Izhaja vsak četrtek. Cena inn je K na leto. (Zo Kem?ijo a K. zr Ameriko in druge tuie države (Ki — 1'osnmezne Številke se prodntajo ———— po 10 vinarjev.' - S prilogama: „Haš kmečki dom" m »Naša gospodinja". Spisi in duplBi BepoStljoJci Uredništvu ..Domoljuba". Liubllona, Kopitarjeva ulica. Narofnlnn. reklamacije in in-aernti po: UpravnlStvu ..Domoljuba". - Ljubljana, Kopitarjeva ulica.— Štev. 13. V Ljubljani, dne 26. marca 1914. Leto XXVII. Pomenek s krčmarjem in mesarjem. Treba sc jo pomeniti s krčmarji in mesarji. VeČina teh mož v naši deželi je liberalna. Pravzaprav laliko rečemo, da bi ne bilo na kmetih liberalcev, ko bi j,tse ne kuhalo dan za dnem po liberalnih krčmah liberalno žaganje in belilo s smolo, ki jo cedijo iz sebe liberalni časopisi. Če bi Slo po volji liberalnih krčmarjev, bi bila naša stranka žc zdavnej zadušena, pobita, uničena. Gnojnico, ki jo v velikem pridelujejo liberalni listi, razvaža liberalni krčmar v samokolnici in oškropi ž njo, kdor se mu približa. To je bilo vedno tako in seveda tudi zdaj, ko so so zvišale deželne doklade. Ko bi kaj pomagalo, bi rekli liberalnemu gostilničarju, ki vpije, da mora zvišati ceno vinu za 16 ali šc več vinarjev pri litru, in mesarju, ki se dere, da bo prišel na beraško palico, če zavoljo zvišanih doklad ne zviša cene mesu pri kili za dvajset vinarjev: Prijatelj, nelaži! Toda tega opomina se nc bo držal. Treba ga jc prijeti na trdo in ne izpustiti, dokler ne bo utihnil, ker do tega, da bo liberalec dal resnici čast in preklical svojo laž, ga nihče ne pripravi. Ali ne veš, preljubi liberalni krč-'niar, da je država zase pobrala vse davke in da deželam ne pusti nobenega drugega količkaj vrednega davka, kakor naklado na pivo — pa le do izme-re 4 K od hI! ki jo pa misli tudi podržaviti? Ali ti je znano, da vsled tega dežele ne morejo drugače pokriti svojih stroškov, kar jih ne pokrijejo z plastnimi dohodki in z državnimi prispevki, kakor z nakladami na direktne davke in na nžitnino? Tega ne moreš tajiti. Zato te pa vprašam dalje: Ali se ti zdi pravično, da bi se deželne naklade naložile samo na direktne davke? Poglej malo krog sebe: občinska bremena nosi v ogromni večini samo grunt, hiša in obrt s pri-hodninskim davkom. To, kar pa občina naredi, koristi vsem, tudi tistim, kateri ne plačajo nobenih občinskih doklad. Pojdi po deželi in potrkaj na občinske urade, pa boš našel, da znašajo občinske doklade splošno nad 60 od sto, marsikje do slo in še daleč črez. Vzemi posebej še kmeta in sploh lastnika nepremičnega posestva. Morda ti je znano, da mora plačati prepisnino od cele vrednosti, tudi od tiste, katere ni, ker je dolg na nji, in vrh tega šc zapuščinsko pristojbino? Ker to vso razumeš, želim le še, da presodiš, komu koristi vse to, kar dežela dela. Ali ceste in vodovodi koristijo samo tistim, kateri plačujejo doklade od direktnih davkov? Ali so šole samo za kmete in obrtnike? In bolnišnice, hiralnice, blaznica? Morda sc ti je posvetilo toliko v glavi, da zdaj spoznaš, kako krivično bi bilo, ko bi se poleg toga, da za občine domala vsa bremena nosi grunt in hiša, še deželni dohodek iskal samo v nakladah na direktne davke. Vsi tisti, kateri plačujejo samo dohodninski davek, ne od-rajtujejo deželi nobenega vinarja doklad na davke. Te in vse druge, ki nimajo nobenih direktnih davkov, ki pa vsi uživajo to, kar je narejenega z deželnim denarjem, je mogoče zgrabiti samo z doldado na užitnino. Prebrisan si in porečeš: Zakaj pa na samo užitnino, zakaj ne tudi na druge indirektne davke — na tobak, loterijo, sladkor, štemplje? Prav imaš, toda država teh reči ne da iz rok in ne dovoli deželam drugega indirektnega davka, kakor užitnino, da se nanjo na-lože deželne doklade. Država dobiva iz indirektnih davkov skoro štirikrat toliko kakor iz direktnih. Ona pritegne torej zase v znatni meri tudi tiste, katerim ne more naložiti nobenega direktnega davka. Naša dežela je pa doslej dobivala iz direktnih davkov vsled 40% doklade 1,600.000 kron; iz doklad na užitnino pa krog 470.000 K na leto; torej iz direktnih davkov nad trikrat več. Če prištejemo še naklado na pivo krog 500.000 K in državni prispevek na žganje, potem dobimo, da so deželni dohodki iz direktnih davkov domala enaki dohodkom iz indirektnih. Naklada na užitnino je torej upravičena, kor no gre vseh bremen naložiti gruntu, hiši, obrtu. Obenem jc pa ta naklada taka, da jo za vino lahko plačaš ali ne. Bajte ne moreš skriti, noben košček sveta ne ostane nezapisan davčni oblasti; vino pa pijoš ali pa ne. Tvoja volja! še nekaj! Zakaj je Ljubljana bolj zadeta pri nakladi na užitnino, ti bo morda jasno iz loga, kar sva se že dogovorila. V Ljubljani je prav posebno veliko ljudi, ki nc plačujejo nobenih doklad iz direktnih davkov, dasi Ljubljana sama največ uživa od dežele: tam so vsi uradi, tam najboljše urejene šole, bolnišnice, hiralnice in sploh dobrodelni zavodi. Kjer so dobrote, tam morajo biti tudi bremena. Zdaj pa prideva do poglavitne reči: Preljubi krčmar, znano ti je, da znaša državna naklada na vino 5 It 94 v na lil, torej 5-94 v na 1. Deželna doklada je znašala doslej 40 odst., torej 2-376 K na lil ali 2 376 v na 1. Da jc bilo treba zvišati tudi to doklado, ker so se vse doklade na direktne davke zvišale in ker znašajo na Koroškem, Goriškem in v Dalmaciji te doklade že več let 120 do 125 odstotkov — dokladi na Goriškem in v Dalmaciji, ki obe živita od vina, pričati, da ta doklada vinstvu prav nič ne škoduje —. te vprašam, kaj bi bil ti naredil, ko bi bila dežela zvišala deželno doklado na vino na primer samo za 40 odstotkov? Molčiš! Ker nočeš ti, ti povem jaz: Ti bi bil kričal, kakor danes in bi bil zvišal četrt vina za dva vinarja, tako gotovo, kakor gotovo si znan kot dober in prebrisan računar. To se pravi po domače: naj bi se bila vzdignila dok kida kakorkoli, vino bi bilo liter 8 vini-jev dražje in čim manjše bi bile dokla-de tem več bi profitiral tvoj žep. Do-kkide pa se ne nalagajo za krčmarje, ampak za deželo. Zato je bilo treba doklado tako zvišati, da povišek res pride v deželno, no pa v krčmarjevo kaso. Zdaj pa svinčnik v roko in računaj, koliko bi se morala zvišati deželna naklada na užitnino, da bi tvoj krčmar-ski poviSek vinske cene — to jc 8 vin. pri litru — prišel ros v deželno kaso? Kajne, morala bi sc zvišati od 40 odstotkov na 147 od sto. Zvišala se je pa na 145 odstotkov; to se pravi: ti, krč-mar izven Ljubljano boš imel pri hektolitru vina vsled deželne doklade, ker ga boš prodajal za 2 vinarja četrt dražje, 1-763 K dobička. Praskaš sc za ušesi in nekam v stran pogleduješ. Zdi se mi, da te je nekoliko sram, ker si tako robantil nad novo naklado. Bodi pameten in ne laži dalje, ker laž ima tudi za te kratke noge. V krčmi gre denar rad iz žepa, in liberalni krčmar, si znaš pomagati na vse načine, da gre še raj-šo. Ali je kaj napačnega, če brez tvoje škode pride tudi nekaj zapitega denarja deželi v prid? Z mesarjem bova hitreje pri kraju. A si, najbolj pa mesarji sami, vedo da gredo cono mesu brž kvišku, če se količkaj vzdignejo ceno živine, da pa ostanejo, kakršne so bile, ko cene živini padajo. Mesarjeve naklade na meso so precej velike. Vsled zvišane deželne naklade bo mesarju prišlo pri kili mesa krog 1 vinar (v Ljubljani do 2 vin.) zviška. To se pri mesarju niti poznati ne smo in kar brez ovinkov imenujemo mesarja, ki bi zavoljo deželnih naklad zvišal ceno mesu, oderuha. Uprite se mul Na ministrskih sedežih sede sleparji. Na Francoskem sc je zgodil pretekli ponedeljek silno grd zločin. Žena finančnega ministra Caillauxa je prišla ob 5. uri popoldne v uredništvo lista »Figaro« in tam glavnega urednika Calmette ustrelila. Ženo so zaprli, Calmetta pa umirajočega prenesli v bolnišnico, kjer je z besedami: »Storil sem svojo dolžnost« — umrl. Kako je prišlo do tega umazanega zločina? Calmette je bil vesten, izobražen, pošten in velenadarjen urednik. V svojem listu se je boril zoper framasonske sleparje in propalice, ki uganjajo pod larvo svobode na Francoskem največje krutosti in najhujša nasilstva. Dva taka sleparja sta bila tudi finančni minister Caillaux in pa minister mornarice Monis. Ta dva sta ukazala največjemu in najvišjemu sodnemu uradniku v Franciji, generalnemu pravdniku Fabretu, da je rešil obsodbe in spustil enega največjih francoskih sleparjev, nekega Rochstla, na svobodo. Ta Rochette je izdajal denarne papirje in delnice, češ da bodo ljudje deležni dobičkov iz njegovih rudnikov in tovarn, ki dobro gredo. Ko je za milijone teh papirjev prodal, se je izkazalo, da ni ne rudnikov, ne tovarn. Rochette je spravil v žep milijone, ljudje so imeli pa v rokah ničvredne papirje. Ta lopov je spravil na beraško palico na tisoče ubogih ljudi. In namesto, da bi ga zaprli, sta mu pa zgoraj omenjena ministra držala roko in ga rešila ječe. Iz tega sledi čisto jasno, da sta bila sama s tem sleparjem v zvezi. Pa tudi drugače sta ta dva ministra basala svoje žepe. Urednik »Figara«, Calmette, je vedel za te stvari in jih je začel na dan spravljati, da bi pokazal ta dva sleparja v pravi podobi. Ženo finančnega ministra pa je ta reč tako zjezila, da je šla in ga ustrelila. Vsi francoski listi slave v lepih besedah pokojnega urednika in ga slikajo kot mučenika in junaka, ki se je boril, da bi zmagala poštenost med francoskim ljudstvom in izginili sleparji. Umrlemu uredniku so napravili krasen pogreb, katerega se je udeležilo več bivših ministrov. Po pogrebu so nastale v Parizu velike demonstracije pred vladno hišo, pred ječo, v kateri je zaprta morilka in pred hišo finančnega ministra. Velikanska množica je vpila: »Doli z morilci, doli s sleparji I« Tudi v parlamentu je prišlo do velikih nemirov, kjer so poslanci s pismi dokazali, kaki sleparji sede na ministrskih sedežih. Fininčni minister in mornariški minister sta morala takoj pobrati šila in kopital Na Francoskem pa jasno govore, da bo treba zopet kakega cesarja, ki bo pognal te sleparje in lopove, ki sedaj Francijo tlačijo in sleparijo. Pri teh sleparijah je pa pomagal tudi glavar irancoskih socialnih demokratov, poslanec Jaures. Ta ima precej zaslug pri tem, da so sleparja Rochetta spustili. In tako je pomagal general delavske stranke, da je ušel eden največjih škodljivcev francoskega delavstva, ki je francoskim delavcem požrl milijone. Francija, dežela svobode, je poslala dežela največjih političnih sleparjev, pro-palic in koristolovcev. Liberalci so uničili na Francoskem cerkev, vero, nravnost in vsako poštenost. Njih cvetje gre v klasje. Na vrh prihajajo sedaj največji in najbolj prebrisani sleparji! Finančni minister je imel že tri žene. Od prvih dveh se je ločil, pa še žive. Njegova žena, morilka, ima pa dva moža. Prvi še živi, Tako je, kjer ni zvestobe, kjer ni vere! POLJSKE DEMONSTRACIJE V CERKVI. V Berolinu je blizu 80.000 Poljakov Imajo v moabitski cerkvi svojo mašo in tu. di svojega duhovnika, ki jim pridiguje v domačem jeziku. Preteklo nedeljo so pri-peljali poljski stariši blizu 35 svojih otrok v cerkcv k prvemu sv. obhajilu in zahtevali, da se otrokom podeli prvo sveto obhajilo skupno in s poljsko pridigo. Otroci so se vsedli v klopi ob 9. uri in mirno ča-kaili. Duhovniki, benediktinci, ki so nastavljeni pri cerkvi, niso hoteli otrokom podeliti prvega sv. obhajila, ker jih ni pri-pravljal na prejem duhovnik, ampak neki poljski delavec, katerega so Poljaki za to najeli. Ko je stopil kurat Hekcsfeld na prižnico in to Poljakom povedal in jih pozval, naj se iz klopi umaknejo, ker se bo pričela velika šolska maša, je nastalo po cerkvi velikansko vpitje in kričanje. Ker ni hotelo biti konca nemiru, je zasedlo cerkev 56 policajev. Policijski poročnik je nato pozval trikrat Poljake, naj se umaknejo. Poljaki so odgovorili na ta poziv s petjem narodnih pesmi. Nato je pričela policija s silo izganjati otroke in stariše. Poljaki so se nato oklenili spovednic, klopi, oltarjev, se vrgli na tla in vpili: Rajši umrjemo v cerkvi, mi tudi plačujemo cerkvene davke! — Policija je cerkev izpraznila in jo zaprla. Poljaki sicer niso prav ravnali, ker sc niso držali cerkvenih predpisov, ki določijo, da mora otroke na sprejem sv. zakramentov pripravljati katoliški duhovnik. Prav pa tudi ni, da se ne pusti v nemški državi, da bi Poljaki Boga častili v svojem materinem jeziku. RUSIJA PLETE VRV OKOLI AVSTRIJE. Ruska vlada je sklenila, da mora imeli rusko carstvo več vojakov kakor vse evropske države. V mirnem stanju bo imela Rusija po sedanjih načrtih 1,700.000 vojakov pod orožjem. Poleg tega delajo na lo, da bosta srbski in rum. prestolonaslednik vzela vsak eno carjevo hčerko za ženo, tako da bosta srbski rum. dvor zvezana tudi po krvi z ruskim dvorom in ne samo po orožju. Nam Avstrijcem se torej bližajo hudi časi; od vseh strani bomo kmalu obdani od sovražnikov. Avstrijci imamo veliko sovražnikov in nobenega prijatelja. NA IRSKEM VSTAJA KRVAVA ZOU Irci, eden najbolj katoliških narodov na svetu, dobe svoj lasten parlament! Svojih poslancev ne bodo več pošiljali v London na Angleško, ampak v Dublin, glavno mesto irskega naroda. Tako je sklenila londonska zbornica že tretjič. Irci so se blizu 400 let borili za svojo vero in za svoj narod. Irci so narod f{P" ljenja. Angleži so jim vzeli zemljo, so ji" vzeli kruh, jih stradali, metali v ječo, vse zastonj. Ircu bi preje iztrgali živemu srce iz prsi ali njegove katoliške vere nik^r' Na stotisoče so jih pomorili angleški vladarji; v Ameriko se jih je izselilo na n"11" Naprej ni izgovorila, kajti izza vogala je prišel Mal Alma, Človek s širokim obrazom, kakor obraz lovskega psa, na katerega so padali dolgi sivi lasje. Prišlec je pogledal može in žene, ki so se zbrali na cesti in je rekel z rezkim glasom, kakor glas piščalke razglašenih orgel: »Očka, pojdiva, čas jo že.« Katalina je stopila pred svojega moža in rekla: »Ta danes ne pojde nikamor, Mal Alma; lahko greste, odkoder ste prišli!« Mal Alma je stopil dva koraka naprej, prekrižal roki na hrbtu in rekel mirno : »Za vraga, kako govorite, Katalina; prav kakor klepetec!« Stopil je k Juan Antoniju, ki je še vedno držal palčico v roki in mu rekel z gotovostjo sti-elca, ki zna zadeti v živo: »Menda vam ne bo ukazovala ženska, kam smete iti in kam ne, očka! To ste figa-mož!« »Kaj?« jc zaklical Antonijo ponosno, ki ni mogel prenesti — kakor vsi slabiči ne — da ga kdo spominja njegove slabosti; iztrgal je Katalini klobuk in se obrnil, ne da bi zinil besedice — proti vasi. Zviti Mal Alma je šel za njim in rekel Katalini s poudarkom: »Če se bojite, da se vaš mož izgubi, vam tudi lahko preskrbim vstopnico!« »Pojdite brž, pojdite in ne prikažite se več!« je odgovorila Katalina jezno. Mal Alma se je sarkastično zasmejal in odšel pojoč: »Štiristo (žensk) bab, šeststo papig delajo hrup za tisoč vragov!« Te besede so Katalino tako razjezile, da je odšla s praga in zaloputnila vrata, tako cla je mačka prestrašena zbežala na streho in so se kokoši boječe razkropile. Petelin jih je miril po latinsko z zategnjenim: propterea quod stopil dva koraka naprej in ustavil, privzdignil eno nogo, stegnil vrat in zapel: Cavcant conzules! jone in milijone. Hiše so razpadale v prah, na zidovih je rasel mah in bršlin. Irske matere so hodile s svojimi otroci kakor i živi mrliči po irski zemlji sestradane! Ali f ne meč, ne kri, ne lakota, ne bič, ne smrt, ! njihove vere jim niso mogli vzeti. 400 let trpljenja, 400 let lakote, solza g in boja! In danes jim vstaja svoboda. Irski narod bo zopet svoboden in prost, bo zopet pel svojo domačo pesem in obdeloval zopet svojo zemljo. Še živi Bog in še živi pravica in Bog jo maščuje. Iz grehov klije življenje in iz trpljenja raste svoboda! Na irskem otoku pa živi v pokrajini Ulster par stotisoč Anglikancev, največ veleposestnikov in tlačiteljev irskega ljudstva. Tudi ti pridejo po novi postavi v ' irski parlament in tudi ti pridejo pod novo ! vlado. Njihova vera in njihove pravice pa so tako zasigurane, da jim ne more novi parlament niti trohice vzeti. Kljub temu se branijo novega parlamenta in se zbirajo na oborožen odpor. Vsi so oboroženi in razpolagajo z armado 100,000 mož. Angleška vlada hoče upor zadušiti. Že se vozijo angleški vojaki na Irsko in najbrže se bo začela v kratkem velika meščanska vojska. V kratkem bo padla odločitev. Taki so bili in bodo vedno svobodomiselni Svobodo zase, za druge verige! 400 let so zdihovali Irci in delali tlako oholemu Anglikancu; danes, ko jim vstaja svoboda, jim jo hoče svobodomiselni Angli-kanec vzeti! Katoličan je moral biti za hlapca Anglikancu 400 let in moral prenašati krivično gospodstvo Anglikanca; AngKkanec pa noče pravične vlade katoliške niti priznati! Pij Listek jljgf Božja roka. r ' španski spisal P. Luis Goloma. Pievel Akim Ezafovič. Digitus Dei est hic. (To je prst božji.) 1. V mali vasi je bil nemir; možje so |i>rišli hitro in prej kot navadno z dela domov, odložili orodje in hiteli v gručah v gostilno Mal Alme. Tudi ženske so prišle ter se zbirale pred gostilno in obirale vaščane, vse od prvega do zadnjega. Na koncu vasi pri napol razpali hiši don Juana »brezobličnega« je stalo privezano pri zidu lepo črno žrebe, z . uzdo v gobcu in sedlom na hrbtu, ka-1 kršno so imeli navadno kravji pastirji in^ ki je bilo zadaj odpeto; spredaj je tičalo nekaj samokresov in na desni strani jc bila privezana dolga dvocev-ka. Kopica otrok je stala okrog lepe živali, ki je nepotrpežljivo kopala s kopitom zemljo, kakor bi se hotela oprostiti vezi, ki so jo oropale prostosti. 'Poleg žrebeta jo bil privezan mršav, koščen konj, kakršne jezdijo v Andaluziji kupčevalci z živino. Stal je mirno, kakor bi ga nič ne brigalo, kaj se godi okrog njega in je tako dajal lep zgled svojemu mlademu sosedu. »Lopijillo je prišel!« so govorili možje skrivnostno, skoro boječe; boječe ženske so pa pristavile: »Vrag ga vzemi! . . . Kaj ni več Boga, da bi ga kaznoval?!« V zadnji vaški hiši, od drugih ločeni z nekaj melonami, jc stal rejen mož, s hrbtom naslonjen na figovo drevo; okrog katerega se je ovijala stara vinska trta, z onim zaupanjem, s kakršnim ovija otrok vrat ljubljenega dedka. Tolkel je mehanično s tanko palčico po hlačah, kakor bi hotel iztre-pati prah, v resnici pa, da bi skril ne-voljo, ki se je kazala na tolstem obličju. Na pragu je stala ženska veselega obraza in živahnih oči. Pod pazduho je imela možev klobuk in pletla nekako mrzlično, razburjeno belo nogovico. »Rečem ti, cla ne pojdeš, Juan Antonijo!« je rekla razdraženo. »Ta don Juan, ki se mu naslov »don« poda tako kakor tebi škofovska kapa ali pa kravi sedlo, in pa ta Mal Alma te bosta spravila ob vse. Kaj te pa vse to briga — ne kuhaj vendar, česar ne moreš jesti!« »Kaj me to briga?« je vprašal Juan Antonijo. »Glej, kadar pride vrsta na nas, se boš tega že veselila, ker mi je don Juan obljubil ono pristavo, ki meji na moje posestvo. In kako lepo žito raste tam! Vsak klas je tak kot hrast in vsako zrno kakor moja pest. Videla boš, da nas to reši vse nevarnosti, čeprav že držijo nož na našem vratu.« »Gospod Jezus Kristus nazareški, naš patron, nas varuj!« je zaklicala žena. »Če ti je ta don Juan ali don Mengue obljubil, pojdi k vodnjaku in si naredi črto v vodo, da ga ne pozabiš prijeti za dano besedo. Kajti kakor hitro spleza sam na drevo, potegne lestvo za seboj in še varovati se boš moral, da ne bo rezal iz tvoje kože jermenov.« »Torej hočeš besede našega Gospoda, ki je dejal: V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh, postaviti na laž? Bog, kak liezmiscl!« »Glej, Juan, če se mi reveži potimo na zunaj, se potijo bogataši na znotraj. Kaj ne vidiš, da večini diši med kakor strup in da vedno pogledujejo nazaj, ker se boje za svoje imetje. In zakaj pravzaprav so na svetu reveži in bogatini, če ne zato, da drug drugemu pomagamo v nebesa? Bogatini plačajo vstopnino z darovi, mi reveži pa s svojo potrpežljivostjo — in če ima kak bogatin v prsih kamen namesto srca, sc bo zaradi tega sam zagovarjal in sam pokoril. Kajti je Bog, je smrt, je sodba, je pekel in so nebesa! Torej, Juan, pri ranah Kristovih, nikar ne liodi v hišo tega don Juana, kjer ti bodo polnili glavo z neumnostmi in srce z žolčem, ko nisi poslušal nobenega drugega kakor gospoda župnika!« »Saj sem ti že povedal, Katalina, da sem obljubil, da pridem; bika primejo za rogove, človeka pa za besede!« »Če je pa beseda taka, da ti zavezuje vrv okrog vratu! Če ta beseda .. .« 2. Noč je nastopila in gruča fantastičnih senc se je začela pomikati po fasi; vaščani so prihajali drug za drugim iz Mal Almove krčme, kakor podgane iz svojih umazanih gnezd in izginjali v hiši don Juana »brezobrazne-ga«, kakor bi se bali, da jih vidi kak' vohun. Bilo je približno 50 mož v ozki in nizki sobi, ki so jo povečali na ta način, cla so odstranili raztrgano preprogo, ki je ločila sobo od konjskega hleva, in tu v zaduhlem zraku, pomešanim s tobakovim dimom, v strahu pred velikimi nevarnostmi in v pričakovanju velikih dogodkov, so se prij pravljali, da sprejmejo dostojno Lopi-jilla, slavnega mestnega demagoga, ki ga jim bo predstavil don Juan. vaški demagog-pomagač. Važne reči so pripovedovali ljudje Pravili so, da je prišla ura odločnega nastopa, da ima Lopijillo pri sebi ukaz na splošen upor in da jc ta noc eadnja, ko spijo bogataši nnrno v svojih palačah. Mal Alma je prinese ljudem vrč vina, pri katerem s«1 pozabili na ves strah in postajah vedno Eg° FeS callices quem non feeere disertum? (Koga niso naredile polne čaše zgovornega?) . Nato je stopil na stare jasli mož, ki se je komaj mogel imenovati človek. Na glavi je imel velikansk klobuk s širokimi krajevci, ki so mu segali do očes- pod klobukom so se bleščala velika 'očala z zelenimi šipami in vse skupaj jc bilo obrobljeno z dolgo, črno, skrajno zanemarjeno brado, iz katere se je videl le gorostasen rdeč nos, ki je naznanjal — kakor grobni napis: »tu počiva obraz«. To je bil slavni vaški demagog, ki so ga v mestu imenovali »Neznanca«, v vasi pa don Juana »brezobraznega«. ker se ni videlo njegovega obraza. V vsakem vremenu je oblačil mnogo preveliko in vso zakrpano suknjo in v njene velike žepe jc mehanično vtaknil roki, kadar mu je pri govoru zmanjkalo besedi, kakor bi imel notri koš dobrih misli; potegnil jih je kmalu zopet iz žepa — pa rešilne misli le ni privlekel iz njega — ampak navadno grdo zaklel, kakor bi hotel s tem posebno poudariti, kar je povedal. Za njim je stopil na jasli Lopijillo, mestni demagog, v vsej svoji revolucionarni slavi, za njim pa njegov zve-Bti spremljevalec v gamašnah in vozniški suknji, vihteč v roki veliko krva-vo-rdečo zastavo. (Konec prih.) Petstoletnica slovenske kmečke pravice. V sredo, 18. sušca 1914 je preteklo 500 let, odkar je bil koroški vojvoda Ernst Železni zadnjikrat slovesno v slovenskem jeziku vmeščen za vladarja slovenskega Korotana. Četrto nedeljo v postu 1. 1414. se je vršil pod krnskim gradom zadnjikrat zgodovinski prizor, ki je mejnik v zgodovini Slovencev, osobito v zgodovini koroških Slovencev, Obred se je vršil sledeče: Na gosposvetski prestol, takozvani »knežji kamen«, se je vsedel priprost kmet. V spremstvu dvorjanov in mnogoštevilnih služabnikov se mu je približal vojvoda, bodoči vladar dežele, V roki je nosil pastirsko palico. Kmetu je prisegel, v slovenskem jeziku, da bo vsikdar le pravico ljubil in v znak, da bo zdaj on gospodar dežele, podaril mu je iskrega konja in mladega bika. Ljudstvo je nato spremljajoč kneza v slovesnem sprevodu prepevalo slovenske narodne pesmi, hvaleč Boga, da ima zopet varuha in vladarja. Večjega pomena pa, kakor obred sam, je njegov pravni pomen. Izmed vseh avstrijskih, najbrže izmed vseh evropskih narodov, se edini Slovenci moremo ponašati, da so naši oraded-41 je na Koroškem nastavljali in zaprisegah svoje vladarje po narodno-kmečkem običaju in v našem slovenskem jeziku. Od kedaj izvira ta-le lepi običaj, ni dognano. Nekateri zgodovinarji ga pripisujejo koroškemu vojvodu Jngu. Zgodovinsko dejstvo je, da so izza najstarejše slovenske pro-šlosti do 15. stoletja pri krnskem gradu na Gosposvetskem polju naši slovenski predniki ustoličevali svoje kneze v slovenskem jeziku. Na ta način usto'ičeni knez je postal pravi s'ovenski vladar, ki je celo pred cesarjem in kraljem govoril v uradnih stvareh slovenski. Ta lepi spomin bodo obhajali letos vsi Slovenci z raznimi slav-nostmi in se utrjevali v narodni zavesti. Dom m svet. Deželne naklade in libcralci. Dr. Tavčar je dejal na shodu v Kranju dne 11. marca: »Deželni zbor hoče škodovati mestom. Nikakor ne gre, da bi kmet živel na stroške meščanov.« Iz teh besedi je čisto jasno, da je voditelj liberalne stranke zelo hud, ker deželni očetje kmete varjejo. Ali tega liberalni kmetje še ne razumejo, ker capljajo za liberalno stranko? Avstrijski rekruti. Cesar je odredil, da se bo letos potrdilo na novo k vojakom 165.100 mož. Na Avstrijo jih odpade 94 tisoč 694, na Ogrsko pa 70.406. Štrajk mladine v Ljubljani. Na ljubljanskih srednjih šolah so preteklo sredo in petek stopili študentje v štrajk. Ker jim šo'ska oblast ni dovolila, da bi praznovali 500letnico ustoličenja koroških vojvod na Gospe Sveti in jim dala prost dan, so si pa slovesnost sami napravili. V sredo ob osmi uri so šli k maši, nato pa odšli namesto v šolo domov. Imeli so velika zborovanja v ljubljanski okolici, na katerih je bilo do 500 dijakov. Ker jih je hotela šolska oblast kaznovati, so štrajkali še v petek. Sedaj je na šolah zopet red in mir. Tečaj za avtogensko varenje v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti namerava prirediti v drugi polovici meseca aprila tečaj za kovinske obrtnike, posebno ključavničarje in kovače, v katerem se bodo poučevala razna dela, ki pridejo v poštev pri strojnih" popravilih. Danes se rabijo po celi deželi razni poljedelski in obrtni stroji že v toliki množini, da je pričakovati, da bodo imeli kovinski obrtniki, ki znajo oskrbovati potrebna popravila, s tem delom dokaj zaslužka. Najvažnejši predmet tega tečaja bo pouk iz avtogenskega varenja, s katerim se dajo napraviti najrazličnejša popravila na zlomljenih kosih iz litega železa in s katerim se lahko okoristi na najrazličnejši način pri obdelovanju kovin. Tečaj bo trajal približno dva tedna. Obisk je brezplačen, le ob zglasitvi je plačati 5 K po-ložnine. Prijave za tečaj sprejema zavod že sedaj in opozarja posebno mojstre kovinskih obrti, da se ga udeleže. Pouk se bo vršil na tukajšnji državni obrtni šoli. Natančni datum otvoritve se bo objavil pozneje v posebnem razglasu. Gospodinjska šola na Vrhniki konča poletni zimski tečaj koncu meseca aprila. Tečaj je obiskovalo 20 gojenk. Nove gojen, ke za poletni letni tečaj se sprejemajo do 20, aprila. Šola za imenovane gojen/te se prične 1. maja in traja do 25. oktobra, Go. jenke tega tečaja stanujejo v zavodu in plačajo za hrano ter stanovanje in perilo 30 K mesečno. Uče se v tej š Ji vsega, lfar je potreba dandanes znati vsaki dobri gospodinji. Poletni letni tečaj ima to prednost, da imajo gojenke poleg teoretičnega pouka tudi praktični pouk v gotovih pred-metih, kar pa v zimskem tečaju ni mogoče, Stroški za ta tečaj so tako majhni, da lah-ko vsak pameten gospodar svojo hčer z majhnimi stroški izobrazi, kar ji je bolj koristno, kakor velika dota, katere morda nc zna rabiti. Prednost za sprejem ima:o gojenke, ki so se morale lansko leto vsled pomanjkanja prostora odkloniti. Zavod pod nobenim pogojem ne bo sprejel več kot 2G gojenk, vsled tega naj se tiste, ki nameravajo obiskovati šolo, kar najhitreje priglasijo. Naj nikar ne čakajo zadnjega trenutka, da bi jih moralo potem vodstvo odkloniti, kar mu je seveda zelo neljubo. Nadalj-na pojasnila daje vodstvo deželne kmetijske gospodinjske šole na Vrhniki. Romarski vlak na Trsat pri Reki priredi letos šentpeterska moška in mlade-niška Marijina družba v Ljubljani. Vlak odhaja v nedel:o, dne 26. aprila 1914, po sledečem voznem redu: Odhod iz LjuKjane ponoči od sobote na nedeljo ob 12. uri 45 minut. Dohod na Reko v nedeljo oh 4. uri 22 minut zjutraj. Odhod iz Rel e v nedeljo ob 5. uri 27 minut popoldne. Prihod v Ljubljano v nedeljo ob 10. uri 5 r> in, ponoči. Vozni listki se dobijo v župnišču pri sv. Petru ob uradnih urah, v sredo in nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne tudi v društveni dvorani. Cena iz Ljubljane v Reko in nazaj za tretji razred 7 K, za drugi razred 10 K. Na dolenjskih železnicah bodo začeli vlaki s 1. majem hitreje vozili. Prevozili bodo na uro po 45 km. Vozni čas se bo skrajšal iz Ljubljane do Novega mesta za pol ure. Razven tega se bo vpeljal šc čeVtlt vlak, ki bo vozil do Novega mesta dve uri 20 minut. Iz Ljubljane bo odhajal ob pol 7. uri, iz Novega mesta pa ob pol 9, uri zjutraj. Kranjska deželna banka izkazuje za leto 1913. 73.415 K 42 h čistega dobičfcU lanskim prebitkom ima banka že 104.769 K 70 h dobička. Ali ni to lep denar, ki ga ima dežela od banke? Liberalni poslanci so pa v deželnem zboru glasovali proti banki in rekli, da bo banka dežen samo v — škodo. Prestolonaslednik in tržaški škol. Prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki stanuic v gradu Miramar s svojo družino, je * iskal preteklo nedeljo tržaškega škofa <"■ Karlina. Množica ljudi, ki je čakala Vte' 1 škofijsko palačo, je prestolonaslednika plo pozdravljala. Za pogorelce v Brodu, politični okni ^ Novo mesto, je dovolilo notranje mtf>islr' J stvo v sporazumu s finančnim minis^0111 1000 K podpore. Zračnemu letalcu spomenik "i glavu. Zrakoplovcu Elsnerju, vojaškem«le/ talcu, ki je pred kratkim padel na d* skem polju iz zračnega letala na Ua s" ubil, postavijo spomenik vrh Triglava. On je bil prvi, ki je preletel naš Stol in Triglav na potu v Gorico. Letel je brez vsa-3 kega zemljevida. Zaprt špijon. V Ljubljano so pripeljali v zapore ognjičarja Franceta Brzeski, ki je bil nastavljen v trdnjavi Malborget na Koroškem. Izdal je vse načrte o tej važni trdnjavi, ki zapira Lahom pot iz Italije na Koroško, Za ta čin je moral dobiti veliko denarja, zakaj samo oprava njegovega stanovanja je neki vredna 40.000 kron. Tako krasnega stanovanja nima niti kak general, jie pa kak ubog topničar. Romanje v Rim priredijo letos v mesecu septembru koroški Slovenci. Prosimo JVse tiste, ki nameravajo letos potovati v 'Rim, naj se pridružijo koroškim Slovencem. Blago, ki jc naprodaj v korist obmejnim Slovencem, mora kupovati vsaka naša gospodinja. To je njena narodna dolžnost, Če bo vsaka naša gospodinja v trgovini ali v konsumu zahtevala to blago, ga bodo kmalu imeli povsod v zalogi, in »Slovenska Straža« bo s povečanimi dohodki lahko še bolj krepko delovala za obmejne Slovence. Predvsem opozarjamo naše gospodinje na Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem, ki je najizvrstnejši kavni pri-'datek in pristno domače blago. Vsaka naša gospodinja naj kupuje samo ta kavni pri-datek, ter naj pazi, da je na ovitku pečat »Slovenske Straže«, in naj ga tudi drugim priporoča. Ali je to pošteno? Jože Janežič je mesar v Domžalah. Vozi pa meso prodajat tudi v Radomlje, kar mu ga v Domžalah postane. Mož je seveda naprednjak za narodov blagor. Komaj so bile potrjene deželne naklade na užitnino, ki znašajo pri mesu na 1 kg kvečjemu 2 (dval) vinarja poviška, je povzdignil Janežič goveje meso takoj od 1 K 20 h na 1 K 40 h, toiej pri kili za 20 (dvajset!) vinarjev poviška. Tako zdaj »klerikalce« uči lepih manir, ker niso hoteli voliti Slokarja. To je neodvisna kmečka stranka! Živina napol zastonj, ker primanjkuje krme; ti neodvisni mesarji pa iz kmeta in odjemalcev norce brijejo. Ali bo to še dolgo trajalo? Nesreča na državnem kolodvoru v Trstu. Vlaku, ki je prišel z Jesenic in Gorice v Trst dne 18. t. m. popoldne ob dveh, so tik pred glavno postajo v Trstu odpovedali zavirači, da ga strojevodja ni mogel ustaviti. Vlak je drvil v kolodvor z bi^ino 45 kilometrov in pri tem z grozovitim sunkom butnil v mejnik ob koncu tira. V vozovih so vse šipe razbite in 40 potnikov, ki so pri sunku popadali eden na drugega, ie bolj ali manj ranjenih. Težko so ranjeni vlako-vodja Vrtačnik, strojevodja Kraus in izmed potnikov Gregor Karlin ter Marija Vogel-.vveis. Škoda znaša 30.000 K. Strojevodja se piše Jožef Kraus in je doma iz Judenburga, kurjač pa Pavel Božič, Oba so zaprli. Stroja še niso izvlekli iz zemlje, v katero se je jZaril. Pravijo, da je strojevodja, ki je vozil zdaj počali, zdaj z veliko hitrostjo, več ali manj nor. Kurjač Božič je doma iz Kamnika. a Umrl je v Zagrebu dr, Gustav Baron, Pokojni je bil vseučiliščni profesor, ravnatelj bogoslovja in generalni vikar zagrebške nadškofije. Bil je velik prijatelj Slo- vencev. Udeležil se je zadnjega katoliškega shoda v Ljubljani. Podpiral je rad vsako katoliško napravo, Slovenec — izumitelj — v Ameriki. Amerikaneki listi poročajo, da je izumil Slovenec Martin Pančan, čevljar v Evele-thu, Minn., čelado in obleko za ognjegasce, ki varuje popolnoma pred ognjem. Tozadevni poizkusi so se izborno obnesli. Pan-čana so opravljenega v njegovo iznajdbo vrgli v ogenj, ki je bil tako vroč, da so stali gledalci 20 do 30 čevljev daleč. Pančan je ostal v plamenu nad pet minut, nakar je počasi in mirno popolnoma zdrav prišel zopet iz ognja. Lep sin! 30letni fant Peter Balanč iz Martinvrha, župnija Sv. Lenard nad Škof-jo Loko, je ubil svojo 72letno mater. Ko je šla navzgor po stopnicah, jo je pograbil zadaj za tilnik in jo vznak vrgel, da se je potolkla. Ker ni bila še mrtva, jo je pograbil za vrat in jo tako tiščal k steni, da se je zadušila. Nato je šel z doma na delo ter ljudem naznanil, da se je mati ubila. Fanta je pa pekla vest in se je nato sam orožnikom naznanil. Fant je malo bebast. Pred leti je bil nekaj časa v Ameriki. Bil je zelo skop, v cerkev ni hodil. Mater je večkrat tepel. Na vprašanje, zakaj je mater ubil, je dejal, da se je bal, da mu hiše ne zažge. Avtrijci največji šparovci. Na vsakega Avstrijca pride po 222 kron prihrankov v hranilnicah. Na vsakega Šveda po 221 K, Francoza 143, Be'gijca 142, Angleža 128, Laha 127 kron prihrankov. Glede »špara-nja« smo torej Avstrijci prvi v Evropi. — Slabo stanje v Ameriki. Uradni list hrvatske vlade piše, da je v Ameriki obupno. Industrije, ki so imele preje po 24.000 delavcev s 3 dolarji na dan, jih zaposlujejo danes samo po 3000 in jim plačajo za deseturno delo 2 dolarja. V sami Pensilvaniji je nad pol milijona ljudi brez dela. Razmere pa so vsak dan slabše. 9000 ribičev pogrešajo. Na Ruskem pogrešajo 9000 ribičev. Boje se, da so ponesrečili v velikanskem viharju na Azovškem morju. Izmed protestantovskih duhovnikov v Švici je več kot ena tretjina popolnih abstinentov; okroglo 450, Posebno med naraščajem se opaža živahno gibanje. Zdrav-nikov-abstinentov šteje Švica 137. Velika nesreča v Benetkah. Dne 19, t, m,, ob pol 6, uri zvečer se je pripeljal parni čoln mestnega prometnega podjetja iz Benetk v kopališče Lido. Vozilo se je v čolnu 80 oseb. Čoln je zadel v neko torpe-dovko, ki ga je prerezala. Čoln se je potopil, Osebe, ki so se v kajiti nahajale, so prišle takoj pod vodo. Doslej so potegnili iz vode 21 trupel, 22 jih še pogrešajo. Ponesrečeni parni čoln je zarit v blato lagun 20 metrov globoko. o [o (o (o (o (o (o (o (o(o f o (o (o [o (o(o (o(o(o (o (o (o(o(o(c Gorenjske novice )(o(o[o{o(o(olo(o?^ g Boh. Bela. V ponedeljek, dne 23, t. m, je bil v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran doktorjem prava g. Ivan Gogala, c. kr, polic, konc, praktikant v Ljubljani. Vrlemu rojaku čestitamo! g Iz Mekinj. Nedavno je poslal uršu-linski samostan v lekarno v Kamnik po zdravila. Lekarno vodi zdaj dr. Karba, Kakor se kaže, morajo imeti v lekarni na razpolago »Slov, Dom«, v katerega so zavili zdravila za samostan, številko tega lista, ki donaša »42 resnic« kot odgovor na »21 Slovenčevih in Domoljubovih laži« ter karikaturo dr. Lampeta, To je višek liberalne nestrpnosti. Koliko liberalna zagrizenost utrjuje v ljudeh zaupanje do lekarne, to naj premišljuje dr, Karba, g Domžale. Dne 21. marca je v Stobu hišna štev. 16, župnija Domžale, umrl 89-letni Anton Botjev. 11 let je zvesto služil cesarju, 6krat je bil v bitkah in so sovražnikove kroglje švigale kroginkrog njega, enkrat je bil na Ogrskem celo zajet od sovražnika. Veselje je bilo poslušati ljubez-njivega starčka, s kolikim navdušenjem je — do zadnjega časa bistrega razuma in spomina — vedno rad pripovedoval o svojih vojaških doživljajih. Najbolj pa je bil vsi-kdar ponosen na to, da je veliki Radecky bil njegov poveljnik, ki se je očetovsko ž niim razgovarjal in mu celo v roko segel. Naj blagi pokojni »Žendarjev oče« počiva v miru! g Kamnik. Kamniški liberalci so mojstri v obrekovanju. Ni jim bilo dosti pred volitvami trositi lažnjive letake zoper S, L, S., tudi sedaj po volitvah se zvijajo in vpijejo, kako škodljiva je ljudska stranka. Deželna naklada na vino jim je dala priliko, da lahkoverne ljudi begajo in hujska-jo. Lažejo, da se bodo vsa živila podražila: 1 kg soli da bo sedaj stal 18 kr,, 1 kg sladkorja pa 60 kr, Priprosti ljudje hodijo seveda v Kamnik v trgovine povpraševat, če bo res tako. Po tuhinjski dolini so raztrosili te gorostasne laži, na Gojzd so šli huj-skat ti lažipreroki, češ: Zdaj pa imate, ker ste volili klerikalne poslance. Kdor je videl kakega hujskača te vrste, naj ga nemudoma naznani deželnemu odboru. — Liberalne liste vsiljuje neki liberalni trgovec v Kamniku onim, ki hodijo v prodajalno. Ali ni to znak, da je tisti mož strasten liberalec? Svoji k svojim! g Glas iz Črnega grabna. Po Črnem grabnu vodi državna cesta. Pa po njej težki tovori voziti ne smejo. Ali bo morda zrakoplov nosil topove, kadar bo sila? Kaj pravite, gospod vojni minister? Po Črnem grabnu vozi pošta z naslovom c. kr. Pa je menda že veliko Save steklo, odkar se je zadnjikrat z njo vozil kak c, kr. uradnik. Zakaj? Vprašajte tiste, ki jo morajo gledati. V Črni graben zaide tudi kako reko-mandirano pismo. Da pa taka pisma potrebujejo samo 27 dni počitka, predno pridejo v roke naslovljenca, je pa samo v Trojanah' mogoče, — O sv. Treh kraljih so orožniki spremili neko dekle na »žalostno goro« na Brdu, ker je pokopala svoj naraščaj v kleti. Tisto dekle je že davno doma, radovedni pa že dolgo zastonj čakajo razsodbe, če je prav ravnala ali ne, g Tržiške novice. Dekliška Marijina družba je priredila minolo nedeljo domačo zabavo s petjem in izvirno igro »Pijača — strupena kača«. Zvečer je imel g. župnik' skioptično predavanje o balkanskih misijo- 51 nih ob mnogoštevilni udeležbi. V 65 slikah nam je pokazal razne prizore iz balkanskega bojišča in misijonskih krajev, ki so žal skoro vsi razdejani in požgani. Priporočalo se je ob tej priliki aposto'stvo sv. Cirila in Metoda. — Na sv. Jožefa je prvič nastopih dnevno zavetišče v javnost z dvema zelo primernima igricama in lepim petjem. Občinstvo :e bilo izredno zadovoljno s tem prvini nastopom. V par mesecih so se pod vodstvom čč. sester križaric dosegli že lepi uspehi. g Iz ovsiške občine pri Podnartu. Pravijo, da se bo sedaj naš župan Tonček posvetil po'itiki, ker so se liberalci ponorče-vali z n im ter mu, za hrbtom se smejoč, ponudili kandidaturo. Da bo mogel v zboru mož učeno nastopiti, zato pravijo, da se je lotil tudi pisateljevanja, saj iz Dana se razširja prava birtovska modrost. S kolom žuga cbema župnikoma na Ovsišah in na Dobravi, ker nočeta Tončku držati ostrog pri prihodnjih občinskih volitvah. Naravnost nesramno pa je, da vihtijo naši liberalci sedaj kadilnico bivšemu župniku Kri-žaju, za katerega niso imeli preje druge besede, k-kor far«. Vsak otrok ve, kako sta o njeni govorila znana dva juda« tam doli, ga tožila, sramotila in preganjala. Fej takim možem! Mi smo spoštovali duhovne pasiir'e in spoštujemo tudi sedanje, ker vemo, da so nam mnogo dobrega storili, in kolikor bo'j iih bodeta znana dva hujskača psovala, tem tesneje se jih bodemo okle-n:!i mi, zlasti pri volitvah. Kaj pa je Tonček že stori! dobrega za občino? Razven sebe in svoje žlahta ne pozna nikogar in dokler bode on županil, se nam občanom r.i ticb: nade ati bogvekai, zlasti če se napada šc poslanec vitez Pogačnik. Možje voli'ci! Pri prihodnjih občinskih volitvah naj velj:i geslo: Prcč s Tončkom in proč z njegovo žlahto in blagostan'e v občini se bode takoj poznalo in jubi mir bode zavladal nad lepo našo občino. Tonček pa naj poje od jutra do večera in milostljiva gospa naj spremi a pomen'jivo pesmico: »Hlačce se tresejo, sto! se maje: Tonček, oj Tonček, to bo gore! g Stara Loka. Dre 16, t. m. je hotel v Moškrinu posestnik Kristan podreti ve'ik oreh. Podkopl e ga; ker je pa še krepko stal. hoče iti nanj odsekat neko vejo. V tem ko je on sekal vejo, začne vleči njegov sin za vrv, oreh se oma e in pade z očetom na tla. Zdrobilo mu ie nogo; debil je tudi drugod poškodbe. Upanje je, da morda ozdravi. Tista žena, ki je ponesrečila na vozu pri Sv. Duhu, kot je predzadnji »Domoljub« poročal, je v teku enega tedna v bolnišnici umrla. g Vače. Zmanjševalna dražba za mizarska, zidarska in pečarska dela radi popravila kaplani e se vrši dne 2. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne na lici mesta. — Ubcnizborkme t. podružnice so sklicali naši liberalci min. nedeljo. Proti-postavno so večini naših mož zabranili vstop, das-ravno jih je glavni odbor c. kr. kmetiiske družbe v Ljubljani, ki edini sprejema nove člane, v svoji seji pravilno sprejel in zapisal k vaški podružnici. Mi smo na podlagi družbenih pravil in od družbe iz-gotov.jenega zapisnika pravih Članov označili svoje stališče ter protestirali proti 61 kršenlu pravil. Ker pa se z našimi liberalci ni dalo človeško govoriti, smo celotno odšli, niti eden naših ni ostal. Zborovali so nesklepčno sami med seboj in izvoli'i nov odbor. Mi smo na glavni odbor vložili pismen protest. Poživljamo slavni glavni odbor kmetijske družbe, da čuva naše pravice ter izposluje svojim pravilom tudi na Vačah popolno veljavo. g V Zasavju bomo imeH najbrž še pred Veliko nočjo ustanovni občni zbor nove Kmetske zveze. Pravila so že potrjena. Obsegala bo ves okoliš nekdanje nadžupnije Vače, od katere so se izločile župnije Ho-tič, Sava, Sv. Gora, Št. Lampert in Kolovrat. Bodočnost bo pokazala velik pomen te zveze za složno in uspešno de'o v blagor našega ljudstva. Naše delo bodi odgovor na otročje napade nasprotnikov, ki bol;sega niso zmožni. Dolenjske novice d Dobrniče. Semenj, ki se je vršil tukaj 14. t. m., je bil bolj slabo obiskan. Živine je bilo nekaj čez 300 glav, samo kupcev bolj malo. Prihodnji semenj bo v torek po Veliki noči. — Na semanji dan so pili v gostilni pri »Go-letu« dva moža iz Podboršta pri Mirni peči in 221ctni Anton Jarc iz Vrbovca. Ko so postali malo »fajhtni«, so se začeli prepirati in na poti proti domu, od Dobrniča proti Artmarji vasi so se stepli, nakar je dobil Jarc v Artmarji vasi sekiro ter enega imenovanih mož močno ranil s sekiro v desno roko, da so ga prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Nesrečni alkohol, koliko žrtev boš še zahteval. — Praznik sv. Jožefa je društvo obhajalo s skupnim sv. obhajilom, »Orli« v kroju. Poj)oldne je bil shod v društveni dvorani, kakor vsako leto. Govorili so g. župnik T. Rožnik, načelnik »Orlov«, J. Barle in J. Perpar. — Umrl je 21. t. m. v deželni bolnici v Ljubljani Franc Rajnar iz Dobrave za jetiko, ki ga je mučila nad eno leto. Žena mu je tudi na jetiki umrla pred dvemi leti. Bil jc vzoren mož, odločen pristaš S. L. S., zastopnik Vzajemne zavarovalnice, odbornik kmetijskega društva ter velik prijatelj slov. kat. izobraževalnih društev. Zapušča pot let starega sina. N. v m. p.! — Pri nas je zapadel sneg 5 cm na debelo, po hribih pa 9 cm ter se je podnebje precej ohladilo — do 0° C. d Iz Lipovca. Tožba pri upravnem sodišču proti deželnemu odboru v zadevi ureditve plačila za naš novi kolodvor, je bila zavrnjena. Oni, ki niso hoteli preje ničesar prispevati, morajo plačati poleg rednih prispevkov še tož-bone stroške. Gosp. Ignacij Merher, župan v Dolenji vasi, ki je naše ljudi poučil o pritožbi, naj si prišteje to zaslugo k drugim mnogim, ki so ga doletele v zadnjem času. Istotako jc bila zavrnjena pritožba vasi Otavice — proti deželnemu odboru v potni zadevi Gorica vas- Otavice. Za zadnje imeno- vano cesto se je — kakor slišilll0 uložila prošnja na deželni odbor, <" se sprejela med deželne ceste [f, Vj's((/ ti Iz novomeške okolice. Zadnji zopet liberalci hujskajo ljudi z raznimi govoricami o novih davkih, ki i)(JC)(| tako veliki, da jih kmet ne bo niogo) več zmagovati. In marsikdo, ki dosti ne zna misliti in ničesar no bere, so ci;( prevariti in jim verjame. Kaj je torej resnica na tem? Kakor znano, smo do-sedaj plačevali za ceste okrajne r«stno doklade; sedaj je pa večino cest pre. vzela dežela v svojo oskrbo in odpadejo one doklade; ker je pa s tem de-žela prevzela veliko breme nase, zato je pravično, da plačamo nekaj deželi. Zato se je naložila samo na zemljiški davek (ne na drugo davke) 15% dokla-da. Potemtakem kmetje ne bodo plačevali v resnici nič več davka kakor poprej, k večjemu par vinarjev več. hi za to malo več toliko hujskanja! Naložili so se še drugi davki na dohodnino, ki jo bodo pa plačevali le bogatini, zlasti tovarnarji. Zvišal se je tudi nekoliko davek na vino, ki se toči po gostilnah, od litra 8 vinarjev. Toda toga davka ni nihče dolžan plačevati; če nc pojde v gostilno, pa bo prost tega dav- , ka, ta davek je popolnoma pro.vovo-ljen. Če ima kdo denarja za liter vina, naj pa plača še par vinarjev za deželne j stroške. Liberalci so celo zahtevali, da se vpelje splošni vinski davek, torej tudi davek od vina, ki se doma popije,! pa temu so se kmečki poslanci uprli. Setlaj pa hinavski liberalci vpijejo tez te vinarje, ko so sami hoteli vin< uradnika odreti do živega! Pa vpraša! ho kdo: čemu pa ti novi davki? S« na-ravnost potrebni za deželo. Ze o nastopali vsi kmečki poslanci za to, da bi vsaj ti, ki so sedaj, smeli izvrševati •obrt; s tem bo veliko pomagano kmečkemu ljudstvu. Liberalce pa, ki sc |kmetu hlinijo, a bi ga najraje odrli, 1 pustimo pri miru! d Novice iz Mirnske doline. Pri Sv. ■Križu pri Litiji se je vršil sv. misijon 1 od 8. do 15. marca. Vodili so ga gg. i patri jezuitje. — Na Mirni bo pa misi-1 jon od bele nedelje do druge nedelje j po Veliki noči. Vodili ga bodo gg. misijonarji lazaristi. — Ponesrečil je na Mirni Karol Bajec, brat g. Ivana Bajca, 1 nadučitelja v Št. Vidu pri Ljubljani in p. patra Gabrijela Bajca iz Celovca. Zvečer je malo preveč pil, zašel po Inoči v vodo in utonil. Našli so ga drugi dan pod Devškim malnom v vodi. Pogrebcev je bilo prav izvanredno veliko, ker je bil pogreb ravno na praznik sv. Jožefa. Ranjki je bil prav priden mož, le pil ga je rad. — V Št. Ru-pertu je v soboto po sv. Gregorju po-m gorela ena hiša. Gasilci so ogenj hitro i omejili. — V Mokronogu so imeli v pe-^ tek po sv. Jožefu zopet možje zase svoj dan za velikonočno spoved. Pristopilo jih je ogromno število k sv. obhajilu. Med njimi tudi g. župan. Čast takim ' možem! d Iz Ribnice. Po ribniški dolini t r a s i r a j o vodovod Ribnica—Kočevje trije inženerji firme Kres iz Prage. Ker je stvar že toliko napredovala in ker se je dosegel že pred tremi leti sporazum med občinami, bo delo sedaj hitro napredovalo in tudi ugodno rešeno. Potreba za vodovod je velika in poslanca Jaklič in Škulj si ne bi mogla postaviti veličastnejšega spomenika, kakor bo to delo. — Zadnjo nedeljo se jc vršil občni zbor izobraževalnega društva v Ribnici. Bil je prav dobro obiskan, žal da tudi od takih, ki nimajo pri društvu prav nič opraviti in pridejo v dvorano le ob časih, ko mislijo na kravale. — Slabo znamenje je jto in malo priporočljivo za naše somišljenike, da se dajo nahujskati ocl ne-, katerih, za tako dejanje sploh neodgovornih ljudij. Ženska organizacija je pri nas nujno potreben a, kakor je tudi potrebno — kakor smo se imeli priliko prepričati v nedeljo — za fante in može izobraževalno društvo in moška organizacija, seveda na vse drugi podlagi, kakor je bilo to dosedaj. Pri nas se ne gre za osebe, gre se le za principe — ali naj Vlada v društvu res resno in izobraže-alno delo, ali pa osebne zdražbe in ujskanje članov proti članom in ose-, ki ne išče časti, ampak dela ne v oj prid, pač pa v korist ljudstvu! To naj si zapomnijo vsi, ki so zadnjič iskali na občnem zboru prepira in huj- skali proti članom, ki po svoji razsodnosti nočejo trobiti v njihov rog, v vednost pa tudi onim, ki niso člani društva, da jih prav nič ne rabimo, če se bodo udeleževali naših prireditev kot tako neljubi gostje! — Tako se hoče pri nas pripravljati pot — kakor se vedno trdi — lepšemu in boljšemu društvenemu življenju! Lepo! d Iz Prigorice pri Ribnici. V zadnjem zasedanju deželnega zbora sta vložila poslanca Škulj in Jaklič predlog, ki se je sprejel, da se napravi z deželno podporo prepotrebni most čez Ribnico pri Zalužju. — Kakor se je lahko vsakdo prepričal iz poročil zadnjega deželnozborskega zasedanja, so naši poslanci prav pridno delovali za naš kraj; na dnevnem redu je bila poleg drugega tudi regulacija naših voda, ki nam napravijo toliko škode. Govorilo se je tudi o zlaganju zemljišč, seveda bo treba za to doseči potrebni sporazum, ki bo lahko mogoč, ko se ljudstvo prepriča o velikanski koristi zlaganja zemljišč. d Ponikve pri Dobrepoljah. Dne 20. t. m. smo zakopali mater deželnega poslanca kaplana Škulja v Ribnici Uršulo Škulj. Rajna je bila izvrstna gospodinja, skrbna mati in globoko-verna žena. Da je bila splošno priljubljena, je kazal veličastni pogrebni sprevod iz Ponikev. d škocijan. Na shodu »Kmetske zveze v Škocijanu dne 15. marca 1914 je bil razgovor o deželnem gospodarstvu in dokladah. Izrekla se je soglasno zaupnica deželnemu odboru. d Iz škocijansklh hribov. V zadnjem »Domoljubu« je bilo zapisano pomotoma, da se je pri nas povišala užit-nina na vino gostilničarjem za 8 vin. pri litru. Res pa je, da se je v vinskih krajih zvišala le za 4 vin. pri litru, ker je tu manjša državna užitnina, na katero se potem v odstotkih naloži deželna. — Toliko laži kot pri nas niso morda nikjer raztrosili med ljudstvo liberalni brezvestneži in vendar bodo po zaslugi naših poslancev kmetje pri nas najbrž na boljšem kot so bili dosedaj. — Cestnih doklad bo manj in odpravile se bodo tudi doklade radi krške šole, če ne bodo zopet nagajali liberalci. Pri nas liberalci zato tako kriče, da bi odvrnili pozornosti ljudi od občinskih doklad, ki so jih zvišali na 85%, pa vse na rame kmeta. Naši liberalci bi najrajše videli, da bi vse plačal kmet, denar pa ves znesel liberalnim gostilničarjem. d škocijan pri Mokronogu. Grmulj-ski napadalci se veselijo, češ, da jih je sodnija za nedolžne spoznala. Pravzaprav napadalcem ni tako lahko pri srcu, ker si mislijo: »Nič ni tako skrito, da bi ne postalo očito.« Ampak njihovi škocjanski zagovorniki, predvsem Be-nedičič, ki tako dobro uči, da njegovi najboljši učenci po dokončani šoli ne vedo, v katerem cesarstvu in v kateri deželi so doma, jim korajžo dajejo. Kajpada, napadalci niso nedolžni. Vzklic- no sodišče jih je oprostilo na podlagi načela: »V dvomu se krivcem v korist razsodi.« Načelo jih torej naravnost krivce imenuje. Dvom je povzročil Keglovičev zet s svojim pričevanjem. Sodišče ni vedelo, da je zet. — Sicer pa še ni vseh dni konec. — Po Škocijanu se od časa do časa klatijo pijanci in zapirajo ljudem, pot. Zraven obmetavajo po cesti idoče z blatom ter jih pitajo z grdimi priimki. Na sv. Jožefa popoldne je bila na ta način cesta zaprta. Če greš povedat orožnikom, pravijo: »Nas nič ne briga. Županstvo je odgovorno.« Županstvo se pa malo meni, če jc cesta prosta ali ne. En par pobojev več ali manj. To očeta župana ne vznemirja. — Obsojen in kaznovan je občinski birič Rcsnik, ker je od volitvah razširjal lažnjive letake. Činkole jih je pa Druščanom bral in razkladal pri Globevniku. d št. Peter pri Novem mestu. Pred kratkim časom se je vršila pri novomeškem okrajnem in okrožnem sodišču obravnava, v kateri sta se morala zagovarjati dva tukajšnja občana, ker sta bila zasačena na tujem lovišču. Stvar je zanimiva radi tega, ker so hoteli liberalci njun vidno iz trte izviti izgovor zlorabiti proti naši stranki. Moža sta se zagovarjala: nad zajce sva šla, ker je posl. Jarc na ^olitič. shodu v Št. Petru govoril, da je zajec žc prost za vsakega; kmetje, kar nadenj! To kost so pograbili novomeški liberalci ter jo z lažmi opremljeno razposlali po slovenskih liberalnih listih, pa še celo v nemške časopise. Vzklicna obravnava dne 16. t. m. je dognala resnico. Liberalci so doživeli blamažo, obtoženca kazen. — Dne 8. t. m. smo ustanovili pri izobraž. društvu -;Bogomilo«. Odsek šteje že lepo število deklet in žena. Prvo predavanje v »Bogomili« je bilo: »O zgodovini ženske pri Rimljanih in Grkih.« — Minulo nedeljo jc predaval o spomladanskem delu v vinogradih c. kr. vinarski nadzornik g. Skalicky. — Kmetijsko društvo bo imelo svoj občni zbor dne 5. aprila. Člani vabljeni. 88888SS3888888888SGS88§3§88S88S388§88383g888S88§a5888SS8 Notranjske novice n Bloke. Prejšnjo nedeljo jc pre-daval o čebelarstvu zastopnik robar-ske čebelarske podružnice gospod Ogiinc iz Lužarjev. Razkazoval je moderen pajn in pojasnjeval njega prednosti. Navzoči čebelarji so bili pa mnenja, da je način, po katerem oni ravnajo s čebelami, najboljši. Morebiti ne bi škodovalo, če bi se polagoma sprijaznili z metodami, ki so jih uvedli čebelar j i-strolcovn j aki. — Na svetega Jožefa dan se je vršil občni zbor Hranilnice in Posojilnice. Razni ljudje, in teh ni malo, ki so naši Hranilnici pred par leti napovedovali pogin, so se izkazali za jako slabe preroke. Plra-nilnica prav dobro uspeva in zaupanje 7i ljudstva do nje je zopet trdno. V preteklem letu je bilo 406.714 K 82 vin. denarnega prometa; čez 150.000 vec nego lani. Vložilo se je v preteklem letu 70.013 K 7.2 vin. Posojil se je dalo 43.420 K 75 vin. Rezervni zaklad znaša 20.553 K 57 vin. Želeti bi bilo, da se za Posojilnico zanimamo ne samo takrat, kadar jo rabimo, ampak tudi takrat, ko je občni zbor. — Prihodnjič več udeležbe! — Zadnjo nedeljo pa smo imeli v »Stari šoli« javen političen shod. Bil jc dobro obiskan, pa bi bil lahko še boljše. Nekateri ljudje, ki vsakega zabavljača radi poslušajo in se potem begajo in jamrajo, niso prišli, da bi tu izvedeli resnico, povprašali in tu povedali svoje misli. Govoril je deželni poslanec Fr. Drobnič. Za njim pa je nastopil državnozborski kandidat dr. Lovro Pogačnik. S svojim lepim nastopom, z odkrito in možato besedo ter temeljitim govorom si je gotovo osvojil srca vseh, ki smo ga slišali. Dne 1S>. maja bo njegovo ime na naših glasovnicah. n Iz Idrije. Logaški in cerkniški okraj na Kranjskem in tolminski na Goriškem nimajo višjega vzgojevalnega zavoda za dekleta. In vendar zavisi od dobro vzgojenih krščanskih mater sreča naroda in blagostanje ljudstva. — Sicer obstoji v Idriji filialka samostana čc. mater uršulink iz Ljubljane, ki vodi od države vzdrževan otroški vrtec in gospod, šolo za deklice. Toda ta zavod služi samo vzgoji otrokom eraričnili uslužbencev v Idriji. — Da bi ta samostanska naselbina zadobila svoje stalno domovje ter bi mogla v prihodnje vzgajati tudi dekleta iz bližnje in daljše okolice v dobre gospodinje in krščanske matere, na katerih sloni obstoj krščanske družine, družbe in države, bi bilo treba zgraditi obširno poslopje, v katerem bi za časa vzgoje imela dekleta svoje zavetišče. Poleg poslopja pa je nujno potrebna tudi obširna kapela ali boljše majhna samostanska cerkev za bogoslužje. V svrho uresničenja te želje v doglednem času, se je osnovalo »Društvo za zgradbo uršulinskega samostana z gospodinjsko šolo v Idriji«. Na praznik sv. Jožefa ob pol 5. uri popoldne je imelo društvo ustanovni shod v hotelu pri Didiču. Navzočih jc bilo 45 članov. Shod je otvoril bivši gerent idrijske občine g. Jožef Zazula, ki je v kratkem podal zgodovino in dvajsetletno stremljenje ustanoviti samostan z označenim namenom v Idriji. Na to so se prebrala društvena pravila. Odbor se ie izvolil s'edeče: predsednik Franc Ks. Goli; podpredsednik Ivan Vogelnik; tajnik Jožef Zazula; blagajnik Iv. Tušar; odborniki: Ivan Brus, Ivan Jazbar, Karol Treven in Ivan Svetličič; odbornice: Iv. Arrigler, M. Božič, M. Didič, M. Go-stiša in Marija Kump. H koncu shoda do-šli g. dekan, monsignor Mihael Arko, je i toplo priporočal navzočim novo društvo in megove nesebične namene ter želel ' pruštvu božiega blagoslova in srečnega uspeha v prid ženski mladini in krščanski vzgoii tostranske zaouščene Notranjske. Društvo, ki ima že sedaj 92 č'anov, toolo priporočamo bWim dobrotnikom v Idriji in omenienih treh kraiih, kojih hčerke se bodo vzgajale za vzorne gospodinje na 8' prihodnjem zavodu čč. mater uršulink v Idriji. Vsak najmanjši dar dobrodošel v korist krščanski domoljubni mladini! n Hotederšlca. Opozarjamo domačine in tujce, zlasti pa živinske kupce, na novo dovoljene živinske sejme z dne 5. aprila in 21. novembra. Ker pade letos 5. april na nedeljo, bo sejem v ponedeljek, dne 6. aprila. n Žiri. Prošnja Vrhovcev za samostojno občino je odbita. Deželni odbor je izjavil, da se mu ne zdi niti umestno niti koristno predložiti to prošnjo deželn. zboru, in s tem je ta stvar za enkrat končana. Lahko rečemo, 110 toliko v korist žirovske občine kakor Vrhovcev samih. Možje v prvem hipu navdušenja niso dosti pomislili na denarno stran tega koraka. Ko so pa brali v »Domoljubu« približne stroške, ki bi njihovi samostojni občini s tem narasli in si izračunali približno procente, ki bi jih morali plačevati, so po veliki večini sami izjirevideli, da je veliko lažje izhajati v veliki in z veliko davčno močjo kot v samostojni občini s komaj 2000 K direktnega davka. — Naši dragi sosedje Vrhovci so zase gotovo imeli najboljši namen, a ker so se Opalci in deloma tudi Račevci takoj po storjenem koraku izjavili, da hočejo ostati v žirovski občini, kamor že tudi po fari spadajo, se je davčna moč nameravane nove občine tako zmanjšala, da se je deželni odbor izjavil: ne kaže in ne bi bilo koristno. USTRELJENI KMEČKI STRAH. To je tisti znameniti kmečki strah, ki je. na štajersko-koroški meji skozi več mesecev trgal ovce in govedo. Volk je požrl 16 goved in 80 ovac ter napravil s tem 10.000 kron škode. Na polju je pa napravil škode za 10.000 kron. Vso škodo bo po-vrnihi kmetom država. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje; Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko ccrkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 iU % brez kakega odbitka,: Uradne ure od 8. M do 1.1 Glej inserat! Društveni vestnik Izobraževalno društvo Mekinje. Izredne lepo novost na društvenem odru bo uprizorilo tukajšnje izobraževulno društvo dno 29. t. m. oli pol 4. uri popoldne, namreč Stiridejan-sko predstavo »Klavdija Prokula, soproga Poncija Pilata, visokega poglavarja.« Kaj lepo so izpeljane vloge Klavdije, Marije Magdalene, Veronike, stotnika Longina. ki se izprcolirne na Kalvarijl ter sv. Janeza Ev. Pretresljivo je naslikan obup Pilata, ki s krivično sodbo (irs Jezusa v smrt. Pohitite ta dan v obilnem številu v društveno dvorano v Mekinjah, da so ol pretresljivih prizorih te nove igre vnamete v ljubezni do Kristusa, ki je iz ljubezni do nas toliko pretrpel! Kdor pride, bo odnesel lepe, blage spomine! šentpetersko okrožje Orla priredi v nedeljo dne 29. marca t. I. ob i. uri popoldne v »Našem domu« v Hrušici pri Ljubljani predstavo: »Oderuštvo in dobrota«. Vnliimo vse okoličane, da se polnoštevilno udeleže te prireditve, ki je v Ljubljani v »Ljudskem donim zelo lepo vspela in ie bilo splošno mnenje da je ena najlepših iger. Pri predstavi sode- j luje celoten pevski zbor Šentpeterskcga vr0- i svetnega društva iz Ljubljane. Izobraževalno društvo Postojna. Občni zbor izobraževalnega društva se bo vršil tiho nedeljo, dne 29. t. m., ob pol štirih popoldne z običajnim dnevnim redom in s poučnim predavanjem. Izobraževalno društvo šmartln pri Kr«' nju. V nedeljo 29. t. m. ob 3. uri pcpohlne j bo v izobraževalnem društvu predaval g. čir- j Kare' Cepuder iz Kranja. Predavanje !>o » mJ\ sbraževalno društvo Vič. Kakor lansko leto bodo tudi letos v tukajšnjem društvenem domu vprizorile pasijonske igre, t. j. rn" zori iz trpljenja Jezusa Kristusa po vzor" oberamergauskih iger. Trikrat jo lansko leto občinstvo napolnilo dvorano, ko so se predstavljali pretresljivi prizori iz trpljenja Gospodovega. Tudi letos pričakujemo iste udeležbe. : Marljivo vežbanje naših igralcev nam i® poroK. i da bodo prireditve še popolnejše kakor lan- 1 sko leto. Prva vprizoritev bo prihodnjo nedeljo dne 29. sušca ob i. uri popoldne. Sfl Dobre knjige s^ffie£EiB88E8Effi8ESfg8!SSS!£gg88SSgTS83Sg£ Žun, Dohodnina. Cena 1 K fiO vin., JP° pošti 1 K 80 vin. Dobi sc v Katoliški BuKV<>r ni v Ljubljani. ,nf. Ta knjiga je ravnokar izšla; kdor nw> podati napoved o dohodnini, knjigo nuj"0 1 trebuje, ker je nova osebnodavčna novela mnoge določbe zakona o osebnih davkih bistveno izpremonila. Kdor se hoče izogniti mnogim S uradnim reklamacijam, pa tudi uveljaviti vse dovoljene odbitke, naj si omisli to knjigo, še T prodno napravi dohodninsko napoved, katero je vložiti do 15. aprila. Naša zdravila in njih uporaba v doma-im zdravilstva. 1 K 20 vin., vez. 1 K 60 vin. bi se v Katoliški Bukvami ^ Ljubljani. Namen te knjige je poučiti vse sloje, kako naj si varujejo zdravje in se v slučaju bolezni zdravijo s starimi, že priznanimi domačimi le-Čili. Marsikomu, ki se bo ravnal po navodilih te knjige, bo pomagala pregnati bolezen in ti ohraniti zdravje. Šlebinger, Slovarček nemškega in slovenskega jezika. 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. Dobi se v Katališki Bukvami v Ljubljani. Ta slovar ima veliko prednost, da upo-va pri vseh besedah tudi oblikoslovje nemega jezika tako, da zna začetnik in samouk sede s pomočjo tega slovarja pravilno rabiti. Slovarček je izredne važnosti posebno za samouke in mladino, ki se uči nemščine. Dr. Valjavec, Italijansko-slovcnski slovar. V platnu 4 K 50 vin. Ta slovar obsega nad 40.000 besed ter tudi mnogo krajevnih in krstnih imen in je torej že po bogastvu besednega zaklada naj-- boljši laško-slovenski slovar. Slovar ima tudi lepo zunanjo opremo ter je tehnično kakor Jezikovno na višku. Dobro bo služil tudi ljubiteljem našega slovstva. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Iskravec, Slovensko-ltalijanski slovar. Vezan 3 K. Ta slovar obsega zadostni besedni zaklad In bo v splošni rabi ustrezal vsem potrebam. RazSIrJena po vsem: svetu, rpl narodih: vseh Jezikov in ;deiei Je ie 23 let KathreinerJeva :Kneippova sladna kava. Mlllionl rodbin pUo Kotu-iiimrlm kol »mimanto pililo mm lajtrh In ntko. Kal bi li moglo boUe pričati za dobra kakovost, fin okus in tenost tega najboljšega kavi-nega nadomestka In dodatka? Raznoterosti. Dolgovi evropskih držav znašajo že 160 tisoč milijonov. Za obresti in amortizacijo dolgov, ki so nastali vsled vojn, se plačuje na leto okrog 5 tisoč milijonov. Večinoma so ti dolgovi nastali vsled vojsk in oboroževanja. Vojaštvo evropskih držav šteje v miru okrog 5 milijonov mož. To so sami mladi fantje, ki so odtegnjeni koristnemu delu. Na leto stanejo ti okrog 9 tisoč milijonov, izguba na njihovem delu pa 6 tisoč milijonov. Leta 1914., če ne bo nobene vojne, bo samo oboroženi mir stal Evropo okrog 20 tisoč milijonov. To je žalosten napredek! Avtomobili v Franciji so jako priljubljeno in razširjeno prometno sredstvo. Koncem junija m. 1. je bilo na Francoskem 90.859 avtomobilov v prometu. Od tega časa je pa njih število narastlo tako, da služi danes že čez 100.000 avtomobilov javnemu prometu. Avstrijske pivovarne v letu 1912, V Avstriji je bilo 1111 pivovaren, za 35 manj nego v prejšnjem letu. Po posameznih kro-novinah se dele pivovarne tako-le: Nižja Avstrija 42, Gornja Avstrija 127, Solnogra-ško 37, Štajersko 24, Koroško 34, Kranjsko 7, Trst z okolico 1, Tirolsko 43, Pred-are'sko 26. Češko 555, Moravsko 93, Šle-zi;a 27, Galicija 88, Bukovina 7. V Istri, na Goriškem in v Dalmaciji ni pivovarn. Od obstoječih pivovarn jih je obdelovalo 854 izključno avstrijski ječmen, 54 izključilo ogrski ječmen, 134 avstrijski in ogrski ječmen in 1 pivovarna v Galiciji izključno inozemski ječmen. Povprečno so imele pivovarne skupaj 29.681 delavcev. Pridelalo se je piva 22.7 mil. hektolitrov, in sicer na Nižjem Avstrijskem 3.71, Gornjem Avstrijskem 1.11, Solnograškem 0.45, Štajerskem 1.35, na Koroškem 0.25, na Kranjskem 0.11, v Trstu z okolico 0.13, na Češkem 10.66, na Moravskem 1.82, v Šleziji 0.64, v Galiciji 1.62 in v Bukovini 0,19 milijona hektolitrov. Koliko železa dajo avstrijski rudniki. Vseh rudniških podjetij za železo je bilo v letu 1912, le 24 res odprtih in imela so 6223 delavcev. Skupno se je izkazalo 29 milijonov kvintalov že^zne rude. Za to-penje železa obstoji sicer 26 podjetij, a stoji jih ravno polovica in 5921 de'avcev. Natopilo se je v teh plavžih 17 milijonov kvintalov surovega železa, ki je vredno 143 milijonov kron. Za topenje rude se je porabilo 18 milijonov kvintalov koksa in 50 milijonov kvintalov premoga v skupni vrednosti 59 milijonov kron. Velika večina surovega železa se izdeluje doma, le 1 milijon kvintalov gre čez mejo. Največ surovega železa prodamo na Ogrsko in v Italijo, nekaj tudi v Nemčijo, v Švico in nekaj malega tudi v Severno Ameriko. Mnenje gosp. dr. E. viteza de Karajan v Solnogradu. Gospod J. Serravallo Trst. V moji bolniški praksi sem z dobrim uspehom rabil vaše železnato kina vino Serravallo. Solnograd, 13. junija 1911. D r. K a r a j a n. LAK ZA PODE um POLITURA ZA PARKETE Življenje zagreni nadležen kašelj, izčrpa moči in oslabi telo. In vendar je mogoče zanesljivo lajšanje in hitra odstranitev kašlja s Thymomel Scillae, lekarnarja B. Fragnerja v Pragi, ki stane 2-20 K steklenica. Sfeckenpferd- lilijino mlečno milo je slejkoprej neobhodno potrebno en racionalno negovanje kože in lepoto. Vsaki dan pohvalnice. Dobi se povsod & 80 vin. 745 £axigei idealno odvajalno sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in milo učinkuje in ima naj-boljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) L 1-30. Dobiva so v lekarnah in pri glavni ralogi: C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 2. II Vam »r; jačam ako VaSibkur-Jlh očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni bolečin ne odpravi moj uničevalec ko-Jtapi ji renin Rla - balzam. 'Jr-s! -— Cena lončka z iam8tvenim pismom 1 krono. Kemčny, Kaschau (Kassa)I. Poštni prodal 12,711 Ogrsko. Kuverte s firmo, - račune Itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: . : tiskarna : v Ljubljani. V zavodih za pljučna zdravljenja. IfSj Imm I I ^ I j. Med temi v Davosu JVrosi.Meranu, Arku i.U ^ | ^"Rochfi kol dobro obneslo sredstvo v stalni rabl.SIROUN Roche" I Je jako slasten, tek prouaročuioč iu učinkuje olajga lu odstranjuje obolelosti sopil v primeroma I aelo ugodno no splosnt poeufek. kratkem času. zavoj aH. t,- se dobi v vseh lekarnah. r* LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 18. marca: 87, 79, 32, 54, 19. Brno, 18, marca: 80, 60, 68, 39, 33. Line, 21. marca: 18, 39, 28, 86, 46. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 24. marca 1914. Deželni pridelki: Cena K v 50 Už ...... 18 50 Ajda...... 24 — lečmen..... 20 j — Oves...... 16 ■ — Proso belo . . . 23 : _ Proso rumeno . . 19 ! _ Koruza stara . . . 18 50 Koruza nova . . 16 , _ Leča..... 24 _ Grah...... Laneno seme . . 32 Grašica..... _ ! _ Domača detelja . . 176 _ Fižoi liibničan . . 33 _ Fižol Prepeličar . 34 Fižo; Mandaion . 27 50 Čebula . ... t< Krompir . . . 4 60 Zelje sveže . .' — ZeijeRIsiobrezsodo 8 — Repa gorenjska . . — — Kepa sveža . ,i — Kepo kisla brezsodi; 8 — Brinje......! 21 — _ Orehi......1 86 _ Gobe suhe. - . . _ _ Suhe hru>ke . . . __ Suhe čeSplie . . J 46 — ležice ...... — Želod....... _ Smrekovi storži . 10 — 8 1 — Slama..... 5 j _ Stelja....... 1 Cena Živina, meso živa vaga: Goveda pitana . 1 eleta težka . . Teleta mala . . Prašiči . . . . Koštruni . . . KuretninaIn drugo: Maslo kutiano od K 260'— do . . . Maslo surovo od K 270-— do . . . Slanina sveža(špeh) Slanina prehajena . Mast svinjska , .{ Loj.......' lajca 100 komadov I isanci..... Golobi..... Raca...... Gos...... Kolonijalno blago na debelo: Riž Ranqon od K 25--'do . . . Kava Santos od K 260 — .... Sladkor odK84 -do Petrolej ..... Pšenica in v :e druge deželne pndelhe kupuje po najvišji ceni Jak. Paučlč, Novomesto. dobro izurjenega v prikrojevanju "j ter zanesljivega sprejme takoj za trajno delo Josip Munih, krojač, Podbrdo ob Bači. 012 Jajca za valenje krasnih velikih PIymouth-kokoši, pridnih jajčaric po 4 K tucat in prava Peking-___ račna jajca po 5 K tucat prodaja Ludo--vik Ševar na Rakeku. 941 kjava. Preklicujem očitanje goljufije izrečeno proti Antonu Ferne, Povlje St. 5, ter obžalujem, da tem ga žalil. 979 Andrej Perčič, Povlje št. 9. Mizarski pomočnik in en vajenec se sprejmeta pri Ivanu Svete, mizarju v To-mlšlju štev. 9 pri Ljubljani. 972 mf RAZGLAS. katera vas je oddaljena od mesta Kranj 10 min. z gospodarskimi poslopji, t. j. hlevom za štiri živine, šupo, podom, drvarnico in svinjakom se takoj prav ceno proda. Plačati je takoj le približno 1400 K do 2000 K ostanek ostane lahko vknjižen. To poslopie ie zelo prilično za črevljarja, ker v tej vasi že ni takega obrtnika. Pogoji so razvidni v pisarni za urejevanje splošnih gospodarskih zadev J. ROZMAN. KRANJ. 890 72 draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen Ako hočete > malim t rudom gotovo 10 do 20 K na da.1 zaslužiti, pošljite, eh pojasnilo v pismu znamko za 10 vin. in svoj natančon naslov na: JOSIP BHTIČI ilirska Bistrica 30, Kranjsko. Najbolj mil in ganljiv domači instr.: 3035 HARMONIJ Spez.: Instrumenti, na katere igra vsak brez znanja not takoj četveroglasno Katalog zastonj. Aloys Mayer, kr ———■ dvor. tlob., Fulda. 7000 Harmonijev si poje last' no hvalo po vseh delih sveta Flano: posebno ceni domači instrumenti po435 in 515 M. OROŽJE in KOLESA na obroke. Posamezni deli najceneje II. ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, koles, šivalnih strojev. Opočno ob drž. 2el. 2125, Češko. 3357 Avtomatična jasi! sv Za podgane K 41—, za miši K '.-40. ujamo brez nadzorstva do 60 komadov v eni noči. No zapuste nobenega smradu in se zopet samo nastavijo. Past za ščurko edina to vrsto, na katero so mame na tisočo ščurkov v eni noči, ii K 2 40. Povsod najb. uspoh. Pošilja po povzetju Frano Humann, Dunaj, 2. BezJrk, Aloisftasse3/23. Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v v,porabi* Teleton 23440. 2933 Varstveno zavarovano. prime, nih tudi zanajtežja dela ki so mi vsled zakasnele po-šiljatve ostali, prodajam in razpošiljam za lastno ceno po K 8 - par. Ti čevlji so iz najboljšega surovega usnja z močno podkovanimi podplati, s podkvicami na petah in ier-menčki. Čevlji so posebno priporočljivi za alpske dežele. Pri naročilu zadostuje n era v cent metrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska raz-pošiljalnica čevljev FRANC HUMANN, DUNAJ 2, Aloisgasse H/D Od c. kr. trgovskega sodišča protokolirana tvrdka. Astma! Vsem sotrpinom naznanjam rada brezplačno, kako sem bila trajno in nepričakovano uspešno rešena dolgotrajno, hude bolezni ASTMA. Naslovi popolno ali deloma ozdravljenih v vseh večiih krajih Avstrijo na razpolago. To novo zdravljenje se tiporabla z odličnimi uspehi j»ri vseh obolenjih sopilnih organov. Katar v sapniku bronhialni katar in posebno zastareli slučaji astmo 60 morejo ozdraviti ali vsaj znatno oblažiti. Tritedenski brezplačni poskus so dovoli radevoljo v.snkemu bolniku, llustrov. brošuro zastonj in Iranko. Gospa Ana Dietz Monakovo (Munchen8{ Kaiserstrasse 49. HGEHTJE, dobe povsod v monarh, najb. zasluž s j-rodajo iz-lelkov tovarne za los, rolete in žaluzlje Hollmann & Morkel Brunov 68, Češko. Krasno novosti vezenin in rolot iz povoščenega platna. 593 Tehnični učni zavod Boden-bach ob Labi lzučba prihodnjih ln žcnlrjcv, arhitektov, tehnikov lu kemikov. IOLI6EVJE za parka. — RazpoillJ. a. J« pričalo. Smreke r 30—?50cmvifl kom. :io—ldOvin. \Voymontbovbo-roveo 100 - 300 cm via. kom. 120 250 vin., beli bor 80 do :t00 cm vis. koni. 30—300 vin., črni bor 30—120 cm vis. kom. 70-150 vin., maccRon 30 do 20't cm vis. koin. 60—200 vin., jelka 20—hO cm vift. kom. 70 do 150 v., ko&nti bor (llanks-kiefer) 30 — 200 cm viB. kom. 30—120 vin., modro in sre-braste smreko 20—50 cm vis. kom. 250vin. Tujo in cipreso 80--120 cm via. kom. 200— 400 vin. Ehsotifino inozemsko) lgllčevje 70 najlepših vrst kom od K naprej. Zbirke: 100 kom. domačoga in inozemskega igličovja 60 do 300 cm vis. K 100 —, C0 kom. K 55—, 25 kom. K 30"—. — Afcaoije 1—2 letno 1000 kom. K (i 15, glodlčjo 1-4 lotno 1000 kom. K 5 -40. Visoko-stebolnato Jablane tOOkom. od K 25 - naprej, liruSke, ccšpljo, čeSnjo, breskve, marelice, itd komad od K 1-— naproj. Lepotno ln drevo-redno drevje kom. od 60 v. naprej. — Visokostebelnate grmasto in ovijalne vrtnice od SO vin. naproj. J.epotni grmi, pašnima porutnina itd. fllavni katalog na željo gratis. Orofa Žige Battji-nyja graftfilnska uprava Osendlak pri Radironl. Zastopnik: Janach l Co., Trst. Kijvilje priznanje! DrHiu .tlita! Tl(«Ce poti.iinic: Vaš konj Vam poplača stotero || i/datke, ki jih imate s krm jen jem našega ,,PAIffIM si hranilnega izdelka za konje". „Panln" po- vzioči da sc konj dobro počuti, da jeza napore sj;o- 2 * sohen m vztrajen, zabranjuje vsako jotenje, posebno potenje v hlevu. Učinkuje čudovito pri stari ž;v. ako nerada žre. - Pri desettisoč lastnikih konj že leta v unoiab . ( ena škatlji (za 14 dni z. dosti) K 1-20. Pri naročilu pet škatclj in več franko. — Ako z htrvate prospekte in ponudbe Vam pošlj ino tudi druge prvovrstne špecialitcte kakor Panin hranilni izde ek za k nje, surovi vazelin, S Panoi-kremo za kopita, ntažo za usnje. ~ „Pan" izdelovalnlca kei ličnih po-■l treba Čin in ftpecl&litet, DUNAJ | Xm., Auhofstralie 66,Z. 801 «i|HMirit.ZII.N Ivan GrpflnreB parna opek.. in tovarna lončenih jicfi ima v zalogi vodne vsakovrstno opeko zidno, veliko in malo, navadno strešno, utezat strešno opeko (Fnlzzlerjcl) ter vsakovrsine peči navadne kmečke in visoke peči za boljše sob« Opeka in peči, vse prvovrstno blago! Točna postrežba! Proda se lepa hiša s hlevom, malim gospodarskim poslopjem "> vrtom, stoječa ob državni cesti, blizu I.jubljane. Potrebni kapital 5000 K. Naslov pri upravništvu „Domoljuba" pod štev. 716. "6 Prva vr»ta K 6 BO. Druga vrsta K 6'60. Nikaka prevara! Ne zamenjavajte z enakimi ponudbafflil Med bralce 1 «|| nnn_______praznlM? tega lista razdelimo dclovA cV"" 130.000 parov jc.jc. II. zadrgo iz najboljšega, trpežnega usnja, z """^Sve kovanimi podpSti, kakor kaže-lika, za dober glas nifc «"»5) Plača se samo delo, t. J. K 6'50 za prvo vrsto ženskih čevljev. Druga vrsta moških ali ženskih zadrgo za nedelje in praznike z višjimi petami za K « Pošljemo vsakemu po želji. Zamena dovoljena, tore) nUM■' ziko. Po povzclju pošlje pri c. kr. trgov, sodišču protokoli'«" razpošlljalnlca čevljev FRANC HUMANNi Dunaj n., Aloisgasse 3 82. Krščanska »velovna tvrdj» Vaše priporočilo nam prinese korist. Tliočl priznalnih P1!™