Kot primeri dobre prakse delovanja socialnih podjetij so bile predstavljene tri zadruge: Mozaik generacij, Dobrina in Konopko.
Organizatorji ponedeljkovega posveta o socialnem podjetništvu so bili Socialni demokrati, Mestna občina Ptuj in Znan-stveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj.
Mojca Zemljarič
Foto: ČG
8 Štajerski
Politika
petek • 17. aprila 2015
Apače pri Kidričevem • Obetajoče obljube MORS agrarni skupnosti
Bodo po 23 letih kmetom vendarle vrnili odv
Ob celodnevnem obisku vrha vladne stranke SD s predsednikom Dejanom Židanom, ministri in poslanci, so se njihovi predstavniki v torek, 13. aprila, sestali že 23 let zaman trudijo, da bi jim vrnili po vojni odvzeto in nacionalizirano zemljo.
Povabilu agrarne skupnosti (AS) Apače so se odzvali dosedanji obrambni minister Janko Veber, generalni sekretar na ministrstvu za obrambo Boris Balant, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša in gospodarstvenik France Križanič. Pogovorov in ogleda zemljišč ob strelišču Slovenske vojske v Apačah pri Kidričevem pa so se udeležili tudi predsednik OO SD Kidričevo Daniel Zajc ter svetnika Stanislav Lampič in Slavko Krajnc. Predsednik AS Apače Janko Korpič in njihov pravni zastopnik Stanislav Klemen-čič sta gostom pojasnila, da se na Upravni enoti Ptuj že 23 let vleče postopek denacionalizacije, oziroma vrnitve dobrih 32 ha zemljišč članom AS Apače, ki so jim bila odvzela leta 1948 in podržavljena.
Kmetje so
■ V	■ a
prepričani, da gre za namerno zavlačevanje
Člani AS ne morejo razumeti, zakaj so jim že štirikrat zavrnili
odločbe, zato so vse bolj prepričani, da nekdo zadevo namerno zavlačuje. Zaradi domnevne prezasedenosti so primer iz UE Ptuj predali na UE Šmarje pri Jelšah, ki se je z njim ukvarjal štiri leta, nato pa so ga spet vrnili na UE Ptuj. Že na prvi ponovni obravnavi pa se je pokazalo, da se UE bolj nagiba k interesom Slovenske vojske kot k agrarni skupnosti. Del teh zemljišč danes predstavlja tudi vojaško strelišče in vadbišče, ki ju je imela bivša JLA, po osamosvojitvi pa ju je nasledila Slovenska vojska. Zemljišče je v lasti države.
Zakaj RS ugovarja
■ | ■	|I|VV
vrnitvi zemljišč v naravi?
Po denacionalizacijskem zakonu se mora nacionalizirana nepremičnina prvotnim lastnikom vrniti v naravi, če za to ne obstajajo ovire. V tem primeru pa je vrnitev razlaščenih zemljišč v naravi deloma onemogočena, saj je del teh zemljišč po razlastitvi prešel v zasebno lastnino, ki se ne vrača. Preosta-
li del pa je še vedno v državni lasti, zato je vrnitev v naravi teoretično možna. Na osnovi tega RS ves čas postopka, ki se vleče že 23 let, ugovarja vrnitvi v naravi. Na prvi stopnji je upravni organ zahtevek po vrnitvi zemljišč v naravi zavrnil že štirikrat, kajti vse odločitve so bile na podlagi pritožb AS, z utemeljitvijo, da R Slovenija ni dokazala nujnosti uporabe teh zemljišč in njihove nenadomestljivosti. Ker je na tem območju v lasti RS še 77 ha zemlje, so v AS vedno uveljavljali možnost, da lahko vojaško strelišče postavijo 500 do 700 m južno, saj imajo tam dovolj lastne zemlje.
Slovenska vojska ne namerava iz Apač
Pravni zastopnik AS Stanislav Klemenčič je v pogovoru poudaril, da je najbolj spornih približno 3,5 hektarja zemljišč: »Prepričani smo, da bi se na območju 77 hektarjev zemljišč dalo nadomestiti tudi to strelišče, ki je tako in tako predvideno za selitev za hrib. Če bo to
Foto: M. Ozmec
Povabilu agrarne skupnosti so se v Apačah odzvali dosedanji obrambni minister Janko Veber, generalni sekretar na MORS Boris Balant, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša in France Križanič
strelišče ostalo, pa bi lahko bila država pripravljena od te sosednje parcele to površino zamenjati, oziroma jo dati kmetom, kar bi bilo za nas sprejemljivo. Ampak do sedaj te pripravljenosti žal ni bilo.«
Sekretar na MORS Boris Ba-lant je po pogovorih in ogledu
zemljišč ob strelišču sogovornikom zatrdil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se zadeve vendarle razrešijo: »To strelišče v slovenski vojski uporabljamo vse od osamosvojitve dalje, naši pripadniki so tukaj od 15 do 20 dni v mesecu, tako da bi se iz tega okolja težko umaknili.
Smo pa se pripravljeni pogovarjati o sobivanju s krajani na čim bolj sprejemljiv način. Ne morem obljubiti, da bi bili tukaj manj prisotni, saj imamo v srednjeročnem programu SV s tem streliščem resne namene, letos načrtujemo celo izvedbo svetovnega strelskega prven-
Sveta Ana • Za ohranjanje tradicionalne postavitve
Prepovedane enokapnice in ravne strehe
Svetniki in svetnice so na minuli seji s sprejetjem Sprememb in dopolnitev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Sveta Ana med drugim potrdili, da na grajenem območju kmetij in na tistem delu naselja Sveta Ana, ki je viden s ploščadi, niso dovoljena odstopanja pri oblikovanju stanovanjskih in nestanovanjskih objektov. Na tak način bodo ohranili tradicionalno postavitev.
Kot je razvidno iz odloka, so bila doslej že dopustna odstopanja pri oblikovanju streh za ne-stanovanjske objekte. Po novem pa je na večjem delu območja občine dopuščeno tudi odstopanje od oblikovnih meril in pogojev za stanovanjske stavbe in nestanovanjse objekte. Gre za odstopanja, ki se nanašajo na položaj oken v primeru izkoriščene mansarde, na lego vhoda, na oblikovanje strehe, na kritino ter na oblikovanje fasade.
Slednja pa niso dopustna na grajenem območju kmetij ter na območju, ki ga omejujejo javna pot, lokalna cesta in regi-
onalka (gre za del naselja Sveta Ana, ki je viden s ploščadi). Na tak način bodo po besedah župana Silva Slačka višje ovrednotena območja ohranili v tradicionalni postavitvi - brez enokapnic in ravnih streh.
»Če ne bo šlo drugače, bomo peljali iniciativo, da dobimo zdravnika nazaj«
Pod točko Pobude in vprašanja je svetnik Feliks Berič zasta-
vil vprašanje glede zdravstvene ambulante v občini, ki je v začetku aprila zaprla svoja vrata: »Moramo se zavedati, da je bil zdravnik pri Sveti Ani prisoten več kot 35 let. Občani želijo odgovor, kaj se je zgodilo, zakaj noben zdravnik ne ostane tukaj.«
Župan je povedal, da ga je direktor Zdravstvenega doma (ZD) Lenart obvestil o zaprtju ambulante zaradi pomanjkanja zdravnikov. Ne dolgo nazaj naj bi se sicer na kolegiju županov dogovorili, da bo direktor ZD Lenart delo organiziral tako, da bodo vse zunanje ambulante delovale vsaj tri dni v tednu. »To
se ni realiziralo. Zgodilo se je edino to, da smo mi ostali brez zdravnika. Zadevo bomo najprej skušali rešiti s pogovori na UE Lenart in z direktorjem ZD. Če ne bomo uspešni, pa bomo peljali iniciativo do pristojnega ministrstva, da dobimo zdravnika nazaj. Kako uspešni bomo, ne vem ... Iz ZD Lenart naj bi odšla dva zdravnika splošne medicine. Slišim tudi, da v zdravstvenem domu vlada nezadovoljstvo zaposlenih,« je še dejal župan.
»To bo dolga pot do rešitve,« pa je pri tem pripomnila svetnica Breda Špindler.
Monika Levanič
r
v.
Za 17 tabličnih računalnikov 3.200 evrov
Župan Silvo Slaček je svetnike in svetnice seznanil tudi z nabavo 17 tabličnih računalnikov (za 8 članov občinskega sveta, 3 člane nadzornega odbora in 6 za občinsko upravo) v skupni vrednosti 3.200 evrov. »Naredili smo analizo stroškov, povezanih z gradivi v mandatnem obdobju 2010-2014, ki je pokazala, da smo za pripravo gradiva porabili približno 6.323 evrov, kar pomeni, da se investicija povrne že v polovici mandata občinskega sveta,« so sporočili z občine.
Slovenija • 118.099 brezposelnih, manj kot
Starejši in ženske se te mlajšim kaže bolje
Čeprav so podatki Zavoda za zaposlovanje (ZZS) iz marca obetavni več kot februarja in skoraj 6 % več kot marca lani - pa s končno kot 118.000 ljudi.
Konec meseca je bilo registriranih 118.099 brezposelnih oseb, kar je 4.453 oseb oziroma 3,6 % manj kot februarja, in za 6,8 % manj kot marca lani. Trendi so po podatkih ZZS sicer pozitivni in kažejo porast samoza-poslitev in zaposlitev, še vedno pa se je na novo marca prijavilo 7.073 brezposelnih oseb. Med temi je bilo 1.076 iskalcev prve zaposlitve, 1.414 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3.491 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas.
V prvih treh mesecih leta 2015 se je na Zavodu na novo prijavilo 27.865 brezposelnih oseb, največ zato, ker se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Obetaven je podatek, da je v primerjavi z enakim obdobjem lani kar 18,1 % manj iskalcev prve zaposlitve in kar 20 % manj stečajnikov.
Marca se je v primerjavi s februarjem 2015 brezposelnost zmanjšala v vseh območnih službah ZZRS, najbolj pa v OS Murska Sobota, kjer pa je še vedno več brezposelnih kot pred letom dni. V strukturi brezposelnosti so se v primerjavi s
predhodnim mesecem najbolj povečali deleži dolgotrajno brezposelnih oseb, brezposelnih žensk in brezposelnih, starih 50 let ali več.
Očitno je to strukturno gledano velika težava: po podatkih iz zadnjega leta se namreč delež brezposelnih v starosti od 15 do 29 let, delež trajno presežnih delavcev oziroma brezposelnih zaradi stečajev ter delež brezposelnih moških zmanjšuje.
Dženana Kmetec
petek • 17. aprila 2015
Politika
Štajerski	9
zeto zemljo?
tudi s skupino agrarne skupnosti kmetov iz Apač, ki se
Foto: M. Ozmec
"N
Generalni sekretar na MORS Boris Balant
Se je vendarle premaknilo?
Ko smo včeraj poklicali na Ministrstvo za obrambo in povprašali, kako daleč so njihove obljube, nam je sekretar Boris Balant z veseljem pojasnil, da se je zadeva vsaj premaknila iz mrtve točke: »Takoj po vrnitvi v Ljubljano sem organiziral sestanek s predstavniki slovenske vojske. Na sestanku smo zadevo podrobneje preučili in se zavzeli za to, da poskušamo najti ustrezno rešitev. Preučujemo možnost zamenjave dela zemljišča, ki je tik ob strelišču, in če bo to možno, potem bomo vsaj v tem delu zadeve rešili tako, da bodo zadovoljni tudi kmetje.«
Zdaj torej o vrnitvi po vojni odvzetih zemljišč odločajo že petič, v agrarni skupnosti kmetov v Apačah pa še vedno ne vedo, ali jim bodo njihovo zemljo končno vrnili ali ne.
V J
stva. In strelišče ni pomembno le za slovensko vojsko, ampak ga uporabljamo tudi v pripravah na mednarodne operacije.
Lahko pa obljubim, da smo pripravljeni vse probleme reševati sporazumno z okoljem.«
M. Ozmec
februarja
žje zaposlujejo,
- zaposlilo oziroma samozaposlilo se je kar 9.005 oseb, kar je 38 % številko ne moremo biti zadovoljni. Brezposelnih je še vedno več
Še vedno preveč brezposelnih ...
V	prvih treh mesecih leta 2015 se je na Zavodu na novo prijavilo 27.865 brezposelnih oseb, kar je 7,6 % manj kot lani v tem času. Največ oseb se je prijavilo zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas (16.358).
V	četrtek, 9. aprila 2015, je bilo 118.099 iskalcev zaposlitve ter le 1089 prostih delovnih mest. Na območni službi ZZRS Ptuj pa je bilo na ta dan število prostih mest 157.
Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Peta redna seja
Višje cene ravnanja s komunalnimi odpadki
Člani občinskega sveta Sveti Andraž v Slov. goricah so v eni uri soglasno in brez pripomb potrdili 18 točk dnevnega reda, med drugim tudi višje cene za odvoz in ravnanje z odpadki.
Glavni razlog dviga cen za 0,0114 evra/kg ravnanja s komunalnimi odpadki (po novem cena znaša 0,1798 evra/kg) so stroški izgradnje in upravljanje osmih zbirnih centrov. Občani Svetega Andraža bodo tako s prvim majem za vse odpadke, razen za mešane komunalne odpadke, uporabljali zbirni center v Trnovski vasi.
Lani več kaznivih dejanj in kršitev predpisov
Sicer pa so se svetniki in svetnice na minuli seji seznanili tudi z letnim poročilom Policijske postaje Ptuj o varnostnih pojavih na območju občine v minulem letu. Policisti so v letu
2014 zaznali povečanje števila kaznivih dejanj. Obravnavali so namreč 19 kaznivih dejanj, v letu poprej 11. Kot je še razvidno, so pri tem obravnavali največ kaznivih dejanj s področja splošne kriminalitete. Policisti so v lanskem letu zabeležili tudi porast števila kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja, in sicer kar
19, v letu poprej pet. Do povišanja števila prometnih nesreč ni prišlo.
Svetniški zbor je v nadaljevanju potrdil še več aktov, med drugim letni program športa in kulture za leto 2015 in predlog Odloka o ustanovitvi organa SOU občin v Spodnjem Podravju.
Monika Levanič
Središče ob Dravi • Praznovanje občinskega praznika
Ostre besede uperjene proti Ljubljani
S številnimi prireditvami so obeležili že 61. občinski praznik. Osrednja slovesnost je bila v središki Sokolani, kjer je župan Jurij Borko med drugim podelil občinska odlikovanja.
V uvodu slovesnosti, ki sta jo s kulturnim programom popestrila središka godba na pihala in vokalna skupina Jua, je župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko spomnil na investicije, ki so se jih lotili v zadnjem letu ter pohvalil sodelavce v občinski upravi, svetnike ter se zahvalil občanom za potrpežljivost pri gradnji kanalizacijskega omrežja.
Z novimi obljubami nastaja dodaten kaos
Tudi za prihodnje imajo v občini Središče ob Dravi smele načrte, vendar, kot je poudaril Borko, bodo investicije v veliki meri odvisne od drugih. Projekte imajo namreč pripravljene, razpisov pa od nikoder. »Niti operativni program še ni sprejet. Občinam
Posebno priznanje pobudniku za ustanovitev občine
Priznanja so tokrat dobili Jelka Kelemika in Danilo Ja-nežič, Branko Rakuša, Mihael Stajnko, Andrej Ploh, Zlatka Podgorelec, Nikolaj ter Dragica Kovač. Posebno priznanje je prejel Teodor Zorko za aktivnosti pri ustanovitvi občine Središče ob Dravi in delo na področju gasilstva v občini. Bronasto plaketo je prejel prvi uredniški odbor občinskega glasila Sredica za dobro vsebinsko in oblikovno zasnovo, zlato plaketo pa TD Središče ob Dravi za 20 let uspešnega dela na področju turizma in promocije občine
Foto: Miha Sostarič
Ob 61. občinskem prazniku je župan Središča ob Dravi Jurij Borko podelil številna odlikovanja.
pa so se sredstva iz državnega proračuna letos dodatno zmanjšala. Birokrati na ministrstvih nas še vedno dobesedno ubijajo s postopki, uredbami, predpisi, ovirami. Država vse bolj in bolj finančno tone in mi z njo. Pa se nič ne zgodi. Vedno nove misije, rešitelji države, novi predsedniki vlade in ministri, ki obljubljajo vse mogoče, s tega pa nastane dodaten kaos in še več dolga. Država je pokradena in obubožana, pa nihče za nič nikomur ne odgovarja. Pa bi morali. Tega si ne
želim, vendar kot optimist vedno bolj postajam realist. Vidim samo eno. Drvimo v grški scenarij in vsega bo kriva Evropa, dejanski krivci pa se bodo posipali s pepelom in dobili nove, boljše službe. Sprašujem se, kdo je sposoben resetirati to državo, kdo poklicati ljudi, ki so za to stanje odgovorni, na odgovornost. Odgovor je mi državljanke in državljani, ker očitno politiki nimajo volje, moči,« je bil oster Borko.
Miha Šoštarič
Zavrč • Pri koncu projekt Kulturni dom - hiša festivala jabolk
V	Halozah želijo učinkovito kulturno dejavnost
V	občini Zavrč končujejo projekt Kulturni dom Zavrč - hiša festivala jabolk; dveletna naložba je ocenjena na 640.289 evrov, pri čemer je pomembno, da so pridobili kar 445.528 evrov nepovratnih sredstev iz RRP.
Z osrednjim projektom, ki so ga začeli izvajati že sredi lanskega leta, želijo v tej haloški občini opraviti celostno zunanjo in notranjo ureditev kulturnega doma Zavrč, saj želijo v prihodnje zagotavljati bolj raznoliko kulturno dejavnost. Z zunanjo ureditvijo, ki je prav te dni v zaključni fazi, bodo omogočili tudi učinkovitejši dostop do kulturnega doma, v notranjosti doma pa so uredili osrednji prostor z avdio in vizualno opremo, ki bo med drugim omogočala tudi predstavitveno dejavnost v okviru Festivala jabolk. Zaradi nekaterih nujnih sprememb, ki so se pojavile med izvajanjem projekta, so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli sklep o spremembi načrta za omenjeni projekt.
Sicer pa so završki svetniki na zadnji seji potrdili zaključni račun občine Zavrč za minulo leto 2014, z 2,28 milijona evri prihod-
kov in 2,52 milijona evri odhodkov, s čimer so dosegli 95,4 % realizacijo planiranih prihodkov. V prvi obravnavi so soglašali s spremembami pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, potrdili so tudi program dela NO, soglašali so s predlogom pravilnika o obdarovanju novorojencev v občini, ki ga sedaj še usklajujejo. Potrdili so tudi šestčlanski uredniški odbor občinskega glasila Dober den ter investicijsko dokumentacijo (DIIP) za modernizacijo odseka lokalne ceste Hrastovec-Plan-tek, saj so se s tem projektom že prijavili na razpis za sredstva po 23. členu ZOF. Po krajši razpravi so potrdili tudi elaborat z novimi cenami za ravnanje z odpadki. Seznanili pa so se tudi s poslovnimi poročili javnih zavodov in občinskih odborov o poslovanju in delu v minulem letu.
Dodati velja, da v proračuna občine Zavrč letos načrtujejo
1.569.310 evrov prihodkov ter 1.556.160 evrov odhodkov, pri čemer naj bi okoli 27 % (blizu 420.000 evrov) namenili za investicije. Poleg že omenjenega letos v Zavrču načrtujejo še gradnjo zbirnega centra za ravnanje z od-
padki. Če jim bo na razpisih uspelo pridobiti sredstva iz evropskih in državnih virov, pa želijo opraviti še nujno potrebno sanacijo večjih plazov v občini, ki so se pojavili ob obilnem deževju.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Pogled na zunanjost kulturnega doma v Zavrču je že med zaključnimi deli gradbenih delavcev in kamnosekov bistveno lepši.
Foto: DK
10 Štajerski
Kultura in izobraževanje
petek • 17. aprila 2015
Miklavž na Dr. polju • Četrto srečanje tamburašev Dravskega polja
Glas tamburice sedmih orkestrov
V nedeljo, 12. aprila, je Kulturno-umetniško društvo Zvonke Antoličič iz Miklavža na Dravskem polju v športni dvorani tamkajšnje osnovne šole pripravilo že četrto srečanje tamburaških orkestrov z Dravskega polja.
Za konec miklavškega srečanja je več kot stočlanski združeni orkester pod vodstvom Draga Kleina zaigral Kje so tiste stezice.
Foto: jš
Letošnji Glas tamburice je povezal sedem orkestrov oziroma skupin z območja Dravskega polja. Poleg gostiteljev, članov tam-buraškega orkestra KUD Zvonke Antoličič Miklavž, ki jih vodi Petra Beršnjak, so nastopili še tamburaši iz Dupleka (dirigent Marijan Golob), tamburaši
KUD Hoče (um. vodja Boštjan Lorbek), tamburaški orkester KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju (dirigent Jože Šmi-goc), tamburaški orkester Cir-kovce (dirigent Drago Klein), Trniški tamburaši (um. vodja Igor Robar) in tamburaški orkester KUD Majšperk (dirigent
Drago Klein). Orkestri so svoje nastope popestrili s številnimi solisti - instrumentalisti in pevci oziroma pevskimi skupinami, kar je prireditev še dodatno popestrilo in pokazalo vso raznolikost tamburaške glasbe.
Ob koncu so vsi tamburaši - čez sto jih je bilo - pod vod-
stvom Draga Kleina zaigrali in zapeli slovensko ljudsko Kje so tiste stezice. Zelo simboličen naslov, kajti ena od stezic zagotovo pelje do petega srečanja tamburašev Dravskega polja; mogoče se bo prihodnje srečanje preselilo v katero drugo občino.
jš
Prlekija • Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer
Nemška jezikovna diploma
Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) je ena redkih srednjih šol pri nas, ki omogoča priprave na nemško jezikovno diplomo kot izbirni predmet v drugem in tretjem letniku.
S tem so dijakom omogočene dodatne ure nemškega jezika znotraj običajnega urnika, letos pa bo že četrta generacija dijakov opravljala izpit, s katerim si bodo pridobili diplomo druge stopnje (DSD II, stopnja B2-C1).
Izpit za nemško jezikovno diplomo je sestavljen iz štirih delov, ki preverjajo dijakovo bralno in slušno razumevanje, ustno komunikacijo ter sposobnost pisanja dokaj zahtevnega eseja. Opravljen izpit DSD dokazuje aktivno znanje nemškega jezika na zelo visoki ravni, tovrstna diploma pa dijakom odpira vrata večine univerz v nemško govorečih deželah. S soglasjem nemške Konference ministrov za šolstvo bodo dijaki GFML od naslednjega šolskega leta lahko v Ljutomeru opravljali tudi nemško jezikovno diplomo na prvi stopnji. Letošnja gene-
racija kandidatov GFML, ki je opravljala izpit za nemško jezikovno diplomo, se je odlično
odrezala. Izpit je opravljalo 27 dijakov, tokrat prvič tudi iz programa predšolske vzgoje - na
nivoju C1 je izpit opravilo 18 dijakov, na nivoju B2 pa osem. Ljutomerska gimnazija je med slovenskimi šolami na drugem mestu po pridobljenih diplomah. Od tokratne generacije dijakov, ki so opravljali nemško jezikovno diplomo, velja izpostaviti Barbaro Budja in Nušo Rajtar, ki sta od 96 možnih točk dosegli 95 oziroma 94 točk.
NŠ
Dijaki GFML, ki so opravljali izpit za nemško jezikovno diplomo
Ptuj • Novo v OŠ Ljudski vrt
Učenje v planetariju
V tednu dejavnosti od 9. do 13. marca smo učitelji in učenci na OŠ Ljudski vrt v okviru naslova »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost« razmišljali, se učili in ustvarjali v različnih aktivnostih, delavnicah, projektih.
O vesolju, nastanku sveta, človeškem telesu in nudenju prve pomoči so učenci pridobili zanimiva in koristna znanja v naravoslovnih dnevih ob obisku planetarija.
S pomočjo zunanjih mentorjev so učenci proučevali
različne leče, mikroskope, zakonitosti potovanja svetlobe in odstirali skrivnosti naše sposobnosti gledanja in vida. Preizkusili so se v ročnih spretnostih, natančnosti in sledenju navodilom ter izdelali različne predmete: camero obscuro,
periskop, vodne rakete, ki so jih tudi izstrelili ...
V planetariju so učenci pod mentorstvom Sebastjana Jakše, lastnika planetarija, opazovali nočno nebo, spreminjanje lege zvezd na nebu glede na letne čase, različne pojave v vesolju,
ozvezdj a, pravljične podobe, ki jih v postavitvi zvezd vidimo ljudje, in mitološke zgodbe, povezane z njimi, lepote in veličastnost življenja na Zemlji ter izzive odkrivanja in raziskovanja osupljivih razsežnosti vesolja.
Učenci od 1. do 9. razreda so razvijali svoje zmožnosti opazovanja, sodelovanja, praktičnega ustvarjanja, usvajali znanja s področja naravoslovja in se ob aktivnih oblikah dela ter računalniških simulacijah igraje učili. Vse to so aprila odkrivali in doživljali tudi učenci in učitelji na naši podružnici v Grajeni.
Jasmina Žel
Tednikova knjigarnica
Gojenje čilijev - ta je pa dobra!
Se po sveži barvi diši novost f založbe eBesede, ki ji je namenjena današnja knjigarnica. Dišečnost ni ravno odlika in posebnost, ki bi bila knjižno, književno in knjižnično pomembna, razen tistega posebnega vonja, ki obkroža polico s starimi knjigami. A ta knjiga naravnost diši in blešči od neke pomladanske energije, četudi je izdaja v resnici priročnik za ljubiteljske vrtnarje. Še več, je zelo ozko specializirana knjiga s pridihom eksoti-ke, saj v je v celoti posvečena čilijem.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) pravi, da je čili moškega spola in je feferonu podobna sorta paprike, tako pravimo tudi njegovim koničastim pekočim plodovom. Pod 2 ta isti slovar (stran 204) pravi, da lahko besedica čili pomeni začimbo iz zmletih posušenih plodov te rastline, npr. žlička čilija, ščepec čilija v prahu.
Knjiga Gojenje čilijev, s podnaslovom Priročnik za ljubiteljsko gojenje čilijev, obsega 105 strani s kazalom in s stvarnim kazalom vred, je preveden priročnik (prevod Nikolaj Pečenko), a njegov avtor Jason Nickles je očitno srčen, iskren čilist, z obilo znanja in prakse, ki zna nagovoriti in navdušit tako, da tudi tistim, ki jih rezka pekočina feferonov niti malo ne privlači, ali jim je nenavadno goreč občutek na okušalnih br-bončicah odveč, postane vabljivo pridelovanje in uporabljanje čilijev. Ne nazadnje je čili zelenjava, ki jo uživajo po vsem svetu in ji pripisujejo mnoge zdravilne učinke. Tako je na primer brati na spletu, da je čili odličen antidepresiv, da znižuje holesterol, varuje pred arterosklerozo, pred srčno in možgansko kapjo, spodbuja delovanje želodčne sluznice in ščiti želodec, povečuje prekrvavitev prebavnega trakta, pomaga pri hujšanju, sorta jalapeno pa je zelo učinkovita proti raku na prostati.
Osebno sem se navdušila že ob avtorjevih uvodnih besedah, ko za razliko od drugih »globalnih, prevedenih avtorjev« pravi tako:
Ta priročnik je napisan z mislijo na pridelovalce v Združenem kraljestvu, severni Evropi in zmernih predelih Severne Amerike. A čili je čili in enaka načela veljajo, ne glede na to, kje na svetu se pravzaprav nahajate. Bolje kot kdorkoli veste, kakšno je vaše krajevno podnebje, ob branju te knjige pa boste kmalu ugotovili, na katere dejavnike morate misliti pri odločanju o skrbi za vaše rastlinice. Bralci, ki živijo na južni polobli, bodo denimo morali prevesti vsako omembo na jug obrnjenih oken, saj pri njih sije sonce s severa. Prav tako bodo morali obrniti letne čase; kar se v Evropi dogaja od marca do septembra, se bo denimo na Novi Zelandiji dogajalo od septembra do marca ...
Ne bi vas preveč rad zamoril z znanostjo, a občasno je vseeno koristno vedeti kaj več, saj boste tako laže razumeli, kako ali zakaj se stvari dogajajo, kot se pač dogajajo (In to ne velja le za pridelovanje čilijev! op. p.)
Drugo poglavje (vsa so kratka, barvno ilustrirana in bralsko zelo prijazna in jasna) govori o izvoru čilijev, o merjenju jakosti njihove ostrine (Scovillova lestvica) in predstavlja pet osnovnih vrst s portretom in kratkim opisom. Skupaj ima knjiga enajst poglavij, ki povedo vse, kar morate vedeti o čilijih. In še več. Na primer na strani 78, tik pred devetim poglavjem z naslovom Prezimovanje čilijev, je zapis z naslovom Miši:
Kapsaicin in čilijev prah včasih uporabljajo za odganjanje živali. Kmetje v Afriki recimo z njim varujejo posevke pred sloni, tisti, ki krmijo ptice, pa ga uporabljajo, da pticam namenjenih semen ne pojedo veverice. Čili ima seveda lahko podoben odga-njalni učinek na ljudi.
A nikar ne mislite, da bo pekoči kapsaicin obvaroval plodove vašega truda pred glodavsko zalego. Miši imajo namreč rade pekoča semena. Vaše rastline bodo zanje ranljive v dveh obdobjih rasti .
Knjiga Gojenje čilijev (več na www.ebesede.si) stane 17,90 € in vabi tudi z izdelki in s pridelki na čili festival, ki bo 19. septembra v Ljubljani (cili.festival@gmail.com).
Prijetno branje in vrtnarjenje želi
Liljana Klemenčič
Foto: NS
Nogomet
Celjani utrujeni ali dodatno motivirani?
Stran 12
Rokomet
Dokazati, da zmaga ni bila muha enodnevnica Stran 12
Bovling
Dva Ptujčana v finalu državnega prvenstva
Stran 13
Kolesarstvo
Dirka na nivoju večjih članskih preizkušenj
Stran 13
Nogomet
Iz Slovenije na Dansko Aluminij!
Stran 14
Futsal
KMN Tomaž U-21 državni pod prva k
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
»
Dvoboj ali dva, morda pa še kakšnega potem ...
«
Slovenec z naslovom svetovnega boksarskega prvaka je bila pred leti utopija, ki jo je Dejan prvič podrl leta 2009. V soboto pa je z drugim prihodom na svetovni vrh storil še korak dlje in postavil nove mejnike, ki bodo za njegove naslednike še leta nedosegljiv cilj. Morda tega v Sloveniji sploh nikoli več ne bomo doživeli, kar samo še dodatno priča o veličini slovenskega boksarskega super šampiona, imenovanega Dejan Zavec!
Navijači čutijo pristnost
Ob tem pa ni pomemben samo športni vidik, vsaj enako pomembna je njegova človeška plat; kljub številnim uspehom je ostal ljudski, pošten, skromen, pripravljen pomagati ... Navijači njegovo pristnost seveda čutijo, prav zaradi tega se jih je na tokratnem dvoboju znova zbrala velika množica. Pretok energije med Dejanom in navijači je dvosmeren: vsaj toliko, kot je oni dajejo njemu, je on vrača njim. Tako niti ni naključje, da so si navijači za glavno temo pogovorov nedeljskega sprejema v Gabrni-ku izbrali naslednje potovanje z Dejanom ... »Če bo potrebno, pa gremo znova v Ameriko, le da tokrat moški ne bodo šli sami, tudi ženske gremo z njimi,« se je slišalo iz ženskih vrst. Moški pa so na to temo samo šklepetali z zobmi in nekaj mrmrali o povišanih stroških, saj »same pa že ne boste šle .«
Je odhod v ZDA najbolj verjeten?
D. Zavec: »Še vedno je to naš načrt, vendar sem skozi kariero doživel že marsikaj . Morda pa gora pride tokrat k Mohamedu in ne Mohamed h gori. Zavedam se, da bo to izjemno težko, morda pa si vendarle lahko drznemo razmišljati tudi v tej smeri. Na kakšen trden dogovor pa bo zagotovo treba počakati vsaj kakšen mesec ali dva, najver-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je do soglasne sodniške odločitve prišel z natančno odmerjenimi udarci, na drugi strani jih je Sasha Yengoyan zgrešil veliko (pre)več.
jetneje celo dlje. Na ponudbe kot takšne pa ne bo treba čakati tako dolgo, saj mi bo ta dvoboj prinesel pomik na lestvici navzgor (Dejan je sedaj na 15. mestu lestvice boxrec v super velterski kategoriji, op. a.), kar je korak bližje najelitnejšim dvobojem.«
Ostajaš v super velterski kategoriji?
D. Zavec: »Ker mi ni bilo treba veliko hujšati, sem prihranil veliko energije, zato tudi v prihodnje ostajam v tej kategoriji. Če pa pride iz velterske kategorije kakšna mamljiva ponudba, potem seveda ne bom razmišljal in bom sprejel brez oklevanja -bo pač treba hujšati.«
Kar pravzaprav prinaša pas svetovnega prvaka za nadaljevanje kariere?
D. Zavec: »Gremo naprej, s timom se bomo usedli in skupaj poiskali nove cilje -naslednji dvoboj lahko pričakujemo oktobra, novembra. Sedaj je zagotovo treba najprej opraviti dobro regeneracijo in
Le redki so vedeli, da si imel dva tedna pred dvobojem kar močno virozo, ki te je za nekaj dni položila v posteljo.
D. Zavec: »Tega tudi tokrat nisem želel obešati na veliki zvon, saj bi lahko prišlo na ušesa taboru tekmeca in bi me lahko izčrpavali od prve runde naprej. Bolezen mi je vzelo veliko moči, predvsem v zaključku se je to zagotovo poznalo, a ravno takrat mi je publika dala še zadnji delež moči, da sem zdržal.«
manjši telesni 'servis' - predvsem moram telesu po treh ali štirih mesecih treninga ponuditi odmor. Dejstvo je, da ne bom več boksal deset ali pet let, niti tri ne, vse drugo pa bo pokazal čas. Zagotovo pa ne več kot le še borbo ali dve ... Potem pa še morda dve (smeh).«
»En sam delček sekunde nezbranosti ...«
Navijači so še vedno trdno s tabo, tudi tokrat so se izkazali.
D. Zavec: »Težko se je bilo zadržati, da nisem popolnoma podlegel njihovemu navijanju. Čutil sem njihovo pozitivno energijo in to je zame neprecenljivo. Ocenil bi, da so kakšnih šest rund 'dobili' navijači. Ti so si na drugi strani seveda želeli serije udarcev in morda tudi predčasni zaključek, zato sem moral večkrat 'ustaviti konje'. Tudi sam sem si želel predčasnega konca, predvsem zaradi negotovosti nadaljevanja, a sem obenem moral ostati popolnoma zbran in fokusiran na sam dvoboj. En sam delček sekunde nezbranosti je dovolj, da bi mi kri zalila oči in bi tekmec to izkoristil za končni udarec. Škoda bi bila nepopravljiva in tega nisem smel dopustiti.«
Nekaj je prispeval tudi Tomi Jagarinec s svojim prihodom.
D. Zavec: »Zagotovo doda-
tnih pet odstotkov! Ko se enkrat navadiš na ekipo, s katero dihaš kot eno, potem je ta pripadnost zelo močna. Gre za velik kos mozaika. Tukaj bi izpostavil še trenerja Dirka Dzemskega in človeka v kotu Jurga, ki sta prav tako opravila izjemno delo.«
Viroza, udarec v glavo, boleča desnica ...
Tebe in ekipe nista ustavila niti udarca z glavo v oko in z rokavico v zatilje.
D. Zavec: »Prvo nam je povsem spremenilo taktiko, drugi pa je bil dokaj neprijeten, za nekaj trenutkov sem celo doživel 'blackout' - ni bilo pravega zavedanja, gibal sem se samo avtomatsko. Udarec je še sedaj viden na vrhu moje hrbtenice, imam nekaj centimetrov dolgo odrgnino.«
Na sprejem v Gabrnik si prišel s povezano desnico.
D. Zavec: »Zelo malo Sashe-vih udarcev je bilo povsem 'čistih', a že v prvi rundi sem dobil udarec v biceps desne roke,
Drugič si na vrhu sveta. Ti je kateri naslov ljubši od drugega?
D. Zavec: »Ne bi rad
prehiteval stvari po desni, trenutno želim uživati v tem naslovu. Medtem ko je bila prva osvojitev naslova svetovnega prvaka rojstvo, je ta drugi življenje. To daje smisel vsemu, kar sem delal, vsemu odpovedovanju in vsem tveganjem, s katerimi se soočamo. Dobivam pa veliko pozitivnih mnenj ljudi in s tem se počasi zavedam, kar nam je skupaj uspelo.«
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Dejstvo je, da ne bom več boksal deset ali pet let, niti tri ne, vse drugo pa bo pokazal čas. Le še morda borbo ali dve ... potem pa morda še dve (smeh).«
kar me je kot bolečina oviralo skozi celoten dvoboj. Čutil sem vsako stegovanje desnice, a samo na levico se nisem smel zanašati. Danes (v nedeljo, op. a.) je roka še zelo boleča, a bo čez kakšen dan ali dva bolečina začela popuščati.«
Velikokrat omenjaš »osebnostni maksimum«, tudi tokrat si govoril o njem.
D. Zavec: »Tokrat sem predvsem mislil na to, da sem po poškodbi v 1. rundi taktično prešel samega sebe in premagal Sasha ter dosegel karierno zmago. To je bil zaradi vseh okoliščin najtežji test moje kariere in zaradi tega omenjam osebnostni maksimum.«
Premagal si devet let mlajšega tekmeca, odličnega borca.
D. Zavec: »Sam sem vseskozi verjel v to, da sem ga sposoben premagati. Pri svojih plusih sem v prvi vrsti videl izkušenost in hitrost nog. Oba elementa sem zelo dobro izkoristil, tako da sem dvoboj v zaključku mirno pripeljal do konca. A še zdaleč ni bilo lahko, saj je imel Sasha na koncu še bistveno več moči od mene. Vse izkušnje in vse, kar sem doživel doslej, sem tokrat uporabil in to je bil eden ključnih elementov za zmago. Sasha ob moji taktiki ni uspel pokazati vsega, je še boljši borec. Ni računal na moč tujega terena, na tako glasne navijače, deloval je preveč predvidljivo - imel je močne udarce, a me to ni presenetilo.«
Kakšen je bil občutek, ko ti je sodnik dvignil roko v zrak?
D. Zavec: »Ni besed, s katerimi bi lahko to opisal. To poskušam gledati širše, saj se mi zdi drugi naslov svetovnega prvaka v Sloveniji glede na vložek v boks enostavno Spil-bergova fantastika.«
Jože Mohorič
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 17. aprila 2015
Nogomet m 1. SNL
Celjani utrujeni ali dodatno motivirani?
Zavrčani na domačem prenovljenem Športnem parku po štirih obračunih še naprej ostajajo nepremagani. Sicer so proti najmanj ugodnemu tekmecu Zavrča med prvoli-gaši, Gorici, oddali prvi točki, a klonili niso. Novo priložnost za nadaljevanje pozitivne serije bodo Zavrčani imeli že v soboto, ko se bodo ob 20. uri pomerili s Celjani, ki so sredi tedna v pokalnem tekmovanjuj ugnali Maribor v Ljudskem vrtu. Z »grofi« imajo Haložani že kar lepo tradicijo medsebojnih obračunov, seveda pa bodo storili vse, da uvod zadnje četrtine prvenstva začnejo pozitivno.
Celjani so mlada in neugodna ekipa, ki se bori za Evropo, čeprav spomladi ne igra tako prepričljivo kot v prvem delu sezone. Moštvo je pozimi doživelo nekatere spremembe, obenem pa ru-meno-modri ostajajo v boju tudi za pokalno lovoriko, tako da se borijo na »dveh frontah«. Prav Celjani so jeseni iz pokalnega tekmovanja izločili Zavrč, sedaj pa bodo beli skušali unovčiti sredino
Pokal Slovenije, polfinale,
I.	tekmi:
Koper - Domžale 1:0; strelec: Guberac 5.; rdeči karton:
Guberac 30. (Koper);
Maribor - Celje 2:3; strelci: Tavares 53., Volaš 66.; Sunny
II.,	Vrhovec 88., Lendric 93.
Povratni tekmi bosta na sporedu 21. in 22. aprila. Finale bo 20. maja v Kopru.
1. SNL, 28. krog: Zavrč - Celje,
v soboto, 18. aprila, ob 20.00 v Zavrču
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Dobaj (Zavrč, št. 44) je na tekmi z Gorico odigral prve prvoli-gaške minute (ob njem levo Eros Grezda).
tekmo Celjanov z Mariborom in upali na vsaj malo utrujenosti gostov. Pot do zmage bo nedvomno izjemno težka, pričakujemo pa lahko dvoboj dveh mladih, tekaško dobro razpoloženih ekip, tako da bi lahko na svoj račun prišli tudi gledalci. Domačini bodo srečanje odigrali v močnejši zasedbi kot proti Gorici, kjer je bilo kar nekaj eksperimentov. Tako se v ekipo vračajo Jure Matjašič, Doris Ke-lenc, Lovro Cvek in Dejan Polic, kar seveda veseli trenerja Ivico Solomuna.
Na tekmi proti Gorici je svoje prve uradne prvoliga-ške minute dočakal tudi Blaž Dobaj, ki je v Zavrč prišel pozimi iz Aluminija. 19-letni ofenzivno usmerjeni igralec je igral v prvem polčasu, pred tekmo s Celjem pa je povedal: »Celje je odlična ekipa, kar razkriva tudi pogled na le-
Ante Mitrovic zapustil Zavrč
Zavrč je po srečanju z Gorico zapustil Ante Mitrovic. Mitrovic je v klub prišel pozimi, toda ni upravičil visokih pričakovanj. Obe strani sta se strinjali s sporazumno prekinitvijo pogodbe, za zdaj pa še ni znano, kje bo visokorasli napadalec nadaljeval kariero. Pred prihodom v Zavrč je igral za Koper, sedaj pa je menda najbližje odhodu v Vietnam.
stvico. Seveda bomo naredili vse, da bomo osvojili kakšno točko, čeprav je cilj seveda zmagati. Trener se bo odločil, s kakšno postavo in taktiko se bomo zoperstavili gostom, verjamem v naš uspeh.«
tp
PRIJATELJSKA TEKMA: ZAVRC - ALUMINIJ 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Cvek (21.)
ZAVRČ: Petrovič, Korošec, Bogdan, Datkovič, Antič, Muminovič, Cvek Polič, Matjašič, Grezda, Zorko. Igrali so še: Čubič, Pridigar, Barič, Dukič, Petanjek, Novoselec, Brzoja, Težak, Balič, Dobaj, Ke-lenc, Maonjac. Trener: Ivica Solomun.
ALUMINIJ: Lipovac, Leuštek, Zdovc, Gerečnik, Vindiš, Pečov-nik, Petek, Kurež, Cesar, Prašnikar, Škoflek. Igarli so še: Lonzarič, Ahec, Topolovec, Medved, Petrovič, Školnik, Ploj, Bizjak, Nunič. Trener: Damjan Romih.
V torek sta v Zavrču še tretjo prijateljsko tekmo letos odigrala Zavrč in Aluminij. Tudi tretji obračun je pripadel prvoligašu, čeprav je bilo tokrat najtesneje do sedaj. Tekma je bila lepa, gledljiva; v prvem delu so bili podjetnejši domačini, ki so preko kapetana Cve-ka tudi zadeli, v nadaljevanju pa je bila tekma dokaj izenačena. Priložnosti za še kakšen gol je bilo dovolj na obeh straneh. Srečanje je vsekakor koristilo obema ekipama, ki ju že konec tedna čakata nova sila zahtevna prvenstvena dvoboja.
Nogomet m 2. SNL
Bodo Verzejci se enkrat »dobra stranka«?
Kidričani v spomladanskem delu nadaljujejo uspešne predstave in ostajajo v boju za visoka mesta. V nedeljo bodo na svojem igrišču gostili ekipo iz Veržeja.
Veržejci so se v dosedanjih dveh tekmah v sezoni izkaza-
2. SNL, 21. krog: Aluminij - Farmtech Veržej, v nedeljo, 19. aprila, ob 16.30 v Kidričevem
li za »ugodnega« tekmeca, saj so jih Kidričani obakrat visoko premagali. Ker prvenstvo prihaja v zaključno fazo, je vsaka zmaga toliko dragocenejša, saj bo popravnih izpitov vedno manj. Za nameček sledijo le še obračuni s tek-
Košarka • PARKL, končnica
Adecco najboljši tretjič zapored
Adecco Maribor -Ajdas Lenart 83:51 (21:4, 23:17; 22:13, 17:17)
KK ADECCO MARIBOR: Horvat 8, Dobrin 10, Mirt, Miklav-čič 9, Stojkovič 14, Petrovič 5, Brolih 7, Želj 5, Vrečko 5, De-mir 5, Kolenič 11, Ternjak 4. Trener: Čuješ.
KK AJDAS LENART: Dokl, Šalamun 11, Voglar 2, Fras 7, Šijanec, Šenekar 6, Klemen-šak 1, Rodeš, Lovše 7, Zimic 11, Grušovnik 6. Trener: Lovše.
V soboto je v dvorani Gimnazije Ptuj potekal zaključek lige PARKL, s čimer se je končala sezona 2014/15. Prvaki so tretjič zapored postali člani ekipe KK Adecco Maribor. Njihov naslov je povsem
zaslužen, saj so ekipo Lenarta v finalu ugnali prepričljivo. Odločilno prednost so si priigrali že v uvodni četrtini, v nadaljevanju so samo še postavili piko na i. MVP finala je bil Robi Stojkovič.
V tekmi za 3. mesto so Star-šani ugnali ekipo MCAPRO Rams iz Maribora z rezultatom 76:66.
Zanimivo je bilo tudi v
tekmi za obstanek/napredovanje v 1. ligo, v kateri so košarkarji Pragerskega branili
meci iz vrha lestvice, kar pa samemu prvenstvu v 2. ligi daje dodaten čar.
Dosedanji tekmi:
3. krog: Aluminij - Farmtech Veržej 4:1 (2:0); strelci:
Topolovec, Škoflek, Nunič 2x; Lukač;
12. krog: Farmtech Veržej - Aluminij 0:3 (0:1): strelci:
Vrbanec, Nunič, Bizjak.
JM
prednost 13 točk iz prve tekme. Igralci Ptuja so bili tokrat prepričljivi in so goste s Pra-gerskega ugnali z visoko razliko 32 točk (94:62), s čimer so si zagotovili nastopanje v 1. ligi tudi v naslednji sezoni.
JM
Rokomet • NLB leasing liga
Dokazati, da Škofja Loka ni bila muha enodnevnica
Rokometaši Jeruzalema so z zmago 26:21 v Škofji Loki poskrbeli za največje presenečenje 23. kroga. Zdaj bo z zmago proti Slovanu iz Ljubljane treba potrditi dosežek iz Gorenjske ter dokazati, da ni šlo le za muho enodnevnico.
Ekipa Ormožanov je letos sestavljena iz številnih mladih igralcev in prav pri teh so nihanja iz tekme v tekmo ogromna. Da ta nihanja niso prevelika, skrbijo izkušeni Siniša Raduj-kovic, Gregor Grizolt, Danijel Mesaric, Bojan Cudič, Jan Gregorc in drugi. V Škofji Loki so voz Jeruzalema vlekli vratar Tomislav Balent, Miha Kolman-čič, Jure Kocbek in David Boga-di, ki je odigral svojo najboljšo tekmo v sezoni. Proti Slovanu bi voz lahko potegnila izkušena trojica Radujkovič, Gregorc in krožni napadalec Mesarič. In prav to je moč Ormožanov, saj nikoli ne veš, kdo od igralcev bo »eksplodiral« na določeni
tekmi. Kapetan in prvi strelec lige Bojan Cudič je zaradi poškodbe rame še vedno pod vprašajem.
Slovan je z dvema točkama manj uvrščen na 8. mesto, tik za Jeruzalemom. Tekme med Ormožani in Ljubljančani so bile zmeraj nekaj posebnega. Nekaj »neporavnanih računov« je še zmeraj odprtih in verjeti je, da bosta obe ekipi dali vse od sebe in da bodo zbrani ljubitelji rokometa prišli na svoj račun. V obeh ekipah so številni mladi nadarjeni igralci, ki so željni dokazovanja. Tekmo 11. kroga so na Kodeljevem prepričljivo (34:26) dobili Ljubljančani, ki jih je v zadnjem času okrepil krožni napadalec in bivši reprezentant Matjaž Mlakar. Tekma na Hardeku proti Slovanu je na sporedu v soboto, 18. 4., ob 19.00, gre pa za predzadnjo domačo tekmo letošnje sezone.
uk
Tenis • TK Terme Ptuj
S turnirjev na treninge
Člani TK Terme Ptuj so v preteklem tednu sodelovali na različnih turnirjih po vsej Evropi. Po nastopih se sedaj že zbrani na treningih na igriščih v Termah Ptuj ...
Blaž Rola (103. na ATP) se je preizkusil v kvalifikacijah v Monte Carlu, kjer poteka ATP-turnir serije 1000 z nagradnim skladom več kot 3,5 milijona evrov. Blaž je v 1. krogu kvalifikacij izgubil z izkušenim Edo-uardom Rogerkem-Vasselinom (133.). 31-letni Francoz je bil še lani 35. igralec sveta, slavil pa je z rezultatom 3:6, 1:6.
Blaž po nekaj dnevih treninga na Ptuju odhaja na južnoameriško turnejo, kjer bo naslednji teden začel nastope na treh turnirjih serije challenger (Santos, Sao Paulo Cali).
17-letna Tamara Zidanšek (702. na WTA) je nastopila na 10 tisoč dolarjev vrednem članskem ITF-turnirju v Italiji. V kraju Santa Margerita di Pula na Sardiniji je v 1. krogu z rezultatom 6:0, 6:2 premagala domačo povabljenko, 16-letnico Arianno Capogrosso. V 2. krogu jo je ustavila druga Italijanka, 22-letna Stefania Rubini. 8. nosilka je slavila 1:6, 3:6, kasneje
Vpis v TK Terme Ptuj
Teniški klub Terme Ptuj vabi v svoje vrste vse mlade, ki bi se želeli pod vodstvom priznanih trenerjev pobliže spoznati s teniško igro. Informacije: 040 304 897 - Luka.
pa se je prebila vse do finala.
Tamara je najvišje uvrščena slovenska mladinka na mladinski ITF-lestvici, zaseda 17. mesto (57. Nina Potočnik, 59. Manca Pislak).
Maruša Plank je nastopila na turnirju serije TE v Novem Sadu. V konkurenci U-16 je med posameznicami izpadla v 1. krogu, med dvojicami pa se je prebila do četrtfinala. Skupaj s Tino Cvetkovič sta najprej premagali slovensko-belorusko navezo Ostrovska-Charnenka (6:1, 4:6, 10:8), nato pa še 6. postavljeno srbsko-hrvaško dvojico Babič-Zelič (6:2, 6:1). V četrtfinalu sta klonili proti 3. nosilkama, Srbkinji Skrobonjevi in Rusinji Tikhonovi (2:6, 1:6).
JM
Rezultati končnice:
tekma za obstanek v 1. ligi: KK Pragersko - KK Ptuj 62:94;
tekma za 3. mesto: Ciro Starše - MCAPRO Rams 76:66;
tekma za 1. mesto: KK Adecco Maribor - KK Lenart 83:51.
Slavje zmagovalne ekipe lige PARKL - KK Adecco
petek • 17. aprila 2015
Šport, šport mladih
Štajrnhi	13
Bovling • DP posameznikov
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Dva Ptujčana v finalu DP
Črtomir Goznik in Darko Klarič (oba BK Ptuj 1)
Konec tedna je v soboto v Ljubljani potekal zadnji krog predtekmovanja (skupno so bili na sporedu trije krogi) in v nedeljo še finale državnega prvenstva za posameznike. Na to se je uvrstilo 12 najboljših posameznikov s predtekmovanja.
Zmagovalec kvalifikacij je postal Anže Grabrijan (BK Epic 1), ki je lahko izbiral vzorec mazanja na finalnem turnirju. Odločil se je za dolgi vzorec, vodstva pa mu kljub temu ni uspelo obdržati. V finalu je 12 igralcev igralo po sistemu round robin (vsak z vsakim), 11. odigranih krogov pa je bilo izjemno napornih. Na koncu je prepričljivo slavil Nino Stenko (BK Arena Nova Gorica).
V finale sta se uvrstila kar dva člana BK Ptuj 1, Črtomir Goznik (7.) in Bojan Klarič (10.), kar je za oba in tudi za ptujski klub
lepo priznanje. Bojan je v finalnem delu izgubil dve mesti in na koncu osvojil 12. mesto, Črtomir pa je eno celo pridobil in končal v prvi polovici. Finalni del je začel dobro, nekoliko slabše srednjega, v 8. krogu pa je med drugim z 280:244 premagal celo kasnejšega državnega prvaka Nina Stenka.
Končni vrstni red:
1.	Nino Stenko
2.	Anže Grabrijan
3.	Rok Koštric
4.	Samo Stanek
5.	Jože Vetrih
6.	Črtomir Goznik
7.	Dušan Lajovic
8.	Milan Malek
9.	Joško Hlede
10.	Tilen Vatovec
11.	Nani Črnčič
12.	Bojan Klarič
2714	226.27
2462	207.00
2403	204.82
2258	194.82
2238	194.36
2184	188.55
2173	188.45
2172	185.64
2140	185.00
1997	172.45
1942	168.82
1891	167.82
JM
Bovling • Podjetniška liga
SAR dobil derbi s Saško
Najboljši obračun zadnjih dveh krogov so v derbiju kroga uprizorili igralci SAR Avtomatizacije in Saška bara. Z odličnim rezultatom 3080 so zmagali prvi, ki so tako zadržali vodilno pozicijo. Vsi štirje njihovi posamezniki so se uvrstili v najboljšo deseterico kroga, v njej so našli svoje mesto igralci štirih ekip: SAR, VGP Drava, Saška bar in MO Ptuj.
REZULTATI 7. KROGA (četrtek, 9. 4.): Tames - Boxmark Team 8:0, Bowling center Ptuj
-	Casino Poetovio 7:1, Restavracija PAN - Radio-Tednik Ptuj 7:1, Talum - VGP Drava 2:6, Gostišče Iršič - Mestna občina Ptuj 5:3, Saubermacher Slovenija - SKEI Ptuj 2:6. Tekma Ele-ktro Maribor - SAR Avtomatizacija je bila prestavljena. Prosta je bila ekipa Saška bar.
REZULTATI 8. KROGA (ponedeljek, 13. 4.): Saška bar - SAR Avtomatizacija 2:6, Saubermacher Slovenija - Gostišče Iršič 0:8, Restavracija PAN - VGP Drava 0:8, Talum - Boxmark Team 7:1, Mestna občina Ptuj
-	Radio-Tednik Ptuj 6:2, SKEI Ptuj - Casino Poetovio 6:2. Tekma Bowling center Ptuj - Elek-tro Maribor je bila prestavljena. Prosta je bila ekipa Tames.
1.	SAR AVTOMATIZACIJA 7 3080 45
2.	VGP DRAVA	7 2952 45
3.	M. OBČINA PTUJ	8 2534 44 4.SAŠKA BAR 7 2800 42
5.	GOSTIŠČE IRŠIČ	7 2644 39
6.	TALUM	8 2535 36
7.	SKEI PTUJ	7 2558 30
8.	TAMES	7 - 27
9.	BOWLING CENTER PTUJ 6 - 27
Najboljši posamezniki
7.	kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 849, 2. Aleš Korošec (MO Ptuj) 769, 3. Damjan Kaučevič (BC Ptuj) 745, 4. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 739, 5. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 735, 6. Zvonko Čerček (Talum) 728, 7. Igor Gaber (MO Ptuj) 727, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 720, 9. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 704, 10. Igor Vi-dovič (Tames) 702.
Najboljša posamezniki
8.	kroga: 1. Milan Berghaus (SAR Avtomatizacija) 809, 2. Blaž Ivanuša (VGP Drava) in Darko Bezenšek (SAR) oba 782, 4. Robert Kurež (Saška bar) 776, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) in Bojan Klarič (SAR) oba 753, 7. Gregor Miložič (Saška bar) in Jani Kramar (SAR) oba 736, 9. Jože Va-upotič (VGP Drava) in Igor Gaber (MO Ptuj) oba 728.
10.	RESTAVRACIJA PAN 8 2434 24
11.	ELEKTRO MARIBOR 6 - 20
12.	CASINO POETOVIO 8 2329 20
13.	RADIO-TEDNIK PTUJ 7 2372 15
14.	BOXMARK TEAM	7 2235 10
15.	SAUBERMACHER SLOV. 8 2006 8 Razpored 9. kroga (ponedeljek, 20. 4.): ob 17.30: Tames -Saška bar, Bowling center Ptuj - SAR Avtomatizacija, Boxmark Team - Restavracija PAN; ob 20.15: SKEI Ptuj - Elektro Maribor, Casino Poetovio - Gostišče Iršič, MO Ptuj - VGP Drava, Ra-dio-Tednik - Saubermacher Slovenija. Prosta je ekipa Talum.
JM
Dirka na nivoju večjih članskih preizkušenj
Že dolgo se na Ptuju ni zvrstilo toliko ljubiteljev kolesarstva kot v nedeljo na zdaj že tradicionalni dirki Pokal Poli. Vzroki so verjetno vsaj trije: prvi je nedvomno idilično spomladansko vreme, drugi so odlične predstave mladih domačih kolesarjev v tej sezoni, prav gotovo pa je vzrok tudi ta, da Ptuj že nekaj let nima članskega moštva, ljudje pa vrhunsko vrtenje pedalov prav gotovo pogrešajo in tudi zaradi tega so lepo nedeljo izkoristili za obisk dirke mlajših selekcij, deklet in amaterjev.
O sami organizaciji smo že pisali, le-ta je bila kot vedno izjemna, tako da so po sami dirki vsi zadovoljni zapuščali najstarejše slovensko mesto z obljubo po skorajšnji vrnitvi. Vidno je po dirki odleglo tudi prvemu operativcu ptujskega kolesarskega kluba Reneju Glavniku, čigar ekipa sodelavcev je resnično opravila veliko delo in si tudi zato zasluži vse pohvale. »Lahko rečem, da nam Pokal Poli že tradicionalno dobro uspeva. Letos smo poleg vseh kategorij dodali še rekreativce, tako da je na cestah Ptuja in okolice kolesarilo okoli 400 kolesarjev. Sama organizacija dirke je precejšen zalogaj, saj je treba poskrbeti za ogromno stvari, da potem zadeve tekoče tečejo. Potrebno je veliko ljudi in na tem mestu bi se vsem skupaj, ki so kakorkoli poma-
Foto: www.prijavim.se
R. Glavnik: »Sama organizacija dirke je precejšen zalogaj, saj je treba poskrbeti za ogromno stvari.«
gali pri sami dirki, najlepše zahvalil, saj brez njih dirke ne bi bilo. Posebna zahvala gre našemu generalnemu sponzorju Perutnini Ptuj. Pohvalil bi tudi fante, ki so dirkali, saj so to počeli dokaj disciplinirano, čeprav smo morda pričakovali še kakšno uvrstitev več na stopničke. Zahvala pa gre tudi trenerjem v klubu,« je o sami dirki Pokal Poli dejal direktor kluba Rene Glavnik.
Domači kolesarji KK Perutnina Ptuj so na dirki dosegli nekaj dobrih rezultatov, najboljši je bil pri dečkih C Žan Žnidar kot tretji. V ptujskem taboru so sicer upali tudi na kakšno zmago, kar nam
je potrdil tudi trener selekcij dečkov Perutnine Ptuj Jernej Finšgar: »Dirka se je razpletla nekako tako, kot smo pričakovali. Po tihem smo sicer pričakovali še kaj več, saj je bila to vendarle domača dirka, vendar pa smo s trenutno formo zadovoljni. Upoštevati moramo dejstvo, da je bila ptujska dirka letos hitreje kot običajno.«
»Sprint je bil užitek«
Z razpletom so bili zadovoljni tudi domači kolesarji, ki so resnično dali vse od sebe. Visoko se je uvrstil Aljaž Ljubec, ki je bil med dečki A
osmi: »Na progi je bilo v redu, s svojim rezultatom sem zadovoljen. Paziti je bilo treba na pobege, te smo dobro pokrili, sprint pa je bil užitek. Proga mi je všeč, ni pretežka, glede na to, da mi klanci gredo dobro od nog.« Takoj za njim se je pri dečkih A z 9. mestom uvrstil Gašper Polanec, ki je o sami dirki dejal: »Dirka je bila naporna, saj gre za eno izmed najtežjih dirk v Sloveniji, treba se je bilo boriti za uvrstitev med najboljše. Doma je prisotna še dodatna motivacija, poleg tega pa dobro poznamo progo, saj tukaj večkrat treniramo.«
tp
Namizni tenis • Severovzhodna regija (SVR)
Marsel najboljši v dveh, Daniela v eni kategoriji
V sezoni 2014/15 je na tekmovanjih severovzhodne regije (SVR) skupno na petih turnirjih nastopalo 122 tekmovalcev iz 12 klubov (Muta, Kema, Maribor, Ptuj, Cirkovce, Fužinar, Tempo, Ljutomer, Sobota, Radlje, Slovenj Gradec in Cven). Tekmovalci so bili po starosti razdeljeni v 8 kategorij, v treh so slavili tekmovalci NTK Ptuj. Marsel Šegula je bil najboljši v kategoriji mladincev in kadetov, Daniela Tomanič But-kovska pa v kategoriji mlajših kadetinj (med mladinkami je bila 2.). Nekaj lepih končnih uvrstitev so zabeležili tudi člani NTK Cirkovce, najvišje - na 2. mestu - je bila Ina Unger med mlajšimi kadetinjami (še 3. med kadetinjami). Na stopničke se je prebila še Lara Belaj
Karate
Odličen skupinski uspeh ptujskih karateistov
Mladi člani Karate kluba Ptuj so se v nedeljo, 12. aprila, na tekmi v Rogaški Slatini ponovno odlično odrezali - prav vsi so osvojili medalje. Za ptujski klub so tekmovali Pia Kirbiš, Anej Šmid Cafuta, Tilen Murko, Jure Sluga, Zala Horvat in Aleš Prigl.
Za Pio je bil to prvi nastop v katah, izkazala pa se je z 2.
med najmlajšimi kadetinjami. Vrstni red:
mladinci (64 igralcev): 1.
Marsel Šegula (Ptuj) 308, 2. Matjaž Pinter (Muta) 298, 3. Luka Breznik (Fužinar) 292, ... 13. Jan Murata 242, 14. Jaša Lozinšek 239 (oba Cirkovce) ...;
mladinke (33): 1. Lea Kadiš (Fužinar) 301, 2. Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj) 277, 5. Ina Unger 260, 7. Iva Unger 255, 9. Nika Belaj 231, 20. Lara Belaj (vse Cirkovce) 156 ...;
kadeti (58): 1. Marsel Šegula (Ptuj) 318, 2. Jan Jevšnik (Tempo) 304, ... 17. Tilen Križanec 198, 19. Gašper Križanec (oba Cirkovce) 188 ...
kadetinje (30): 1. Nuša Vo-grinčič (Kema) 300, 3. Ina Unger (Cirkovce) 278, 4. Daniela
mestom. Anej je v borbi za finale izgubil z izredno močnim tekmecem in na koncu osvojil 3. mesto. Juretu je v katah zmanjkalo malo športne sreče, se je pa zato toliko bolje odrezal v borbah, kjer je dosegel 3. mesto. Aleš je do finala prepričljivo zmagoval, zaključni dvoboj pa je izgubil. Zala je v polfinalu izgubila proti kasnejši zmagovalki in dosegla bronasto medaljo. Največji uspeh je dosegel Tilen, ki je »pometel« s tekmeci in zmagal v svoji kategoriji.
Nina Strelec
Marsel Segula, Kiara Segula in Daniela Tomanič Butkovska (vsi NTK Ptuj)
Tomanič Butkovska (Ptuj) 277, 6. Iva Unger 250, 7. Nika Belaj
242, 18. Lara Belaj (vse Cirkovce) 156 ...;
mlajši kadeti (42): 1. Žiga Ži-gon (Fužinar) 313, 11. Gašper Križanec (Cirkovce) 188, 12. Nino Šegula (Ptuj) 187 ...;
mlajše kadetinje (26): 1. Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj) 308, 2. Ina Unger 278, 4. Nika Belaj 247, 11. Lara Belaj (vse Cirkovce) 190, 14. Kiara Šegula (Ptuj) 175, 20. Maja Belaj (Cirkovce) 98 ...;
najmlajši kadeti (17): 1. Jan Lipič (Kema) 252, 4. Nino Še-gula (Ptuj) 187 ...;
najmlajši kadetinje (15): 1. Nuša Kadiš (Fužinar) 259, 3. Lara Belaj (Cirkovce) 215, 5. Kiara Šegula (Ptuj) 190, 11. Maja Belaj (Cirkovce) 152 ...
JM
Tilen Murko (v sredini) - zmagovalec v športnih borbah
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 17. aprila 2015
Nogomet • Nike Premier cup U-15
Na Dansko potuje Aluminij!
Nike Premier cup je eno izmed prestižnih tekmovanj v starostni kategoriji U-15. Ima bogato tradicijo, zmagovalci posameznih državnih tekmovanj pa se uvrstijo na turnir vseh evropskih zmagovalcev. Letos bo ta del med 7. in 11. majem potekal v Kobenhavnu na Danskem, Slovenijo pa bo tam zastopala ekipa Aluminija!
V tekmovanju je sodelovalo po osem najboljših ekip iz Lig U-15 zahoda in vzhoda. Po uvodnem četrtfinalnem delu se je najboljša osmerica uvrstila na zaključni turnir, ki je konec tedna potekal v Kopru in Dekanih. Tekme
so potekale po sistemu 2-krat 15 minut, kar je zahtevalo poseben pristop in zbranost.
Prva polfinalna skupina je v soboto igrala v Dekanih, prvo mesto pa so osvojili igralci Maribora (7 točk). Za njimi so se zvrstile ekipe Kopra (7), Publi-kuma (3) in Rudarja (0).
Druga polfinalna skupina je istočasno igrala na koprski Bonifiki, na njej pa so se merile ekipe Aluminija, Domžal, Olimpije in Dravinje. Kidriča-ni so v uvodu ugnali ekipo iz Ljubljane, v drugem krogu pa so igrali z Domžalami, ki so v tem tekmovanju slavile pre-
Finale: Aluminij - Maribor 3:0; Prelec 2 krat, Flajšman (z 11 m). Končni vrstni red:
1.	NK Aluminij
2.	Maribor Branik
3.	Domžale
4.	FC Koper
5.	NK Olimpija
6.	Bravo Publikum
7.	Rudar Velenje
8.	NK Dravinja Aluminij U-15: Anej Milic,
Aljaž Džankič, Nik Očko, Tim
Kovačec, Aljaž Geršak, Aljo-ša Flajšman, Luka Mesarič, Alen Polanec, Nik Prelec, Vid Ovčar, Semin Mrkaljevic, David Rozman, Armando Košič, Staš Petrovič, Domen Što-rek, Neven Karlovčec, Jure Svenšek, Filip Jauk. Trener: Borut Kolar. Zmagovalci zadnjih let: 2015 - Aluminij 2014 - Krško 2013 - Domžale 2012 - Noga Triglav 2011 - Maribor
dlani (zelo uspešni so bili tudi na evropskem tekmovanju, preko katerega so se uvrstili na svetovno in tam zasedli 3. mesto). Varovanci trenerja Boruta Kolarja so odigrali odlično in slavili minimalno zmago. Ta jim je že prinašala 1. mesto v polfinalni skupini, kljub temu pa so v zadnjem krogu ugnali še zasedbo Dravinje iz Slovenskih Konjic.
Rezultati ekipe Aluminija v polfinalni skupini 2: Olimpija Ljubljana - Aluminij 0:2, Domžale - Aluminij 0:1, Aluminij -Dravinja 2:1.
Vrstni red: 1. Aluminij 9, 2. Domžale 6, 3. Olimpija 3, 4. Dravinja 0 točk
S tem so si nogometaši Aluminija zagotovili tekmo za 1. mesto, ki je v nedeljo potekala na Bonifiki, njihov tekmec pa je bila zmagovalna ekipa skupine 1, Maribor. Istočasno so potekale tudi tekme za 3., 5. in 7. mesto. Kidričani so že imeli izkušnje z igranjem finalnih tekem, saj so se v finale uvrstili tudi leta 2012 (takrat so 1:2 izgubili z ekipo Triglava).
Prestižni štajerski obračun v finalu so Kidričani odigrali izjemno suvereno, povsem so prevladovali v vseh prvinah no-
gometne igre. Kljub utrujenosti po sobotnih obračunih so ob vsem pokazali veliko več želje kot njihovi tekmeci, kar je tudi odločilo finale v njihov korist. Premoč Aluminija je že v prvem polčasu z dvema zadetkoma kronal Nik Prelec, piko na i pa je z 11-metrovke v drugem postavil Aljoša Flajšman.
Za Kidričane je to zelo velik uspeh, kar odkrito priznava tudi trener Borut Kolar: »Res je, gre za fenomenalen uspeh, ki smo ga potihem tudi pričakovali. Vedel sem, da smo dobro pripravljeni, vprašanje pa je bilo, ali bomo to v Kopru tudi potrdili. Uspelo nam je in zaradi tega sem zelo ponosen na fante. Prepričan sem, da bomo barve slovenskega nogometa dostojno zastopali tudi na turnirju na Danskem.«
Za piko na i izjemnemu uspehu Aluminija je poskrbel Nik Prelec, ki je bil izbran za najboljšega igralca turnirja. Priznanja najboljšim so podelili vodja tehničnega sektorja pri NZS Matjaž Jaklič, selektor kadetske reprezentance Igor Benedejčič in direktor mladinskih reprezentanc Milan Miklavič.
Jože Mohorič
Futsal • Finale Lige U-21, povratna tekma
Petelini U-21 državni podprvaki
Tomaž Picerija Ozmec - Sevnica 1:5 (0:2)
STRELCI: 0:1 Grigič (11.), 0:2 Martič (14.), 0:3 Martič (26.), 0:4 Grigič (29.), 1:4 Magdič (31.), 1:5 Govekar (34.).
TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Ketiš, Starčevič, Kolarič; Mag-
dič, Školiber, Goričan, Gašpa-rič, Koren, Kociper, Belšak, Jaušovec, Žganec, Matjašič, Zlatnik. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser.
Futsalerjem Tomaža na povratni tekmi finala mladincev do 21 let ni uspelo prirediti presenečenja in nadoknaditi zaostanka štirih zadetkov s prve tekme (2:6). Ekipa je pred
tekmo poleg Zlatnika ostala še brez pomoči poškodovanega Žganca, kar se je precej poznalo pri njihovi igri.
Sevnica je tako v konkurenci mladincev do 21 let tretjič zapored postala državni prvak. Tomažu je na drugi strani s srebrom uspel največji uspeh v zgodovini kluba. Pokala in medalje najboljšim je podelil pred-
sednik Komisije za mali nogomet pri NZS in član IO NZS Vlado Močnik. Navijači obeh ekip so po koncu z velikim aplavzom nagradili obe ekipi.
Miha Magdič (kapetan Tomaž Picerija Ozmec): »Drugo leto zapored smo osvojili 2. mesto. Lani v konkurenci do 19, letos do 21 let. Naš cilj pred sezono je bil dosežen že z uvrstitvijo v polfinale, prelep pokal za drugo mesto pa je samo češnja na smetani. Smo zelo zadovoljni. Čestitke Sevnici, ki je na obeh tekmah dokazala, da je najboljša v državi. Še posebej izstopa pri njih prva četverica, ki se ji vidi, da že igra v 1. članski ligi. Bo pa zelo zanimiva naslednja sezona, saj naša ekipa ostane skoraj enaka, Sevnica pa bo ostala brez udarne četverice.«
Mitja Jontez (trener Sevnica): »To je zlata generacija sev-niškega futsala, pred katero je velika prihodnost, če bodo le trenirali in predano delali kot so doslej. Razlika med ekipama v velikem finalu je v tem, da imajo naši fantje za sabo veliko več težkih tekem in to se je moralo poznati na igrišču. Čestitke tudi Tomažu, ki ima odlično ekipo.«
Uroš Krstič
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 28. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Domžale - Gorica; SOBOTA ob 20.00: Luka Koper - Radomlje, Zavrč - Celje; SOBOTA 20.05: Rudar - Maribor; NEDELJA ob 16.00: Krka
-	Olimpija.
2.	SNL
PARI 21. KROG - SOBOTA ob 16.30: Roltek Dob - Ankaran Hrvatini; SOBOTA ob 19.00: Krško - Šenčur; NEDELJA ob 16.30: Aluminij - Farmtech Veržej, Šmartno 1928 - Dravinja Kostroj, Triglav Kranj - TKK Tolmin.
3.	SNL SEVER
PARI 18. KROGA - PETEK ob 17.00: Maribor B - Šampion; SOBOTA ob 16.30: Drava Ptuj - AjDAS Lenart, Radlje - Mons Claudius, Šmarje pri Jelšah - Fosilum Šentjur, Malečnik -AHA Emmi Bistrica; SOBOTA ob 18.00: Korotan Prevalje -Koroška Dravograd; NEDELJA ob 16.30: Podvinci Betonarna Kuhar - Fužinar Noži Ravne.
SUPER LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Boč Poljčane - Stojnci, Središče ob Dravi - Cirkulane; NEDELJA ob 10.30: Videm
-	Gerečja vas; NEDELJA ob 16.00: Carrera Optyl Ormož -Apače, Bukovci - Hajdina.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA - PETEK ob 19.00: Podlehnik - Skorba; SOBOTA ob 16.00: Zgornja Polskava - Gorišnica, Podvinci Betonarna Kuhar - Tržec, Markovci - Dornava Vrtnarstvo Kovačec; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Leskovec.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Oplotnica - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik, Grajena - Pragersko 75, Hajdo-še - Slovenja vas; NEDELJA ob 16.00: Makole - Rogoznica.
Rokomet • 1. A DRL (m)
24. KROG: Jeruzalem Ormož - Slovan (SOBOTA ob 19.00)
1. B DRL (m)
23. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Mokerc Ig (PETEK ob 18.00); Moškanjci Gorišnica - Škofljica Pekarna Pečjak (PETEK ob 19.30); Drava Ptuj - Dobova (SOBOTA ob 19.00).
1. B DRL (ž)
3. KROG KONČNICE od 1. do 4. mesta: Nazarje - Tenzor DP Logik Ptuj (SOBOTA ob 17.00)
Boks • Na Ptuju DP za posameznike
BK Ring Ptuj v petek, soboto in nedeljo, 17., 18. in 19. aprila, v športni dvorani Gimnazije Ptuj organizira državno prvenstvo v boksu. Prva dva dni 24. državnega prvenstva za posameznike bo tekmovanje potekalo od 18. ure naprej, medtem ko bodo v nedeljo finalni dvoboji na sporedu od 13. ure naprej.
Kikboks • 2. krog DP na Ptuju
KBV Ptuj pripravlja 2. krog tekmovanja za državno prvenstvo v kikboksu v disciplinah point fighting in kick light. Tekmovanje bo v nedeljo v športni dvorani Center, kjer bodo predtekmovanja od 11. ure naprej, prvi del finalnih obračunov bo med 13. in 15. uro, drugi del finalnih obračunov pa od 16. ure naprej.
Atletika • 14. Ormoški mali maraton
V	nedeljo, 19. aprila, bo v Športnem parku Mestna graba potekal že 14. ormoški mali maraton. Gre za eno najmnožič-nejših prireditev na ormoškem koncu, kjer se srečajo ljubitelji teka iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske ...
Atletski klub Ormož bo prireditev začel ob 10.00, ko bodo na sporedu otroški teki na 300 (letniki 2005 in mlajši), 600 (letniki 2002, 2003, 2004) in 1200 metrov (letniki 2000 in 2001).
Do 10.30 se bodo zbirale prijave za teke na 5, 10 in 21 kilometrov. Tek na 21 km šteje tudi za Štajersko-koroški pokal. Start omenjenih tekov bo ob 11.00. Proga je speljana po mestu Ormož in cesti proti Svetemu Tomažu ter je v celoti asfaltirana. Prireditev bo ob 13.00 končana s podelitvijo nagrad in razglasitvijo rezultatov.
Startnina za otroške teke na dan prireditve znaša 3, za teke na 5, 10 in 21 km v predprijavi do petka, 17. aprila, 10 EUR (www.ak-ormoz.si), na dan prireditve 15 EUR. Več informacij: Ivan Golob (041 815 694) in Aleš Jurčec (031 303 273).
Predavanje o teku
V	petek, 17. aprila, bo v pedagoški sobi na ptujskem gradu ob 19. uri potekalo predavanje Urbana Praprotnika o teku in predstavitev knjige Bela dama, ki jo je napisala njegova žena, antropologinja in tekačica mag. Jasmina Kozina Praprotnik.
DB, UK, JM
petek • 17. aprila 2015
Šport, šport mladih, zanimivosti
Štajerski	[ 15
Šolski šport • Strelstvo
Prvaki s pištolo iz SC Ptuj -Elektro in računalniške šole
Kidričevska športna dvorana je konec marca gostila še eno veliko strelsko tekmovanje. Strelska zveza Slovenije je v partnerstvu z domačini SD Kidričevo organizirala finalno tekmovanje Šolskih športnih tekmovanj v streljanju z zračno puško in pištolo, na katerem je nastopalo 350 mladih športnikov, učencev in učenk iz 72 OŠ ter dijakov in dijakinj iz 21 srednjih šol. Skupaj s predhodnimi kvalifikacijskimi tekmovanji - območnimi prvenstvi - pa se je v strelskih veščinah preizkusilo več kot 550 mladih strelcev osnovnošolcev iz več kot 100 OŠ in 160 srednješolcev iz 53 SŠ.
Na odlično organiziranem tekmovanju so bili doseženi visoki rezultati. Med srednješolci s pištolo so se odlično odrezali ptujski dijaki Elektro in računalniške šole ter s 1039 krogi osvojili šolski naslov državnih prvakov. Za ekipo so
zelo uspešno nastopali trije strelci SK Ptuj Ino Zorec 359, Rok Bezjak 344 in Oskar Ta-sovac Ivezič 336 krogov ter v posamični konkurenci dijakov osvojili 4., 11. in 14. mesto. Še uspešnejši med posamezniki pa je bil Ptujčan Tadej Širec, dijak Strojne šole Ptuj in s 360 krogi osvojil bronasto odličje. Zmagal je Jože Čeper, ŠC Nova Gorica ERŠ, s 375 krogi. Za ptujskimi prvaki so se na drugo in tretje mesto uvrstili dijaki ŠC Krško - Sevnica 1034 krogov.
Med dijaki in dijakinjami s puško se je odlično odrezala ruška strelka Urška Hrašovec in s 412,3 kroga postavila najboljši rezultat dneva in neuradno za šest krogov izboljšala državni rekord v svoji starostni kategoriji kadetinj.
Med osnovnošolci s serijsko zračno puško sta se odlično odrezala domačina Tilen Vuk in Ivo Cicmanovič Zimet iz
OŠ Borisa Kidriča ter s 178 in 177 krogi osvojila visoko 7. in 9. mesto. Tilen je le za štiri kroge zaostal za odličjem. Zmagal je Urh Dragičevič iz OŠ Tržič s 184 krogi. Ormoški strelci Andrej Majhen, Rob Gal in Miha Komperšak so s 161, 157 in 137 krogi osvojili 26., 30. in 39. mesto. V ekipni konkurenci so učenci OŠ Ormož s 455 krogi osvojili 7. mesto.
Med mlajšimi učenci je osebni rekord dosegel Mar-sel Krajnc iz OŠ Dornava in s 179 krogi osvojil visoko 12. mesto. 46. Mitja Vučina 166, 48. Nejc Horvat 164, oba OŠ Juršinci, 70. Dejan Rojko, OŠ Breg Ptuj, 152, 74. Gregor Ko-larič, OŠ Ljudski vrt Ptuj, 148 krogov. Zmagal je Leon Sadek iz OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica s 187 krogi. Med mlajšimi učenkami je Sandra Kumer iz OŠ Juršinci s 173 krogi osvojila 16. mesto, 25. Nina Bogša, OŠ Miklavž pri Ormožu, 164 krogov. V ekipni konkurenci je mešana ekipa OŠ Juršinci s 503 krogi osvojila 13. mesto. Zmagala je OŠ Luisa Adamiča Grosuplje s 533 krogi.
Simeon Gonc
Bodybuilding • Arnold Classic v ZDA
Za Boštjana Renka izjemna izkušnja
Boštjan Renko med nastopom v ZDA
Foto: Simeon Gönc
Ptujski dijaki Elektro in računalniške šole so na finalnem tekmovanju ŠŠT v streljanju s pištolo osvojili naslov šolskih državnih prvakov. Na najvišji stopnički zmago slavijo z leve strani Ino Zorec, Oskar Tasovac Ivezič ter Rok Bezjak.
Arnold Classic je tekmovanje z dolgo tradicijo ter poteka v mestu Columbus v ameriški zvezdni državi Ohio. Gre za kompleksno in vrhunsko organizirano tekmovanje, na katerem pripravijo posamezna tekmovanja v dvigovanju uteži, fitnessu, wreslingu in bodybuildingu.
Tekma v bodybuildingu je razdeljena med profesionalce in amaterje, med katerimi je v kategoriji Mens Classic Tall (tekmovalci, višji od 180 cm, op. a.) nastopil tudi Boštjan Renko. Ta se je v zadnjih mesecih intenzivno pripravljal za svoj doslej najpomembnejši nastop in je ob treningih na Ptuju opravil še posebne treninge poziranja na Hrvaškem, kjer je vadil pod vodstvom Žarka Stojica. Renko se je izmed sedmih bodybuilder-jev v predtekmovanju uvrstil v finale med prvih pet in je tekmovanje na koncu končal na 3. mestu.
O svojem nastopu in uspehu na Arnold Classicu 2015 je Renko povedal: »Zame je bil nastop na Arnold Classicu najlepša športna izkušnja v karieri. Nastop na tem tekmovanju v ZDA so bile moje sanje, ki so se mi uresničile. S tretjim mestom sem zadovoljen, čeprav sem bil takoj po tekmovanju malo razočaran, saj se mi nastop ni izšel povsem po željah. Na tekmovanje sem odšel s ciljem, da bi zmagal, vendar sem zaradi pomanjkanja izkušenj tik pred svojim nastopom naredil tudi določene napake. Forma je bila sicer odlična, ampak zadnji dan pred tekmovanjem mi je najverjetneje zaradi dolgega potovanja z letalom iz mišic potegnilo nekaj vode v podkožje in tako ni prišla popolnoma do izraza moja forma ter prava popolna izraznost telesa. To je bila zame ena izkušnja več in upam, da bom naslednjič to popravil in tudi zmagal na tekmovanju
Arnold Classic.«
Na tekmovanju v Colum-busu je ptujski bodybuilder moral pokazati vse osnovne poze, kjer se ocenjuje definicija in simetrija telesa, prav tako pa je dobro opravil svoj nastop ob glasbi. V kategoriji Men's Classic Tall je tradicija, da nastopajoči pokažejo osnovne poze na klasičen način, kot so jih prikazovali tekmovalci v časih, ko je še tekmoval Arnold Schwarzenegger. Slednji si je prišel tekmovanje ogledat tudi v živo.
Za Boštjana Renka je bodybuilding način življenja, po uspešnem nastopu pa si bo sedaj malo »spočil«, nato pa ga čakajo nove priprave za nastop Arnold Classic Europe 2015, ki bo po tradiciji potekal v Madridu. Lani je Ptujčan v Španiji osvojil 2. mesto, zato je cilj za letošnji nastop zmaga na tem najbolj prestižnem tekmovanju v Evropi.
David Breznik
Nagradno turistično vprašanje
Začetek sezone prireditev na prostem
Začenja se sezona prireditev na prostem. Tako na Ptuju kot v okolici marljivi organizatorji že vabijo na številne prireditve, ki so eden izmed pomembnih dejavnikov turistične ponudbe slehernega okolja. Že jutri, 18. aprila, bo Ptuj dihal po srednjeveško. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj vabi na srednjeveško Jurijevo tržnico, ki bo potekala na Mestnem trgu.
Če bo vreme slabo, jo bodo preselili v Qlandio. Društvo pa bo sodelovalo tudi na Jurijevem sejmu, ki bo 23. aprila, ko bo tudi prireditev Radia-Tednika Ptuj Z glasbo do srca, na kateri bodo nastopili številni uveljavljeni glasbeniki in pevci. Že dan kasneje pa bo na ptujski tržnici znova živahno, vabi velika spomladanska zabava Prebujam se v pomlad z Radiem-Tedni-kom Ptuj in v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj s klapo Kampanel in ansamblom Donačka. 26. aprila pa bo na prostoru pri cerkvi Leopolda Mandiča že 13. žegnanje konj v organizaciji TD Ptuj. Bogato bo tudi prvomajsko dogajanje na Ptujskem.
Evropski poslanec Franc Bogovič je podpisnik pobude evropskih poslancev za razglasitev evropskega turističnega leta oz. evropskega leta za turistični razvoj. Zadnje evropsko leto turizma je bilo leta 1990. Že januarja letos je bilo predstavljenih osem skupin ukrepov
za pospeševanje in spodbujanje evropske turistične dejavnosti. Evropa naj bi se pozicionirala kot najboljša turistična znamka za turiste z vsega sveta.
V tem času so nadvse dejavni tudi organizatorji ptujskega poletnega festivalskega dogajanja. Med njimi je tudi društvo Poe-tovio LXIX, ki bo od 20. do 23.
avgusta pripravilo že VIII. Rimske igre. Te bodo potekala na zemljiščih pri I. Mitreju. Skupine, ki predstavljajo življenja starega Rima, skupaj jih bo 40, od tega
osem iz tujine, bodo zavzele kar tri hektare površin, na katerih bodo poskrbele za čim bolj avtohtono predstavitev življenja in dela vseh slojev rimske družbe, od senatorjev do sužnjev. Otroke bodo že tradicionalno povabili v rimski tabor in delavnice ustvarjanja.
Še do 22. aprila je čas za prijavo za priznanje Snovalec javne agencije Špirit Slovenija. To je priznanje za pomoč pri realizaciji inovativnega projekta s področja turizma. Sedemnajstega junija pa se izteče rok za prija-
vo za priznanje Sejalec za naju-stvarjalnejše in najinovativnejše dosežke v turizmu.
Pravilen odgovor na zadnje nagradno vprašanje se glasi: Letošnja velikonočna razstava TD Ptuj je bila deveta po vrsti. Nagrado bo prejel Dejan Vre-čer iz Gerečje vasi. Danes sprašujemo, kdaj je bil osvobojen Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, Ptuj, do 24. aprila. Nagrada za pravilen odgovor je monografija o obrti na Ptujskem.

Nagradno turistično vprašanje
Kdaj je bil osvobojen Ptuj?
Ime in priimek: , Naslov:
Foto: Črtomir Goznik
Namesto cvetlic - še več pločevine v starem mestnem jedru.

Davčna številka:

16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 17. aprila 2015
Ptuj • Zdravstveni domovi si medsebojno pomagajo
Nujna medicinska pomoč - vaja za življenje
Zavod za nujno medicinsko pomoč Čakovec je minuli teden s svojo ekipo nujne medicinske pomoči gostoval v Zdravstvenem domu Ptuj. Oboji bodo namreč konec meseca tekmovali na mednarodnem tekmovanju v nujni medicinski pomoči, zato so si prijateljsko še pred tekmovanjem pomagali z izmenjavo izkušenj.
Dve ekipi iz Slovenije sta si z uvrstitvijo na 2. državnem prvenstvu nujne medicinske pomoči zagotovili vstopnici za mednarodno tekmovanje, ki bo potekalo v Pulju, 29. in 30. aprila. Zraven Mariborčanov bo našo državo predstavljala tudi ekipa Zdravstvenega doma Ptuj.
Ta je na 2. državnem prvenstvu nujne medicinske pomoči, ki je potekalo na Rogli, z ekipo, v kateri so imeli zdravnika, dosegla 2. mesto, v ekipi brez zdravnika pa 3. mesto.
„Čakovec je blizu Ptuja in enostavno so nas prijatelji od tam zaprosili za pomoč, saj vedo za naše rezultate in izkušnje. Dogovorili smo se, da si bomo izmenjali znanje in s skupnimi močmi dosegli boljše rezultate. Nekoliko v šali smo jim sicer dejali, da smo veseli, da se
Tokrat so si pomagali prijateljsko, že kmalu pa bodo tekmovali vsak zase.
učijo od nas, a da nas ne smejo prehiteti," pravi Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj.
Ekipa, ki je svoje znanje prenašala na kolege iz Čakovca in ki bo tudi zastopala Slovenijo in Ptuj na omenjenem mednarodnem tekmovanju, je: zdravnika Jurica Ferenčina in Miha Kode-la (zdravnika) ter medicinski tehniki Denis Vajda, Davorin Breg in Matjaž Vaupotič.
Petek Uhanova pravi, da so na dosedanje rezultate zelo ponosni, saj se zavedajo tudi odgovornosti, ki jo kot nekdo, ki nenehno tudi v praksi nudi nujno medicinsko pomoč, imajo. Vajam na področju nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Ptuj posvečajo veliko pozornost, povezali pa so se na tej točki tudi z gasilci.
Dženana Kmetec
Ptuj • Špela Hojnik pred novimi izzivi
Cilj: Doktorat iz socialne gerontologije
Špela Hojnik s Polenšaka je mnogim najbolj znana po uspešnih nastopih na lepotnih in ma-nekenskih odrih doma in v tujini.
Prvega je osvojila že pred osmimi leti, ko si je nadela lento prve spremljevalke mis športa international. Koliko jih je že bilo do danes, še sama ne ve natanko. Pred kratkim se je uvrstila med tri najlepše na slovenskem tekmovanju Alpe Adria, zdaj jo čaka še mednarodni izbor v Budimpešti. Kot je povedala, je sedaj že čas za kaj večjega, cilj je zmaga, priznava. Pripravljena je, tudi s sponzorji nima težav, blestela bo v večerni obleki ene najbolj znanih slovenskih in tudi mednarodno uveljavljenih modnih kreatork. Sicer pa zaključuje študij iz socialne gerontologije na fakulteti Alma Mater Europaea - Evrop-
Bralci pišejo
Za župana Leskovarja je
■	I	■ V ■
najpomembnejši ideološki boj
Res neverjetno. Nekdo v Kidričevem je očitno izgubil kompas in vse kar počnejo je, da delijo Kidri-čane na naše in vaše. Mi, vaši, se sprašujemo, zakaj ravno sedaj to preusmerjanje pozornosti? Zakaj se v teh kriznih, težkih časih sploh ukvarjati z banalnostmi, kamor gotovo sodijo najrazličnejša nepotrebna preimenovanja. Torej taisti, ki želijo izbrisati ime Borisa Kidriča iz imena kidričevske osnovne šole, prvoborca, narodnega heroja in prvega predsednika slovenske vlade, in kar je najvažnejše, gospodarstvenika, ki se je znal soočiti s krizo, ki je bila takrat prisotna še bolj kot danes, želijo spreminjati tudi našo polpreteklo zgodovino. Winston Churchill je nekoč dejal da, če začnemo prepir med preteklostjo in
Foto: Črtomir Goznik
Spela Hojnik še naprej na lepotnih in manekenskih odrih
ski center Maribor. Po diplomi, zagovarjala naj bi jo že letošnjo jesen, bo vpisala magistrski
in nato še doktorski študij s tega področja, kar je tudi njen življenjski cilj, saj se želi čim bolj specializirati in usmeriti na delo s starejšimi. Tudi v Sloveniji se prebivalstvo vse bolj stara oz. se podaljšuje življenjska doba, zato je prepričana, da težav z zaposlitvijo doma ne bi smelo biti. Če pa je ne bo dobila, jo bo iskala v tujini, odprta je za vse možnosti. Fakulteta, na kateri študira, študentom že med študijem omogoča prakso v tujini, predvsem v Miamiju. Še naprej pa želi uživati življenje, biti uspešna in pozitivna, je povedala pred odhodom v Budimpešto.
MG
sedanjostjo, bomo uvideli, da smo izgubili bodočnost.
Župan Leskovar zopet igra podlo igro, ko govori, da je tako predlagal svet šole (v katerem prevladuje t. im. desnica), ko pa po drugi strani vemo, da ima zadnjo besedo občina kot ustanoviteljica in v njenem imenu občinski svet, kjer ima župan zagotovljeno 'preglasovalno' večino iz vrst SDS in NSi.
V gibanju ZA Kidričevo ostro nasprotujemo temu sovražnemu predlogu, o katerem krajani Kidričevega nismo ničesar vedeli. Prav bi bilo, da bi o tem preimenovanju najprej vprašali nas, občane in občanke Kidričevega, in o tem vprašanju šele nato odločili. Od župana Leskovarja, katerega plačujemo mi davkoplačevalci, zahtevamo, da svoja prizadevanja prioritetno posveti socialnim in okoljskim problemom.
Ravno včeraj smo iz direktorata Evropske komisije za okolje dobili sporočilo, da je EU sprejela odločitev, da bo proti Republiki Slovenije sprožila postopek pred sodiščem EU v zvezi s problemom odpadnih gum v gramoznici. Tudi na naše zahteve glede ureditve onesnaže-
nosti Kidričevega so odgovorili, vendar še njihova priporočila preučujemo, tako, da bodo o tem naši krajani pravočasno obveščeni.
V gibanju ZA Kidričevo z vso odgovornostjo trdimo, da je največji krivec, da je bila podeljena služnostna pot za dostavo teh odpadnih gum, nekdanji svetnik, današnji župan Leskovar, ki si je na vse kri-plje prizadeval in prepričeval ljudi, da bo občina imela od tega koristi, danes pa se obnaša kot žrtev. Delno krivdo za tožbo EU bi moral župan prevzeti tudi sam, vsaj zaradi njegovih preteklih delovanj in vplivanj v zadevi spornih gum in podjetja Albin Promotion. Žalostno, da še ljudje niso spoznali tega dvoličneža.
Na župana Leskovarja in njegove somišljenike apeliramo, da se čim prej začnejo ukvarjati z reševanjem zares perečih situacij, ki so v Kidričevem prisotne, in naj ne odpirajo novih in novih ran ter ideoloških front, saj s tem zamegljujejo dejanske probleme, ki jih imajo ljudje v naši občini.
Branko Štrucl
Majšperk • 60 let zakona
Biserna poroka zakoncev Korez
V poročni dvorani Občine Majšperk je 11. aprila zazvenela poročna koračnica, ki je pozdravila biseroporočenca Kristino in Janeza Korez iz Stogovcev.
dobro počutili in imeli radi, da bi se radi vračali v domači kraj in da bi jih vse dni spremljalo zdravje.
MV
Njuna skupna pot se je zače- ma Korez ob obeležitvi 60-letne-la v kraju Nadole, kjer sta živela ga skupnega življenja dejala maj-že kot otroka. Sosedska naklo- šperška županja Darinka Fakin. njenost je sčasoma prerasla v In kaj je želja biseroporočencev? ljubezen in tako sta si Kristina Želita si, da bi se vsi njuni otroci in Janez poročne zaobljube izmenjala 9. aprila 1955 v Žetalah. V zakonu so se jima rodili trije otroci, sina Jani in Branko ter hčerka Kristina, njuno življenje sedaj dopolnjuje in razveseljuje še šest vnukov Sonja, Sandra, Nika, Matjaž, Tjaša in Miha ter dva pravnuka Patrik in Ruben Jakob. »Ko hodimo po vajinih stopinjah z veliko mero spoštovanja ugotovimo, da je to pot, kjer lahko najdemo vzor, uglašenega skupnega življenja. Uspelo vama je izpolniti obljube, ki sta si jih
izrekla kot mladoporočenca. Bo-	--------------Foto: Mojca vtič
dita ponosna na ta uspeh, na to Bisernoporočenca Kristina in Janez Korez s sinovoma Janijem in
pot in vajino srečo,« je zakonce- Brankom
Bralci pišejo
Kako smo nekoč na vagone nalagali krompir in luk
Pred časom sem na televiziji gledal kmetijsko oddajo. Bil sem presenečen, kako velike probleme imajo naši kmetje s prodajo luka in krompirja ter ostalih vrtnin. Izpostavil se je Majeričev Branko z avtohtono sorto ptujskega luka, ki je uspešna proizvodnja vasi Dornava, Moškanjci in širše okolice.
Spomnim se leta 1957, ko se je obnavljala »bolafija« in kmetijska trgovina (reprodukcija Kmetijske zadruge). Na stranskem tiru železniške postaje so parkirali dva vagona, enega za luk, drugega za krompir. V vrsti je stalo deset konjskih vpreg z naloženim lukom in
prav toliko kravjih vpreg, naloženih s krompirjem. Luk so nalagali v zaboje, krompir v renfuzi kar z vilami na vagone, ker je bila velika vrsta s kripami nosilnosti od ene tone do tone in pol. Nalaganje vagonov je trajalo celi dan. V času, ko se je razkladalo, mi je oče krave razpregel, da sem jih odgnal na aerodrom na pašo. Ta čas so našo skromno kripico porivali ostali prisotni vozniki, da smo prišli na vrsto pri razkladanju. Večji pridelovalci v Moškanjcih so bili Koro-ščevi, Gečevi, Cerkovi, Zamidvi, Muhičevi ... Vsi so imeli konjsko vprego. Posebej je izstopala Muhi-čeva. Furman je imel na hamotih spolirane rumene ploščice, ki so se na soncu zelo lepo bleščale. Luk in krompir sta se tehtala na Ojni-kovi tehtnici, ki je zmogla tri tone nosilnosti. Odkupovalec je bil gospod Kurež, tako zvani hitri trgovec pri Kmetijski zadrugi Moškanj-ci. Vagoni so se napolnili, od 10 do 15 ton. Odpeljani so bili na uradno
tehtanje v Čakovec, od tam pa po celi Jugoslaviji, največ v Reko. Nisem siguren, koliko vagonov se je na jesen nalagalo, verjetno nekje od 20 do 30. Sčasoma so kamionski prevozi odnesli železnico, pa še to je sčasoma spodletelo. Verjetno je že postal popularen uvoz enega in drugega. Avstrijci baje prodajajo najprej svoje pridelke, potem šele uvoz. Pri nas pa ravno obratno.
Kmetje puščajo krompir na poljih, luk ostaja v skladiščih. V trgovinah je več vrst luka po tudi nerazumni ceni, vendar je ptujski najbolj kakovosten.
Upam, da se bo ta politika organizirala tako, da bo dala prioriteto domači prodaji in šele potem uvozu. Vse čestitke dornavskim lukarjem, da ohranjajo tradicijo pridelave luka na star način. Dober golaž ali bograč sta samo iz moškanjsko-dornavskega luka, to kuharice vedo. To ni propaganda, to so dejstva neke kvalitete.
Jožef Golob, Strelci
Foto: CG
petek • 17. aprila 2015
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Ptuj, Podravje • 25. ocenjevanje vin
Srebrna obletnica Vino Ptuj
Tudi letos je Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, že 25. zapored, organiziralo ocenjevanje slovenjegoriških in haloških vin, ki se je končalo s slovesno podelitvijo priznanj vinogradnikom minulo soboto v refektoriju minoritskega samostana.
Strokovna komisija pod vodstvom predsednice Lidije Ruške je letos ocenila 98 vzorcev vin vseh sort vinorodnih okolišev Haloze in Slovenske gorice.
Lidija Ruška, ki je ob tej priložnosti prejela posebno zahvalo za sodelovanje v vseh 25 letih, je povedala: »Kljub težkim vremenskim pogojem pri pridelavi grozdja in trgatvi je ocena letnika 2014 relativno dobra. Zvrsti so kislinsko precej bogate in, žal, ekstraktno osiromašene. Vina sort rumeni muškat, sivi pinot in sovinjon pa so precej sortno karakteristična. Leto 2014 zaradi vremenskih pogojev ni bilo naklonjeno sorti šipon, botritis pa je sortama renski in laški rizling doprinesel harmonijo in sortne značilnosti.«
Povprečna ocena vseh trgatev je 17,76, povprečna ocena rednih trgatev 17,12 in pov-
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki najvišjih priznanj na letošnji prireditvi Vino Ptuj v družbi vinske kraljice in ptujskega podžupana.
Čatež • Srečanje ustvarjalcev z baloni
Ptujska ekipa Avgustina Čoha ponovno med najboljšimi
V Termah Čatež je od 28. do 31. marca potekalo mednarodno srečanje ustvarjalcev z baloni. Povezali so ga z izobraževanjem, praktičnimi delavnicami, različnimi tekmovanji in podelitvijo nagrad najboljšim na velikem zaključnem šovu.
Na dogodku Slovenija Event 2015 so se zbrali udeleženci 27 držav. Organiziralo ga je podjetje Magic, d. o. o., ki je distributer vodilnih Qua-latex balonov na svetu v Sloveniji. „Umetniki iz balonov oblikujejo marsikaj, vse od živali do pravih mest in drugih objektov, krasijo dvorane, hale, šotore, bazene, skratka vse, kar si stranka zaželi," je po uspešnem nastopu na letošnjem mednarodnem srečanju povedal znani ptujski umetnik ustvarjanja z baloni Avgustino Čoh. Najboljši dekora-terji iz različnih držav so letos poskušali z baloni okrasiti poročne mize. Zmagala je ekipa iz Rusije, drugo mesto je prejela ekipa Madžarske, tretje mesto pa sta si delili ekipi iz Španije in Slovenije. Slovensko ekipo je vodil ptujski dekorater Avgustino, ki je nastopil z ženo Mary in sinovoma Leom in Inom, peta članica ekipe pa je bila Sanja Kolarič iz Slovenije vasi. Ob zahtevanih kriterijih, ki so jih morali pri dekorira-nju poročne mize dosledno upoštevati, so v svoje ustvarjanje dodali veliko lastne domišljije in kreativnosti. Po letih 2009 in 2013 je Avgustino Čoh s svojo ekipo ponovno ubranil državni naslov v dekoriranju poročne mize. Letošnje mednarodno srečanje ustvarjalcev z baloni pa si bo Avgustinova ekipa zapomnila še po enem tekmovanju - medium skulpture - ki je tokrat potekalo na temo ljubezni. Z izjemno kreacijo poročne torte iz balonov so zasenčili vse druge ekipe in zmagali. Drugo mesto je pripadlo Rusiji, tretje pa Nemčiji. To je tudi velik uspeh za Slovenijo, poudarja Avgustino v imenu svoje ekipe. Letošnji uspešen nastop v Čatežu je še ena potrditev, da delajo kakovostno in dobro, da jih navdihuje neverjetna ustvarjalnost, s katero osvajajo tako doma kot v tujini. Pravi odgovor najdejo na vsak izziv, naj bo še tako zahteven in na prvi videz nemogoč.
MG
ro.
Foto: Zasebni arhiv Avgustino
Z dekoracijo poročne mize je Avgustino s svojo ekipo ponovno uspešno ubranil državni naslov. Pred tem je naslova osvojil v letu 2009 in 2013. Poročna torta iz balonov, ki jo je te dni mogoče videti tudi v trgovsko-poslovnem centru Qlandia, je ptujskemu umetniku v ustvarjanju z baloni Avgustinu Čohu z ekipo prinesla prvo mesto na letošnjem mednarodnem srečanju ustvarjalcev z baloni.
prečna ocena posebnih trgatev 18,58. Komisija je sicer ugotovila, da je kakovost vin v zadnjih 25 letih izredno napredovala, nivo kletarjenja se je zvišal, kar je posledica aktivnega udejstvo-vanja vinogradnikov na strokovnih izobraževanjih in sodelovanja s strokovnimi institucijami.
Naslove šampionov so si letos po oceni komisije pripeli: Stan-
ko Tement iz Cirkulan (za rumeni muškat v kategoriji polsuhih vin redne trgatve), Kmetija As Arnečič iz Cirkulan (za rumeni muškat v kategoriji suhih vin redne trgatve) in turistična kmetija in vinogradništvo Pungračič (za renski rizling v kategoriji sladkih in polsladkih vin).
Prvaki sort pa so postali: Ivan Glavica iz Cirkulan za zvrst, Ivo
Rajh s Hajdine za laški rizling, Marjan Kramer iz Vidma pri Ptuju za renski rizling, Janez Meznarič iz Markovcev za sovinjon in Stanko Tement iz Cirku-lan za rumeni muškat.
Prvaki sort so že po tradiciji prejeli medaljo z likom Probusa, šampioni pa kipec Bakhosa.
Osrednji govornik na svečani podelitvi je bil predsednik
tugifzgojmj
Dober vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja v vrtcu je izjemno delo, ki zahteva številne veščine, ob tem mora znati za nekaj ur dejansko nadomestiti mamo ali očeta. Kdo je takšen/-a vzgojitelj/-ica? Ali pomočnik/-ca vzgojitelja/-ice?
Izpolnite kuponček z imenom vzgojitelja/-ice (oziroma pomočnika/-ce) in imenom skupine ter naslovom vrtca, v katerem je zaposlen/a in pripišite tudi svoje podatke. Vaše (originalne) glasovnice sprejemamo do vključno 31. maja 2015 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom Naj vzgojitelj.
Vzgojitelja/-ico, ki bo prejel/a največ vaših glasov, bomo predstavili v Štajerskem tedniku in ga/jo nagradili z lepo nagrado (sončna očala po izbiri in večerja za 2 osebi). Prav tako bomo nagradili tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali.
DVSH Edi Hojnik, vinarje in zbrane goste pa so nagovorili še: Vladimir Korošec, aktualna ptujska vinska kraljica Urška Polanec in podžupan Ptuja Gorazd Orešek. V kulturnem programu je nastopil Moški pevski zbor KD Alojza Štrafela Markovci pod vodstvom Uroša Sagadina.
Ur
www.tednik.si
Naslov vrtca:
Vaše ime in priimek:
Vaš naslov:
4
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
TV
.IlOHNO
Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
___________"Si»______
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj ¿„.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
18 Štajerski
Za zdravje
petek • 17. aprila 2015
Zdravstveni nasveti
Alternativna medicina
Tehnika ali odnos?
Po jogijskem pojmovanju brez prane ni možna nobena oblika življenja. Toku prane jogiji niso prepuščeni pasivno, saj jo znajo usmerjati z mislijo in na ta način pristopajo k izvoru življenja. Živa bitja smo po njihovem prepričanju sposobna vsrkati prano, jo v sebi kopičiti, spremeniti in jo izmenjati z zunanjim svetom.
Vsaka materija naj bi bila pravzaprav energija, urejena na različne načine. Kjerkoli seštejemo vse energije iz vesolja in dodamo gibanje, govorimo o prani. Znanost, ki se ukvarja s kontroliranjem prane, nosi ime PRANA-JAMA (prana - življenjska energija ; ajama - nadzor, kontrola).
Delovanje našega telesa je odvisno od notranje električne napetosti, ki nastaja med opnami in prevodnimi tekočinami, ki so z opnami v stiku. Bioelektrič-ni potencial tako ni rezerviran samo za živčevje, ki po videzu spominja na električno omrežje, temveč potuje po telesu s predela, kjer je potencial višji, proti delom, kjer je nižji, in pri tem teži k ravnovesju.
V biologiji se torej dogajajo različni električni tokovi. Nekateri so posledica kemijskih presnov, drugi služijo premikanju mišic, izločanju žlez ali prenašanju živčnih impulzov.
Odsotnost bioelektričnega toka zmeraj slabo vpliva na vitalnost.
Najosnovnejši cilj joge je obvladovanje življenjskih energij in telesa. Cilj pranajame pa je povečanje pranične presnove v človeku. Za jogije so za uporabo prane pomembni različni deli telesa. Pa začnimo pri koži. Koža
predstavlja največji varovalni organ s precejšnjim številom funkcij. Zadolžena je za zaznavanje dotika in temperature, služi termoregulaciji in izločanju, razmejuje telo od okolice. Poškodba večje površine je zato vedno življenjsko ogrožajoča. Pranična naloga kože je po jogijskih teorijah sprejemanje velike količine pranične energije. Tako kot jo koža lahko vsrka, jo seveda zmore tudi oddajati. In ko govorimo o pranajami, mislimo na aktivno obvladovanje te količine.
Drugi in morda najpomembnejši organ je nos, saj skozenj dihamo zrak. Zrak je pravzaprav naša najpomembnejša „hrana." O povprečnem številu vdihov na minuto sem že govorila, pa
naj raje spomnim, da odrasla oseba vdihne povprečno 16-krat na minuto. Če se pozabavamo z računom, pridemo do podatka, da gre v 24 urah skozi nos v obe smeri več kot 11000 litrov zraka. Naloga nosa pri tem je, da vdiha-ni zrak segreje, očisti in navlaži. Nos s svojimi vohalnimi predeli prepoznava tudi minimalne spremembe v okolju. Količine substanc, ki jih oddajajo nekatere rastline, so že prav homeo-patske, saj jih ni dovolj, da bi jih stehtali. Naš nos jih vseeno zazna. Prijetne vonjave povzročijo globlje dihanje. Veliko ljudi z vohom preverja kakovost izdelkov in precej iznajdljivih trgovcev prisega na višji promet, če se prostor primerno odišavi.
Znano je tudi, da z vplivom na nosne živčne končiče, ki so povezani z živčnimi centri na višjem nivoju, lahko sprožimo spremembe v telesnih funkcijah. Moja stara mama je, kot zaprisežena ljubiteljica prave kave, pogosto pripovedovala, da se je njena bližnja soseda na poti k maši zgrudila in je z imenom nikakor niso mogli priklicati. Pogledala jih je šele, ko so ji pod nos dali sveže praženo dišečo kavo.
In že smo pri jeziku. Za jogije je jezik pomemben organ za ab-sorbiranje prane. Zahodnjakom je hrana edini vir energije in pri nas poznamo celo rek: »Si to, kar ješ.« S stališča jogijskega pogleda na svet dobimo več prane z jezikom kot pa skozi želodec. Jogiji prano povezujejo z okusom. Če hrane ne žvečimo dovolj dolgo, telo ne more napolniti pranič-nega akumulatorja. Dokler ima hrana okus, je to znak, da jed vsebuje prano. Zato jo žvečijo tako dolgo, dokler okusa ne izgubi. Brez težav lahko soglašamo, da na ta način naredijo veliko uslugo svojim prebavilom.
Zanimivo je, da se tudi pri ho-meopatiji zdravilo zadržuje pod jezikom.
Zadnji na vrsti so pljučni mešički. Pravilno izvajanje joge je tesno povezano z dihanjem in dihanje s prehajanjem kisika iz zraka v kri. Življenje je nepretrgano zaporedje vdihov in izdihov. Z vsakim vdihom dobi telo tudi prano. Tako sprejemanje kot nalaganje prane sta lahko pod kontrolo misli, saj misel upravlja z izvajanjem pranajame. Vrhovni organ so torej tudi v tem primeru možgani.
Neda Toplek, mag. farm., Koncesionarka in vodja lekarne
Tačke in repki	.
Kdaj posumimo, da je kužek srčni bolnik
Precej vprašanj je prispelo s podobno vsebino, in sicer lastnike psov zanima, kateri so znaki, ki nakazujejo, da je njihov kuža srčni bolnik. Ali je to kašelj, utrujenost in žalost živali?
Klinični znaki pri začetnih težavah živali s srcem niso karakteristični za bolezen, temveč ji pogosto lahko pripišemo drugim boleznim. Zato bom v današnjem prispevku napisal, na kaj moramo biti pozorni in kako lahko posumimo, da ima naš ljubljenček težave s srcem.
Kužek, ki ima težave s srcem, je kondicijsko manj sposoben, hitreje se utrudi in najpogosteje tudi težje in globlje diha pri naporu. Pogost je tudi kašelj, ki je lahko dražeč ali neproduktiven, ali pa vlažen in zamolkel. Karakteristično za težave s srcem pa je, če opazimo pri psu zraven omenjenih simptomov tudi modrikast jezik in modrikaste dlesni. To pomeni, da gre za počasnejšo cirkulacijo krvi, ki ima v sebi manj kisika in zato se dlesni in jezik modrikasto obarvajo. Zraven tega je frekvenca dihanja pri psu močno povečana. Takemu psu je priporočljivo prešteti frekvenco vdihov in to takrat, ko res miruje. Najbolje je to storiti, ko kuža mirno počiva ali spi na sobni temperaturi in je od zadnjega tekanja minilo najmanj pol ure. Normalna frekvenca dihanja je okrog 20 vdi-
hov v minuti, pri večjih pasmah še manj, 12 ali 14, pri manjših pa več. Psi srčni bolniki imajo v mirovanju frekvenco 40 ali več vdihov na minuto. Nadalje je za žival, ki ima slabo srce, zelo karakteristično, da se ponoči zbuja v napadih kašlja. Ponoči, ko se organizem umiri, se pri srčnih bolnikih nabira voda v pljučih, kar lahko izzove napade kašlja, ki se ponavljajo vsako noč. Čez dan se pri gibanju živali in pri ne prehudi slabosti srca tekočina resorbira iz pljuč, tako da je kašelj prisoten v bistveno manjši meri. V hujših primerih se pokašljevanje nadaljuje tudi čez dan. Kuža srčni bolnik dobi v
napredovali fazi bolezni karakteristično postavo, ki ji pravimo postava breje krave. Na hrbtu močno izstopi in se vidi hrbtenica, brez mišičevja, tudi boki in zadnje noge izgubljajo mišično maso, hkrati pa se pojavi napihnjen vedno večji trebuh. Vzrok temu je, da se v trebuhu nabira tekočina in nastaja tako imenovani ascites, ki je zelo karakterističen za srčne bolezni, čeprav se lahko pojavi tudi pri boleznih jeter, trebušne slinavke, parazitozah in drugem.
Diagnostika srčnih bolezni je zelo široka in se začne že pri tako imenovani avskultaciji srca s stetoskopom, to je instrumen-
tom, ki ima na eni strani slušalko, na drugi strani pa se vstavi v ušesi veterinarja, ki na tak način lepo sliši delovanje srca, ritem, kakovost utripa in šum, če je prisoten. Nadalje se diagnostika nadgradi z biokemijsko preiskavo krvi, EKG-jem, rentgenskim slikanjem in z ultrazvočnim pregledom srca. Pri UZ srca se lahko diagnosticira tudi bolezni zaklopk, motnje v polnjenju srca s krvjo, izmeri se debelina srčne mišice in še marsikaj. Pravilna diagnoza je pomembna zaradi pravilnega zdravljenja, saj zdravljenje srčnih bolezni brez diagnostike, lahko naredi bistveno več škode kot koristi.
Pravočasna diagnoza in pravočasno začeta ustrezna terapija bolezni srca bistveno pripomore k izboljšanju pacientovega stanja in seveda čim daljšemu kakovostnemu preživetju kužka. Preživetje je lahko enako dolgo, kot če kuža ne bi bil bolan. Če začetno simptomatiko spregledamo in ne začnemo pravočasno ustrezne terapije, pride do srčnega popuščanja, ki se kljub terapiji lahko zelo hitro konča s smrtjo živali.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: Osebni arhiv
Anafilaksija
Anafilaksija je težka, življenje ogrožajoča preobčutljivostna reakcija, ki zajame več organov v telesu, predvsem dihala, obtočila in kožo. Reakcija se razvije v nekaj minutah, zato je hitro ukrepanje zelo pomembno. Ukrep prvega reda pri verjetni anafilaksiji je injekcija adrenalina, ki se da v mišico.
Najpogostejši znaki anafilaksije so otekla sluznica grla, začasna zožitev sapnic, nizek krvni tlak in omedlevica. Pri večini bolnikov se pojavijo še srbenje, kožni izpuščaji in motnje srčnega ritma. Reakcija je huda, vendar na srečo dokaj redka. Sprožijo jo lahko nekatera zdravila, hrana, piki žuželk in druge snovi biološkega porekla. Med živili so pri otrocih pogosti povzročitelji alergične reakcije arašidi, drevesni oreški, mleko, jajca, soja, pšenica in ribe. Pri odraslih pa pšenica, soja, zelena, mehkužci, drevesni oreški, arašidi, ribe in breskve. Med zdravili prevladujejo betalaktamski antibiotiki, mišični rela-ksanti (zdravila, ki sproščajo krče mišic), nesteroidna protivnetna zdravila (zdravila za lajšanje bolečin). Med žuželkami najhujše reakcije sprožijo piki os, sršenov in čebel. Ker obstaja možnost navzkrižne alergije, zlasti pri ne-steroidnih protivnetnih zdravilih, svetujemo vsem bolnikom, ki so na neko zdravilo že reagirali, da to vedno povedo zdravniku in farmacevtu.
Vsaka alergična reakcija ni anafilaksija. Je pa vsaka anafilaksija življenje ogrožajoča. Zato sta način in hitrost ukrepanja zelo pomembna. Bolniki, ki so alergični, imajo pri sebi set za samopomoč. Ta vsebuje tablete antihista-minika (zdravilo za zdravljenje alergije) in tablete kortikosteroida (protivnetna zdravila, ki blažijo zakasnele simptome alergične reakcije). Osebe, pri katerih je že kdaj prišlo do anafilaktične reakcije, imajo pri sebi adrenalin v samoinjektorju (uporablja se tudi izraz avtoinjektor) in so poučene, kako si ga ob prvih znakih dajo. Zelo koristno je, da smo tudi vsi ostali seznanjeni z najbolj značilnimi znaki težke alergijske reakcije in kako v tem primeru
1. Avtoinjektor Epipen primite z dominantno roko. s palcem najbližje modri varnostni znporkl. Z drugo roko odstranite modro varnostno zaporko.
2. Avtoinjektor Epipen držite v razdalji približno 10 cm strnil od zunanje strani stegna. Oranžna konici; mora biti obrnjena proti zttnanfi si; an; stegna.
3. Trdno pritisnite i> zunanjo stran stegna, tako da je avtoinjektor Epipen pod pravim kotom (pod kotom 90 stopinj) glede zunanjo stran stegna. Ko se napravo aktivira, zasllilte Jätk" Trdno držite na jiieiri/10 sekund.
Foto: Črtomir Goznik
Pravilen postopek uporabe samoinjektorja
Če je le mogoče, je najprej treba prekiniti stik z alergenom, npr. v primeru pika čebele odstranimo želo. Pri zaužiti hrani ne izzivamo bruhanja, ampak bolnika položimo na hrbet in mu privzdignemo noge. Če bolnik težko diha, ga damo v polsedeč položaj, če bruha, ga poležemo na bok. Čim prej je treba dati injekcijo adrenalina in vedno tudi poiskati zdravniško pomoč.
Adrenalin se da kot injekcija v mišico takoj, ko bolnik čuti simptome prizadetosti dihal, kot je hripavost, oteženo dihanje ali ko se pojavi omotičnost ali občutek, da bolnika ne držijo noge. Bolniki s hudo reakcijo poznajo napove-dne znake in vedo, da si morajo injekcijo dati že ob prvih znakih. Adrenalin v obliki samoinjektorja se da v zunanjo stegensko mišico, ker je od tu absorpcija zdravila zelo hitra. Pred dajanjem injekcije in po tem mora bolnik ležati ali biti vsaj v polsedečem položaju. Izobraženi bolniki znajo injekcijo dati sami, in to pravočasno. Kljub temu pa morajo kmalu po uporabi adrenalina poiskati zdravniško pomoč.
Običajen odmerek za odrasle in otroke s težo nad 30 kilogramov je 300 mikrogramov. Za manjše otroke s težo med 15 in 30 kilogramov pa 150 mikrogramov. Za še manjše otroke odmerek določi zdravnik. Osebe, ki so že doživele hudo anafilaksijo, imajo pri sebi dva samoinjektorja, saj je lahko potreben dvojni odmerek. Drugi odmerek sledi čez 5-10 minut.
Rok uporabe samoinjektorja je 20 mesecev od proizvodnje. Pacient mora skrbeti, da ima pri sebi vedno set, ki je znotraj roka uporabe. Prvič predpiše set zdravnik specialist, nadalje pa pacientu zdravilo lahko predpiše tudi osebni zdravnik.
Najpomembnejši ukrep za preprečevanje anafilaksije je izogibanje alergenom. V večini primerov je to mogoče, in sicer pri znani preobčutljivosti na hrano in zdravila. Pikom žuželk se lahko izognemo z zaščito z oblačili in z uporabo repelentov.
Po prvi anafilaktični reakciji bo bolnik napoten k zdravniku specialistu, ki se ukvarja z alergijami. Ta izvede postopke za določanje alergenov, na katere je bolnik preobčutljiv. V alergološki ambulanti bolnika tudi poučijo o alergenih in kako se jim izogniti ter kako naj ukrepa v primeru ponovne anafilaksije.
Lekarniška zbornica Slovenije se je pridružila mednarodni kampanji o alergijah pod okriljem Evropske akademije za alergologijo in imunologijo. Kampanja poteka od 12. 3. do 24. 4. 2015. V tem obdobju poteka osve-ščanje pacientov o prepoznavanju in ukrepanju v primeru anafilaksije. V lekarnah imamo pripravljene letake za paciente, s testno napravo lahko pokažemo, kako se pravilno uporabi samoinjektor.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
V
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
petek • 17. aprila 2015
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
ZDRAVILO IN NARKOTIK
POVEČEREK
URADNI POTREJEVA-LEC
PLANINA V SRBIJI
BRANKO RAJŠTER
RITMIČNI POUDAREK
STARODAVNI GRIČ
KOROŠKI PLES
DROBNA OPAZKA
NAŠA URŠULNKA (KRISTA)
IGRALKA (NATAŠA)
REKA V ČILU
ODSEKAN KOS LESA, TRŠČICA
ŠAVRINSKO NASELJE
VLADA 3 OBLASTNIKOV
VARUH, SKRBNIK
Štajerski TEDNIK
FRČANJE PO ZRAKU
KAČA NAOČARKA
ORG. ZDRUŽEN. DELA
ZELENI DEL RASTLINE
OTROŠKO SEDENJE
DOTIK ŽOGICE NA MREŽI
RACAK
RUSKI SKLADATELJ TIMKO
ZAGIB TKANINE
IZDELOVALEC SKLED
LJUDSTVO V
INDOKINI
DEL VOZA
POHOTEN MOŠKI, BABJAK
NIKA JUVAN
NADREALIZEM
MERA ZA PAPIR
SKLADATELJ STRAUSS
IGRALEC (TONE)
POVRŠINA, OBMOČJE
ARABSKA LUTNJA
ZEN. SPOLNI ORGAN
ZRNCE V PLODU
DELEC PRVINE
OSAMLJEN
MORILEC BRATA ABELA
ENOTNI VEKTOR
REKA ANIENE
SIN HERAKLA
PISANE PAPIGE
NK IZ ŠMARTNA
TRČENJE, KARAMBOL
SILVA RAZLAG
LIBERIJSKI POLITIK
ENOTA ZA MOČ
FRAN RAMOVŠ
BRANKO OSTERC
SKROMNOST
POSVETOV.
ORGAN KOMUNIST. PARTIJ
DELAVEC PRI PLAVŽIH V ŽELEZARNI
POKLON
NEDOKAZANO NAČELO
NAPLAČILO
KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARHEGONIJ = ženski spolni organ, ATIS = sin Herakla, BAREDI = šavrinsko naselje, DOE = liberijski politik (Samuel Kanyon), LOA = reka v Čilu, OUD = arabska lutnja, RIZMA = mera za papir, SAKSID = naselje v Vipavski dolini.	-yiNiyi 'VyV '|A|3y031 'dVO 'aVNIiaVIAI 'OaiaiAldOdNI '1SON
-aaiAiz 'iva '3oa 'as 'suv 'oinv 'iaivs 'Nrvvi 'riNOD3Hav 'ano ivaav 'NNVHor 'lABznvaaans 'aoa 'oroa 'oia 'vrvN 'ivii laaava 'aa '33n 'ooaiiAi 'rauaaAO 'wia303A0d 'isn 'rido :ouabjopoa ^nvzihm ai Aausaa
Ptuj • Modna revija Zemlja, radi te imamo
Spodbujanje ponovne uporabe rabljenega tekstila za modne namene
V kongresno-kulturnem centru v dominikanskem samostanu na Ptuju je bila 9. aprila modna revija čezmejnega projekta Poreteks, ki ima za cilj tudi spodbujanje ponovne uporabe že rabljenega tekstila v modne in druge namene. Iz tega so v okviru modnih delavnic podjetja Titera, d. o. o., pod vodstvom ptujskih oblikovalk Sanje Veličkovič, Sabine Hameršak Zorec, Stanke Vauda Benčevič in Rike Zadravec ustvarjale udeleženke, iskalke zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje z znanji s področja tekstila oz. drugimi znanji.
V 144 urah, kolikor so potekale delavnice, so udeleženke, skupaj z modnimi oblikovalkami, ustvarile blizu 50 raznolikih unikatnih kosov oblačil za vse letne čase. „Iskalke zaposlitve so tako postale del oblikovalskega navdiha ptujskih oblikovalk," je povedala Sanja Veličkovič, ki je delavnice začela in je tudi zasnovala modno revijo pod naslovom Zemlja, radi te imamo.
Navdih iz delavnic se je prenesel tudi na oder dominikanskega samostana. Za to so zaslužne tudi manekenke in otroci, ki so se skupaj z vsemi drugimi, za frizure je poskrbel David Glaser, za Učenje Minka Feguš, potrudile za uspešen končni rezultat delčka mednarodnega projekta Poreteks. Revija je po besedah direktorice ZRS Bistra Ptuja Aleksandre Pivec, vodilne-
ga partnerja v čezmejnem projektu Poreteks, pokazala, da se danes da tudi odpadke uporabiti kot vire za ponovno uporabo in za izdelovanje inovativnih izdelkov z večjo dodano vrednostjo.
Čez 300 obiskovalcev modne revije je bilo navdušenih, zdaj bo treba preiti iz projekta v konkretno delo. To, kar so se udeleženke v delavnicah nau-
čile, preliti v življenje. Marsikateri izdelek bi že po reviji dobil kupca. Žal pa to še ni mogoče, vprašanje je, ali bo te izdelke sploh mogoče kupiti. Spodbujati k ponovni uporabi rabljenega tekstila, da bodo izdelki, ki bi jih lahko že danes nadeli, našli prostor v nekem fundusu, je nesmisel, kot so neživljenjski še marsikateri drugi tovrstni projekti, ki na koncu ostajajo
zgolj statistika. Že jutri bi na Ptuju morala zaživeti delavnica z vsemi udeleženkami modnih delavnic, ki so po reviji dobile tudi potrdilo o usposabljanju, v kateri bi bila glavna surovina novih modnih izdelkov že rabljeni tekstil, da bi se količina tekstilnih odpadkov v Sloveniji lahko resnično zmanjšala in da bi se obremenjenost okolja z izpusti toplogrednih plinov
zmanjšala. Podatki kažejo, da je mogoče 60 odstotkov vseh tekstilnih odpadkov ponovno uporabiti in da ponovna uporaba tekstila predstavlja možnost za razvoj zelenih delovnih mest. V Sloveniji se letno na prebivalca ustvari 14 kilogramov tekstilnih odpadkov, na prebivalca pa letno uvozi okrog devet kilogramov tekstilnih izdelkov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženke modnih delavnic so prejele potrdilo o 144-urnem usposabljanju.
Z modne revije Zemlja, radi te imamo v okviru čezmejnega proFoto: Črtomir Goznik jekta Poreteks, ki med drugim spodbuja k ponovni uporabi rabljenega tekstila.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 17. aprila 2015
Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (2.)
OVEN
J (Il. S. - IQ. 4.)
Pri Naderju
Foto: Dani Zorko
Prestol iz rumenega marmorja, kjer so potekala kronanja kraljev dinastije Qajar
Zjutraj okoli šeste ure naju je taksist odložil točno pred večstanovanjsko hišo najinega gostitelja ter pozvonil. Najinemu prijatelju je bilo ime Nader, drugače pa je bil zaposlen na madžarski ambasadi. Zanj sva izvedela preko različnih prijateljev, in ko sva ga kontaktirala, si je možakar vzel kar dopust in naju že zjutraj pričakal na vratih.
Pri dvainštiridesetih se je oženil, z ženkico Savaneh pa sta pravkar pestovala nekaj mesecev starega otročka. Kot je to pri njih v navadi, brez vprašanj najprej pade na mizo čaj, ki se pije tako, da si najprej na jezik položiš kocko sladkorja, nato pa vse skupaj zaliješ z vročim čajem. V nekaterih predelih Irana pa je tradicija, da si iz skodelice čaj nalivajo v podstavek, iz katerega potem pijejo. Ob tem naj omenim, da v Iranu zelo malo pijejo kavo, alkoholnih pijač pa na legalen način sploh ni mogoče dobiti. Se bo vsaj organizem malo očistil, sem si mislil ... Tukaj sva se namenila ustaliti za tri dni, nato pa sva nameravala odpotovati proti jugu. Dobila sva majhno sobico, da sva se odpočila, kmalu pa sva začela oba tuhtati zgolj eno stvar: kakšno pa je stranišče? Kot vemo, muslimani načeloma na straniščih ne uporabljajo školjk za sedenje, ampak te prijazno gleda le ena luknja, ki jo lahko spereš s cevjo za vodo. Nader pa si je omislil nekakšen kombiniran sistem - luknja je ostala na mestu, čez njo pa je postavil premično plastično školjko. Vse bi bilo lepo in prav, če se školjka ne bi premikala po prostoru in če se plastika ne bi upogibala, ampak za začetek sva bila prav zadovoljna.
Medtem ko je Savaneh že kuhala zajtrk, nama je Nader podaril karte za avtobus in podzemno železnico, ki so sicer na voljo zgolj prebivalcem Teherana, uredil pa nama je tudi telefonsko kartico za lažjo komunikacijo po poti. Možak in pol. Pokazal nama je avtobusno postajo, navrgel nekaj koristnih informacij in že sva se peljala v mesto. Namenila sva si ogledati bazar in palačo Golestan, najina skrita želja pa je bila, da bi staknila kje kakšen prostor za kajenje pipe. Kajenje pipe v javnih prostorih je sicer prepovedano in tovrstne prostore skrbno prikrivajo, ker pa so tudi vsi napisi v njihovi
pisavi, nisva imela nekega upanja, da bova že prvi dan našla kadilnico.
Na metroju so naju kot tujca seveda vsi gledali, dokler se eden ni opogumil in se začel pogovarjati v polomljeni angleščini. Pobu je bilo ime Ali, delal je na bazarju in se nama je ponudil za pomoč. Povrhu nama je za darilo dal tudi kruh z neko sirovo aromo, ki je bil res dober. Peljal naju je do bazarja, nato pa začel spraševati ljudi, kje je palača Golestan. Po najinem vedenju naj bi to bilo dvesto metrov od bazarja, a Ali nikoli ni hodil veliko naokrog in tega ni vedel, čeprav je bil vsak dan tukaj.
Bazar, ki v muslimanskem svetu označuje tržnico, je bil enormen, pa tudi ljudi je bilo na tisoče. Malo sva ga obhodila zgolj z zunanje strani, ko pa je v enem kotu začelo nekaj dišati, sva morala dati tudi nekaj na zob. Tradicionalna ulična hrana v Iranu se imenuje kebab, kjer ti pol francoske štruce napolnijo z ovčjim, govejim ali piščančjim mesom ter obogatijo z dodano zelenjavo. Vsak enega sva zmazala, nato pa sva obiskala še palačo Golestan.
Kompleks je sestavljen iz 17 struktur, ki vključujejo palače, muzeje in dvorane, graditi pa so ga začeli že pred 400 leti, nato pa je postal uradna rezi-
Foto: Dani Zorko
Okrasitev v čast Homeinijeve vrnitve
denca kraljeve družine Qajar. Ta dinastija je vladala Perziji okoli 150 let, v njihovem času pa se je območje ozemeljsko zelo spreminjalo, saj so bili v začetku 19. stoletja Rusi zelo vojaško aktivni in so kot za šalo osvajali sosednja ozemlja. Znotraj dvoran je prepovedano fotografirati, obiskovalec pa si lahko ogleda diamantno dvorano, dvorano ogledal, dvorano z darili svetovnih vladarjev, prostor s prestolom in podobno. Kompleks je zgrajen v obliki štirikotnika, na sredi pa se bohotijo ogromen park in vrtovi. Ko vse cveti, mora biti res izjemen pogled. Človek pa tudi takoj poštudira, da so Perzijci že od nekdaj mojstri obdelave keramike. Tako palača kot tudi mošeje in veliko drugih zgradb je obloženih z različnimi vzorci in detajli iz keramike, ki je obstala kljub različnim naravnim ujmam.
Na poti domov sva pohru-stala še ostanek kruha, pri Na-derju pa je Savaneh že pražnje obložila mizo za večerjo, kot da pride sam mariborski sultan s spremstvom, ne pa dva popotnika. Nader je hotel pripraviti zgolj pribor, pa ga je ženka samo nagnala pred televizijo.

A
Dnevi bodo drveli kot silni veter. Toda drobni trenutki bodo ostali in bodo pripovedovali zgodbo o sreči in ljubezni. Nakazano je, da boste imeli v rokah čarobnopalčko in tako o čas v lastnem bistvu zelo prijeten in harmoničen. Največ priložnosti doseže skozi to, da se boste znali poslušati.
mr^ BIK
(21.4. - 20.5.)
^^^^Bt Čeprav bo v vaši okolici zelo bučno, boste znali poslušati sebe. Od časa do časa se nekoliko osamite in v tišini napredujete. V ljubezni boste morali počasi reči bobu bob. Ugodno bo dejstvo, da stvari ne boste delali prehitro, ampak jih znali narediti v pravem trenutku. Sprostila vas bo narava.
m DVOJČKA
fe (21.5. - 20.6.)
It jJL/ Zelo so vam bo mudilo in privlačile vas bodo novosti. V vsej naglici ne boste pozabili na neko obljubo, ki ste jo dali prijatelju. Vsekakor bo dovolj priložnosti za smeh in zabavo. Izpolnila se vam bo srčna želja. Melodija v ljubezni bo donela tako, da se bosta s srčnim izvoljencem veselo vrtela.
A, RAK ^ KOZOROG (21.6. - 22. 7.) (22.12. - 20.1.)
Na delovnem mestu boste izvedeli veselo novico. Odločno boste šli naprej po svoji poti. Spoznavali boste lepote življenja in napredovali v duhovni modrosti.
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Odločite se in sprejmite salomonsko odločitev. V tem tednu boste ugotovili, da imate veliko časa in da ga morate aktivno uporabiti. Pomembno bo, da najdete harmonijo in srečo v ljubezni. Odločili se boste in naredili korak naprej na delovnem mestu. Počasi se vendarle dalečpride!
ŠKORPIJON
(24.10. - 22.11.)
Dobili boste navdih in sledili svoji muzi. Našli boste odlične iztočnice na delovnem mestu. V vaše življenje bo posijalo sonce sreče. Pomembno bo, da se odzovete klicu narave. Finančni napredek najdete pri denarju. Harmonija in romantika bosta šli z roko v roki v ljubezni. Srečen dan: sreda.
STRELEC (23.11. - 21.12.)
I Kocke usode se bodo v tem tednu sestavile tako, da boste imeli dovolj priložnosti za uspeh. V službi se bo pričakovala izvirnost, če ji boste dodali še kanček kreativnosti, boste doživeli harmonijo. V ljubezni bo vladala močna želja po svobodi in ohranjanju tistega, kar je vaše.

Preizkušnja vas bo čakala v ljubezni in omenjeno boste uspešno opravili. Zdelo se bo, da si boste morali več časa vzeti zase.
K
LEV
(23.7. - 22.8.)
Toplo sonce se bo sramežljivo skrivalo, toda imeli boste upanje in svojo pot. V tem tednu boste morali biti diplomatski in se na pravilen način postaviti zase. Stremeli boste po pohvali in priznanju, toda ne boste je pridobili tako zlahka. Na delovnem mestu vas čaka učenje in pridobivanje novih znanj.


f4 DEVICA	____
M (23.8. - 22.9.)	(19.2. - 20.3.)
Vse se bo razcvetelo in	Zelo boste blesteli
prav tako prijetno bo v vaši duši. Odpravili se boste iskat svojo srečo. Na probleme, ki jih za vas piše življenje, boste pogledali z drugega zornega kota. V poslovnosti se vam odpira nova ideja. Vaš šef bo navdušen in vam bo dal javno pohvalo. Sledifinančni uspeh.
Filmski kotiček
V ki nocentri h C i n e p l exx
Let domov
Vsebina: Ambiciozni mladi finančnik Colin dela v značilni ameriški plenilski korporaciji, ki želi denarni vložek nekega bogatega šejka, a slednji se bolj nagiba h konkurenčnemu podjetju. Colin dobi nalogo, da za vsako ceno pridobi šejka, za nagrado pa bo napredoval in obogatel. Šejk je ljubitelj tekmovalnih golobov in bolj kot vse na svetu si želi enega določenega goloba, ki pa ga njegov lastnik, preprost po-deželan iz belgijske Flandrije, noče prodati. Če Colin nekako dobi tega goloba za šejka, bo šejk vložil denar v korporacijo Colinovih šefov. Ko Colin prispe v Flandrijo, spozna privlačno vnukinjo golobarja, kar se
sprva zdi idealna priložnost za čustveno izsiljevanje starega lastnika goloba. Če mu ga ne preda, bo vnukinji strl srce ...
Za ameriški studijski sistem radi (upravičeno) rečemo, da duši ustvarjalni potencial Hollywooda, ker so filmi predragi, da bi si lahko privoščili kakršnokoli inovativnost ali subverzivnost. Ravno to prednost pa je od nekdaj imela Evropa, ki je zaradi te finančne svobode in posledično nizkih filmih proračunov, od nekdaj negovala močno sceno umetniškega filma.
Zato je zadnjih 10 in več let precej nerazumljivo, zakaj Evropa povzema vzorce in metode filmske
govorice ameriških studijskih sistemov, če ji tega ni treba. S tem je začel Luc Besson in francoski gigant Gaumont, zdaj pa na ta vlak očitno skačeta tudi Belgija in Nemčija. Povsem brez potrebe, toda avtor filma Let domov si je najbrž zadal nalogo, da bo Hollywoodu dal svojo
filmsko vizitko v upanju, da bi začel snemati ameriške filme.
Let domov je tako film, ki uporablja vse klišeje učinkovite romantične drame, toda avtor jih je skupaj povezal hladno in po kirurških pravilih šivanja brez čustvenega presežka, ki bi film povzdignil na kaj
več kot televizijsko telenovelo. Večina zadev v filmu sicer deluje kot namazano, od koketiranja glavne igralke, ki ima seveda obvezno velike amelijske oči, nalezljiv nasmeh, simpatično spete lase in dvignjene obrvi, ki odražajo naivno iskrenost, toda vse skupaj je popolnoma brez
Flying Home
Igrajo: Jamie Doman, Anthony Head, Charlotte De Bruyne, Numan Acar, Max Pirkis, Sharon Maughan, Ali Suliman, Jan Decleir, Eline Van der Velden, Mitchell Mullen, Gene Bervoets
Režija: Dominique Deruddere Scenarij: Dominique Deruddere Žanr: romantični film
Dolžina: 95 minut Leto: 2015
Država: Belgija, Nemčija
Foto: Cineplexx
karizme. Igralske stvaritve so malce šepajoče in razkrivajo le igro stere-otipov, ki se do konca filma seveda odigrajo na avtopilotu. Režija je kot iz učbenika, glasba je kot iz učbenika, zato film kljub relativno vitkim 95 minutam deluje razvlečeno kot triurni film. Ključni prizori delujejo vsiljivo oz. brez čustvenega naboja in so le prazna vaja iz snemanja filma. Dodajmo še disneyjevski konec, ki kapitalu povsem nerealno nadene človeški obraz in dobili smo prazen in dolgočasen film, ki nam hoče povedati, da so golobi v resnici eterična bitja in simbol osebne svobode, ne pa zgolj leteče podgane. Let domov je tako zgolj film, ki se na vso moč trudi zmanipulirati gledalca, a ker avtorji poznajo le vsak kliše posebej, ne pa tudi to, kako delujejo skupaj, smo dobili film, ki je povsem odveč.
Matej Frece
H
O
R
O
S
Največjo srečo naj doma in v krogu družine. Tam se odločite in naredite določeno prenovo. Navezani boste na svojo preteklost. V komunikaciji boste imeli več navdiha in možnosti za novo delo. V duhovnem smislu boste morali negovati notranjega otroka. Srečni boste v l
K
VODNAR (21.1. -18.2.)
V tem tednu se boste odločili in naredili prenovo. Odločno stopate nasproti novostim in spremembam. Zelo ponosni boste na svoja dejanja na delovnem mestu. Uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Sledila bo neka prijetna romanca in tako najdete notranji mir. Izpolnite se v pisanju!
RIBI
O
P
Zelo boste blesteli v denarnih zadevah. Poslovni uspehi se bodo vrstili in našli boste tisto, kar iščete. Močan pečat vam bosta dali varnost in zanesljivost. Vsekakor najdete vez med duhovnim in materialnim svetom. Več boste tudi na poti in med ljudmi. Trenutki sreče bodo nekaj
petek • 17. aprila 2015
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
2 GLASBO DO SRCA
na ptujski tržnici
23. aprila, od 10. do 14. ure
^ v ^^^
Ljubitelji oddaje Z glasbo do srca, 23. aprila bo na Ptuju tradicionalni Jurijev sejem.	* M
Na ptujski tržnici bo tudi Radio Ptuj z oddajo Z glasbo do srca. Od 10. do 14. ure bodo
s prijetnimi melodijami za dobro voljo skrbeli: Mili, Matija Puž, Melita Golob, Andreja ^^^M
Zaljetelj, Anita Kralj, Ela, Claudia, Majda in Marjan Petan,
Ivo Mojzer, Stane Vidmar, Natalija Kolšek, Tanja Žagar,	IUl* y
Werner, Alfi Nipič, Rudi Šantl in še kdo. Seveda bom tam ' 7 ^
tudi Marjan, ki sem z vami v oddaji Z glasbo do srca že skoraj I ( 1	/x ^ J ^^^
15 let. 23. aprila si vzemite čas in pridite na Ptuj, na ptujsko f tržnico, kjer dobre volje ob prijetni glasbi znanih nastopajočih \ ne bo manjkalo.

Štajerski TEDNIK
RADIOPTUJ
javne službe ptuj
Wk


VELIKA SPOMLADANSKA ZABAVA
Prebujam se vpomlad
zRadio-Tednikom Ptuj
vsodelovanju z JAVNIMI SLUŽBAMI PTUJ
Pod šotorom na ptujski tržnici, 24. aprila 2015, ob 20. uri
Z nami se bodo prebujali
KLAPAKampa
ansa
Štajerski1TEDNIK
1
RADIOPTUJ
89.8« 98,2 «104.3
Vabljeni vsi, ki vas veseli zabava v sproščenem vzdušju!
javne službe ptuj Veselimo se druženja z vami!
Cena vstopnice: • v predprodaji 5 € (9,5% ddv v znesku 0,43 € je v ceni)
nadan koncerta 7 € (9,5% ddv v znesku 0,61 €jevceni)
Jrta^ € (9,;
Prodajna mesta: Sjupermarket Jager Moškanjci, Center Jager Ptuj, 3ar OMV Ormož, radiO-fedimk Ptuj
acka.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 Štajerski FEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 14. aprila 2015
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASIN6I DO 7 LET.
				
PRODAJA			VOZI L	
Znamka Letnik			Oprema	Barva
renault megane 1.616v team coupe	2007	4.400,00«	64.000 prev.	kov. srebrna
opel astra1.7 q7ticlassic	2006	2.990,00«	prvi last.	kov. srebrna
citroen xsara picass01.616v elegance	2007	4.800,00«	prvi last.	kov. pečena
citroen xsara picass01.61 sx	2002	1.890,00«	avt. klima	kov. siva
renault cu0u16v exception	2006	3350,00«	prvi last.	kov. siva
renaultcu01j16vst0ria elan	2008	3.450,00«	prvi last.	kov. siva
peugeot 206+1.41 style	2011	4.700,00«	serv. knjiga	kov. sv. modra
renault vel sat1s 2.0 dci expression	2007	4.850,00«	avt. klima	kov. siva
renaultmegane1.sdadyn.c0nf.	2005	3350,00«	serv.kniiga	kov. modra
chevrolet ave01.2 8vstar	2007	2.650,00«	kuma	rdeia
renault scenic1.5 dci dynamique	2010	7.750,00«	avt. deu. klima	kov. siva
audi a4 2.0tdi avant	2006	5.800,00«	avt. deu. klima	kov. siva
ford fusion 1.416v comfort	2009	4.800,00«	prvi last.	kov. črna
volvo c702.4d5avt summum	2007	12.500,00«	serv. knjiga	k0v.sv. modra
ford focus c-max1.8 tlkitrend	2005	4.450,00«	serv. knjiga	k0v.t. modra
renault cu01.216vavt. elan	2009	5390,00«	58.000 prev.	kov.bordo
renault espace 2.2 dci privilege avt.	2006	5.900,00«	serv. knjiga	kov. Črna
ford s-max 2.0 toi trend	2006	6.990,00«	prvi last.	k0v.crna
citroen c5iii 2.0 hditedenœ	2011	9.990,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
citroen exclu. 7 sed. c4 picass01.6 hdi avt. grand	2009	7.990,00«	prvi last.	kov. zlata
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
a^i?
AVTOHlSA PETOVIA AVTO
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP, PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA BARVA		OPREMA	
bmw520d	07/2010 16.499	bela	im, nar. servis, servj	m
ford (ml, 6ïïici	05/2011 9.900	t. modra	im., nar. servis,servi	njiga,
ford kuga 2.d tdq titanium	05/2009 11.499	črna	im., nar. servis,servj	m
bmw 116 d	07/2012 15.499	t. modra	im, nävi, nar. servis, s	erv.knj.
cftroen c31,4 hdi	06/2011 6.500	bela	im, nar. servis,servj	njiga
fordsmax 1,611a	06/2012 11.999	bela	im, nar. servis,servj	njiga
mercedes e220	05/2010 18.999	t. modra	im, nar. servis,servj	njiga
peugeot 5008 premium 1.6 hdi	09/2011 9.999	črna	im, nar. servis,servj	njiga
motam 1,41	03/2011 9.399	sv. modra	im, nar. servis,servj	njiga
peugeot 508 sw 1,6 hdi	09/2011 9.999	črna	im, nar. servis,servj	njiga
vw passat sw 1,6 hdi conform	08/2011 11.999	srebrna	im, nar. servis,servj	njiga
vw passat sw 2,0 tdi	03/2011 12.499	srebrna	im, nar. servis,servj	njiga
renaulttwingo sce 70 expression	10/2014 8.400	modra	testno vozilo, 4 zimske gume	
smart fortwo c0upe45 pure	05/2008 4.500	črna	1m, nar. servis, servj	njiga
wolkswagen touran 1,6 hdi	01/2011 10.999	črna	1m, nar. servis, servj	njiga
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE).
PTUJSKA TELEVIZIJA

Petek 17.4. 9:00 Dnevnik IV Maribor 9:20 Kuhinjica, por. 9:50 Info kanal 0:35 Modro, pon.
" 00 Glasba za vse, 7. oddaja, pon. 30 Pregled tedna. pon. 2:00 Ptuiska kronika, pon. 2:20 Reo TV Ormož 3:20 Info kanal 7:35 Kuhinjica
8:00 Ptujska kronika ,
8:20 Povabilo na kavo: Tomi Sneberger, pon
9:05 Stunf Festival, pon.
9:25 Glasbena 8 (slo), 47. oddaja
!0:00 Ptujska kronika, pon.
20:20 Povabilo na kajro:
Sergeja Lebe Cačič, pon 21:00 Cista umetnost, 43. oddaja, pon. 21:30 Po dvoboju Zavec - Yengoyan 21:4013. Regafa Ptujčanka, pon. 22:00 Ptuislia kronika, pon. 22:20 Resi TV Ormož; pon. 23:20 liri! kanal
Sobota 18.4.
9:00 Ptujska kronika, pon. 9:15 Kuhinjica, pon 9:50 Sola'dar"
ala, da se ti zrola: IS Brezno-Podvelka II
mmmm
OMojhyon
10 Pomurski tednik, pon
16:25 Kuhinjica 17:45 Glasbeni predah 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Glasba za vse, 7. oddaja, pon. 18:50 Po dvoboju Zavec - Yengoyan, pon. 19:00 Sekvenca.17. oddaja 19:15 Glasbena 8 (tuja), 46. oddaja, pon. 19:45 Cista umetnost, 43. oddaja, pon. 120:15 Rožmarinkina ljubezen, pon. 22:20 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 19.4.
9:00 Ptujska kronika, pon. 9:15 Kuhinjica, pon. 9:50 Glas iz zamejstva:
Slovenska društva, pon. 10:15 Sqla. da se ti zrola:
OS Brezno-Podvelka II, pon. 0:35 Modro 1:00 Info kanal 2:00 Pregjed tedna, pon. 2:20 Gostilna »PrFrancet« 3:25 Info kanal 7:15 Kuhiniica 8:00 Ptujsna kronika, pon. 8:20 Povabilo na kayo:
Sergeja Lebe Cačič, pon. 19:00 Sekvenca, 17. oddaja; pon. 19:20 Glasbena 8 (slo), 47. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Boris Pahor o kulturi ljubezni,pon. 21:10 Zaposlovanje mladih, pon. 22:00 Info kanal
Ponedeljek 20.4. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica. pon. 0:05 Info kanal 1:00 Modro, pon.
1:25 Glasbena 8, tuja, 46. oddaja,pon. 2:00 Ptujska kronika, pon. 2:20 Info kanal
7:35 Kuhinjica
------,u -
>Kd
_______kronika
8:20 Glasba za vse, 7. oddaja, pon. 8:50 Pomurski tednik 9:50 Glasbeni jiredah
;ronika, pon.
20:20 Zeleno, 3. oddaja, pon. 20:50 Mura-Drava, 30. oddaja 21:55 Glasbeni jiredah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal

www.petv.tv
Spremljate nas lahki tadi la T2 in SI0LTV
PTUJSKA TELEVIZIJA
WILLIAMS
Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel / Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075
E-mail: ¡nf0@williams.si
TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z OlA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST, DVORlSC
ZAPOSLITEV	OORAPAK
Voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu
Iščemo voznika tovornega vozila v mednarodnem prometu z izpitom B, C in E kategorije.
Voznik naj ima nacionalno poklicno kvalifikacijo voznik/voznica v cestnem prometu z vpisano kodo 95. Opravlja se večinoma prevoz za lastne potrebe podjetja Grapak A1 d.o.o.. Kandidati naj pošljejo vlogo po pošti ali e-pošti do 24. 4. 2015. Kontakt: Grapak A1 d.o.o., Tržaška cesta 515; 1351 Brezovica pri Ljubljani. E-mail: andreja@grapak.com.
Bodite nocoj t/ družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO^
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
i m z\ m i d s 11 ! umj i MtiJ 5f*iwrn
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK	CENAc	OPR.	BARVA
audi a4 avant 2.0tdi	2011	14.990	1.last, odličen	več barv
audi a6 avant 1.9 tdi 130km	2002	4.290	2.last.	kov. srebrna
bmw 318d limuzina e90 efficency dyn	2011	13.490	1.last, odličen	srebrna
bmw 320 d x-drive 4x4 karavan	2011	15.490	1.last., vsa oprema	kov. modra
bmw 320d touring bež usnje xenon	2010	12.990	1.last, odličen	več barv
bmw 3er2.0d touring nov model	2013	19.590	1.last, top oprema	črna in sreb.
citroen c4 grand picasso 2.0 hdi avt	2011	9.790	1.iast, vsa oprema	več barv
citroen c4 picass01.6 hdi milenium	2010	8.990	1.last., mav1g.	kov. modra
f0rdcmax1.6tdci	2008	6.490	1.last., kot nov	več barv
hyundai santa fe 2.0 diesel 4x4	2006	5.490	2.1ast, top oprema	kov. črna
mercdes c 220 cdi nävi xenon	2005	7.290	2.last.,avt0m.	kov. zlata
opel vivar01.9 cdti	2006	6.490	2.1ast,	kov. siva
renault scenic 1.5 dci sl0 family	2008	4.490	2.last.,	kov. zlata
škoda 0ctav1a2.0 tdi rs 170km	2009	8.990	1 .last., odličen	kov. črna
vw golf plus 1.6 tdi samo 69000km	2011	11.390	1.lasr.,k0tn0v	bela
vwtransp0rter1.9tdi krpan slo	2006	7.990	1 .last., odličen	bela
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 30. let Zavrikih fantov 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka In Majolka 13:00 Ujemi sanje 13:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Gorlšnica 21:00 Utrip iz Ormoža
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV
08:00 Otroški program 09:00 Hajdina - Športnik teta 2014 11:00 Kmetijstvo v Spodnjem Podravju 13:00 Kronika Iz občine Dornava 15:00 Goriš niča - Iz naših krajev 17:00 Dobrodelni koncert GIM Ptuj 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
SIP
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 09:25 09:50 10:50 18:00 20:00 21:00 23:30
Kronika Iz občine Markovci Oddaja iz Slovenskih Goric Ptujska kronika
Seja sveta Markovci - ponovitev
Glasbena oddaja
ŠKL
Ptujska Kronika Koncert zborov iz občine Markovci Ujemi sanje, Polka In Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Oddaje iz občin Spodnjega Podravja
Območno srečanje OFS; 2. del ŠKL
Polka In majolka
Ptujska kronika
Kmetijstvo v Spodnjem Podravju
Koncert zborov Iz občine Markovci
Kronika Iz občine Markovci
Vldeo strani
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00; Volilna konferenca Mestnega odbora Nove Slovenije Ptuj; Ptujski železniški podhod v novi podobi; Pomladanska čistilna akcija v mestni občini Ptuj; Varnostni sosvet v novi sestavi; Občni zbor članov Turističnega društva Ptuj z novimi izzivi v letu 2015; Veterani Vojne za Slovenijo Ptuj sprejeli plan dela za leto 2015; Ptujski župan izročil priznanje Kavabaru Orfej; Predstavitev knjige aforizmov Popolne resnice avtorja Rudija Ringbauerja; Pričetek bralne značke za odrasle v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj; Razstava slik Galerije Festič v hotelu Mitra na Ptuju; Z glasbo v pomladno noč.
Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj. Videoprodukcija Tinček Iva-nuša.
1.	otrok 2-15 239 €
2.	otrok 2-7 239 €
Mestni kino Ptuj
Petek, 17., sobota, 18., in nedelja, 19. april: 17:00 Rdeča raketa; 19:00 Band Punc; 21:00 Postali bomo prvaki sveta. Sobota, 18. april: 10:00 Kino vrtiček; film Animirani prijatelji in pogovor ter filmska igralnica, ustvarjalnica Animirajmo in oživimo Kopitljačka.
ttdfcitirfn—iiiT'	/	W: W J »««i«*.
■S^Sfc:-Äi. „c--•. ..-TV	- W » ____ .
Ï
GRAND Horn PRIMUS
Cena vključuje: Polet Maribor-Antalya-Maribor, letališke pristojbine, asistenco na letališču Maribor, slovenskega predstavnika v Turčiji, avtobusni transfer od letališča do hotela in nazaj, nastanitev na bazi all inclusive v hotelu Justiniano Park Conti 5*, turistično takso, nezgodno zavarovanje zavarovalnice Trigla1 zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco Coris, brezplačno parkiranje na letal išču Maribor ter vse stroške organizacije in prodaje
Turistična agencija Intelekta, Nova dimenzija turizma, že od leta 1989, Tel: 02/536 19 60, www.intelekta.com
POMLADNI (V)ETER RADIA PTUJ
V	nedeljo, 19.	20. uri
V	klubu Gemina XIII. v Termah Ptuj
Gost pomladnega glasbenega večera Radia Ptuj bo ANDREJ ŠIFRER!
Vabljeni na javno radijsko oddajo!
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 17. aprila 2015
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
POPRAVILO elektronskih naprav, bele tehnike, elektroin-štalacij, peletnih gorilnikov, prodaja peletov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in za upokojence, enostaven postopek, odobrimo in izplačamo v eni uri, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor (nasproti glavne avtobusne postaje). Tel: 02 25 27 363, GSM: 051 70 10 20.
RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.
OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
Vodovodne instalacije, centralno in talno ogrevanje, sanacije kopalnic: Anton Vindiš s.p. 041 879 978
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM kravo, 8 mesecev brejo, drugega teleta, pašno, in teličko, staro 3 mesece, za nadaljnjo rejo, simentalko. Tel. 041 893 546.
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, po 4,5 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81, ali 040 531 246, Rešek Starše 23.
PURANE, šesttedenske, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek Starše 23.
NESNICE, RJAVE, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek Starše 23.
PRODAM traktor Zetor 62 45, s 3200 delovnimi urami, v odličnem stanju, registriran. Tel. 041 599 567.
PRODAM 180 kg prašiča domače reje. Tel. 041 557 174.
PRODAM sejalnico za koruzo, dvore-dno. Telefon 02 792 48 61.
PRODAM obnovljeno kosilnico Gorenje Muta in frezo za obdelavo zemlje, okrogli priklop. Tel. 051 376 732.
ŠTIRIOGLATE bale sena in otave, 90 kosov, prodam, okolica Ptuja. Tel. 031 514 864.
PRODAM dva oslička, stara 1 in 5 let. Tel. 041 709 254.
NEPREMIČNINE
PRODAM sanovanjsko hišo v bližini Ptuja, parcela 816 m2, edini lastnik. Tel. 040 533 741.
PRODAMO starejšo hišo (grajena 1964), Cesta na Hajdino, občina Kidričevo, ocenjena na 45.000 EUR. Več informacij na tel. 031 574 147 ali 03 586 4 97.Št. izkaznice: 2015-72-10515121.
DOM STANOVANJE
VIR - HRVAŠKA, oddam apartama s klimo za pet in tri osebe. Do kamnite ali peščen plaže 100 m, trgovina in gostilna blizu, do centra mesta 20 minut hoje. Tel. 041 748 327.
KMETIJSTVO
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM štedilnik Beko, dva elektrika in dva plin, star 5 mesecev, za polovično ceno. Tel. 031 224 355.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
SPOMIN
Danes, 18. 4., minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Ivan Repec
UL. 25. MAJA 12
Hvala vsem, ki mu prižigate svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji
Nikjer te ni in to boli... Ni te več na vrtu, ne v hiši, tvoje rože že povsod cvetijo in spomin nate v nas budijo. Ostala je le tišina in velika bolečina.
V SPOMIN
17. aprila mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ati in dedi
Franc Fridl
S SPODNJE HAJDINE 72 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. Sonce komaj za goro je zašlo, ko 17. aprila, pred petnajstimi leti, tvoje zlato srce za vedno od nas je odšlo. Kako naj dojamemo, da te več tukaj ni? Kjerkoli si, angel nad teboj bedi, med nami ljubljen vedno si..., dragi mož, stric, svak, boter, prijatelj.
SPOMIN
Franc Sauer
1940-2000
UL. 5. PREKOMORSKE 18
Ljubezen ostane, nasmeh tvoj nikoli ne bo zbledel, tvoj obraz v naših srcih večno bo živel.
Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem grobu, s svečko ali cvetko obudite spomin nanj.
Žena Anica in vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
www.tednik.si
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197.
PRAŠIČE, mesnate pasme, težke okrog 150 kg, ugodno prodam, cena 1,55 €/kg, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 031 743 951.
NESNICE, rjave, grahaste, cepljene, v začetek nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM ladijski pod, opaž, bruna in skobljance. Inf. na tel. 051 890 761.
PRODAM prašiče, težke od 80 do 90 kg, ter kupim gnezda za nesnice. Tel. 040 611 231.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki (samo za male oglase)
02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto y
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne; zame pa pomladi ni.
(S. Jenko)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta tasta in dedka
Franca Kamenška
SLAPE 25, PTUJSKA GORA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter mu izkazali spoštovanje. Hvala g. duhovniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Žalujoči: žena Štefka, sin Boštjan in sin Leon z ženo Marjetko ter vnuka Tamara in Tadej
Ptički, jaz vprašam vas, al bo že skor pomlad,
al bo že skoraj zelena pomlad? Pomlad že prišla bo, al mene več ne bo, mene bodo dali v črno zemljo!
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka ter brata
Miha Brenčiča
IZ UL. JOŽEFE LACKOVE 32, PTUJ 14. 9. 1929 t 20. 3. 2015
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekali ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ali darovali za cerkev. Hvala bratom kapucinom za opravljen cerkveni obred, ge. Veri za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter Javnim službam za pogrebne storitve.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Tvoji najdražji
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
(Kant)
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec
Stanko Kozoderc
zaposlen v Talum Izparilniki, d. o. o.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
TALUM d. d. Kidričevo
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Ko pošle so vse moči, zaprla trudne si oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, tete, svakinje, babice in prababice
Marije Gaiser
IZ PERŠONOVE 6, PTUJ
se zahvaljujemo vsem, ki ji prinašate cvetje in prižigate svečke.
Vsi njeni
Ptuj • Ob začetku motoristične sezone
Na preventivni delavnici več kot 150 motoristov
V okviru priprav na novo motoristično sezono so v slovenski policiji pripravili preventivne delavnice za motoriste po vsej državi; minulo soboto se je ptujske delavnice na poligonu na Vičavi udeležilo okoli 150 motoristov od blizu in daleč.
Policijska postaja Ptuj je pripravila preventivno delavnico za motoriste v soboto, 10. aprila, na poligonu varne vožnje na Vičavi, kjer so policisti in člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu motoristom svetovali, kako naj poskrbijo za varnost v prometu. Predstavili so jim tudi delovanje naprav za ugotavljanje prekoračene hitrosti, vide-onadzorni sistem Provida ter laserski merilnik hitrosti. Motoristi pa so svoje znanje lah-
Lani je na slovenskih cestah ugasnilo 17 življenj motoristov, v 60 odstotkih prometnih nesreč s smrtnim izidom so bili povzročitelji motoristi, v 40 odstotkih pa so bili za nesrečo krivi drugi vozniki motornih vozil. Motoristi, vozite previdno in nikar ne bodite prehitri!
Foto: D. Kmetec
Na poligonu varne vožnje na Vičavi se je preventivnih delavnic udeležilo okoli 150 motoristov iz Ptuja in bližnje okolice.
ko osvežili tudi na simulatorju vožnje z motornim kolesom. Javna agencija RS za varnost
prometa je predstavila delovanje tako imenovanega stop kota, s katerim lahko udele-
ženci natančno izmerijo reakcijski čas in izvedo, kolikšni bi bili reakcijska in zavorna pot
pri določeni hitrosti, lahko pa so preizkusili tudi očala za simulacijo prisotnosti alkohola v organizmu. Ob vsem tem pa je Moto center Ptuj predstavil še novosti na področju motornih koles.
To soboto, 18. aprila, bodo preventivne delavnice za motoriste pripravili še v moto centru Ptuj, v Čučkovi ulici 6. Med 9. in 13. uro se bodo lahko preizkusili na simulatorju vožnje motornega kolesa in si ogledali prvine varne vožnje na poligonu. Policisti bodo motoristom svetovali, kako najbolje poskrbeti za varnost, na voljo bodo tudi tehnični nasveti za pripravo motocikla na sezono, predstavitev novih modelov motornih koles, testiranje čelad ipd.
-OM
Ptuj • Po sledeh anonimke o rušitvi na Ormoški cesti
Šegula: »Vse je bilo po predpisih.
«
V uredništvo smo te dni prejeli anonimko, v kateri pisec opozarja na domnevno nezakonito rušenje stare propadajoče stavbe na Ormoški cesti 20, poleg gostilne Lužnik.
Avtor v anonimki navaja, da je lastnik porušenega objekta podjetje Tames. »Stavba je čudežno izginila med vikendom, 28. in 29. marca. Inšpekcijo prosim, naj preveri, ali ima investitor elaborat in gradbeno dovoljenje za rušenje stavbe ter vso drugo potrebno dokumentacijo. Naj se preveri, kje so končali gradbeni odpadki ter zakaj gradbišče ni ustrezno zavarovano in označeno. Če zgoraj navedenega ni, zahtevam, da inšpekcijske službe ravnajo tako, kot to veleva zakonodaja, ki je za nas smrtnike veljavna,« je med drugim zapisano v anonimnem pismu.
Vprašanja, ki jih je izpostavil neznani avtor oziroma prijavitelj, smo naslovili na podjetje Tames. Na naša vprašanja je odgovoril Franc Šegula. Pojasnil je, da podjetje Tames nima nič skupnega s porušenim objektom. »Lastnika porušenega objekta sva Danica in Franc Šegula, kot fizični osebi. Projekt za rušitev objekta je izde-
lal Biro 33 Doris Arnuš iz Orešja pri Ptuju. 9. marca je bilo izdano gradbeno dovoljenje za odstranitev stanovanjskega objekta. Objekt je porušilo podjetje Bol-kop, ki ima koncesijo za odstranjevanje gradbenih odpadkov in evidenčne liste za odpeljane odpadke. Gradbišče je v času rušitve
izvajalec del ustrezno zavaroval in označil. Za rušitev med vikendom se je izvajalec del odločil, ker je njemu tako ustrezalo,« je pojasnil Franc Šegula in dodal, da se bo na lokaciji porušenega objekta v tem letu zgradil nov poslovno-sta-novanjski objekt.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Na mestu nekdanje propadajoče stavbe bodo v prihodnje zgradili nov poslovno-stanovanjski objekt.
Lenart • Bo zloglasni hotel našel novega lastnika?
Nekdanji hotel Črni les znova naprodaj, tokrat za 750.000 evrov
Po aferi Črni les, ki je novembra 2003 odjeknila v javnosti in neuspešnem poskusu oživljanja objekta z gostinsko ponudbo in fitnes centrom, je Črni les za 750.000 evrov naprodaj.
Ko je leta 2004 zaradi afere Črni les vrata zaprl Dom za starejše občane v nekdanjem hotelu Črni les v Zamarkovi pri Lenartu in lastniki niso mogli poplačati posojil, ki so jih zavarovali z omenjeno nepremičnino, je lastnica hotela postala mariborska Probanka Leasing. Slednja naj bi, kot je poročal časnik Finance leta 2008, objekt prodajala že tisto leto, in sicer za skoraj trikratno zdajšnjo ceno, približno dva milijona evrov. A neuspešno. Očitno pa se Pro-banka Črnega lesa želi znova rešiti. To nam je potrdil tudi direktor Probanke Leasing Jože Dover, ki je še dodal, da je objekt naprodaj za 750.000 evrov. »Poskus oživljanja objekta z gostinsko ponudbo in fitnes centrom ni bil uspešen,« je prodajo nepremičnine opravičil prvi mož Probanke. Kdaj bo posel prodaje končan, nam ni uspelo izvedeti.
Dover: »Povpraševanje je skromno.«
A prodaja ne bo šla tako zlahka. Na naše vprašanje, ali so se morda že oglasili zainteresirani kupci in kakšen je interes, je Dover odgovoril le, da je povpraševanje po tovrstnih nepre-
mičninah skromno ter še dodal: »Objekt je pripravljen za mirovanje in redno vzdrževan, kupec ga lahko prevzame takoj.«
Ali bo torej zloglasni nekdanji hotel Črni les naposled le dobil nove lastnike in vsebino, za zdaj ostaja še neznanka.
Monika Levanič
Foto: splet
osvežitev v pomaranči
Napoved vremena za Slovenijo
Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh
5/13
12/18
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, več sonca bo v vzhodnih krajih. Sredi dneva in popoldne se bodo predvsem na zahodu začele pojavljati krajevne padavine, deloma plohe, ki se bodo v noči na soboto razširile nad večji del Slovenije. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, najvišje dnevne od 13 do 18, na vzhodu države okoli 20 stopinj C.
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
A04 f '(J RS,,,,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELA
ZELO UGO,