8 Najvažtf drakl Mk |	i
S v ftilajmli Mivak j	I
Valja amhti V 9409	1
Za pol Itta	|2 JO	S
wmmap^	itoomp bt tbm act o> owwn i n»i at n»wwoifwi ct t«^ y. t, y »iili »ganliYiBBglMBgBi,
ini«y	"	s	..........mu........m.....iiii»«innMi>i............
iiiinmiHiiiimimiwBWBWHmiiHimimMiiH1
I ffce largest SJevssasa DeflJ' I ihtk« United Statei 4
I Issued mry daj noept BbbIQI j	iBd Legs* Holiday«, y
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
■■	--------------------------— -----------------------I^BH—g	ig^gBBiiH	..............................azir
KLSPON: 3970 COETLANDT._Entered ai Second Class Matter. September 21, IPOS, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, l&t	TELEFON: 4687 OOETLANDT.
NO m — 6TEV. 189.	NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 13, 1919 — SREDA, 13. AVGUSTA, 1919.	VOLUME XXVJL — LETNIK XXVII, uJ
BREZBRIŽNOST KONGRESA
gakeet80n je ififenja, da bo imela BREZBRIŽNOST kongresa lahk0 za posledico revolucijo. — REŠI. tev industrij alnth in živilskih vprašanj. _ DELAVci hočejo poslujočo vlado.
-
Washington, D. C., 12. avgusta. — Brezbrižnost od strani ko»i-•r-esa, da reši sedanji industrijalci problem ter še veliko bolj vaiui problem visokih življenskih stroškov, je najbolj gotovo sredstvi«, da se dovede nezadovoljstvo tako daleč, da bo prišlo do izraza v revolneijonarnem gibanju.
To je izjavil pred komiteljem za meddržavno trgovino A. h. Oarretson. prejšnji predsednik bratovščine železniških sprevodnikov. Nastopil je v imenu štirinajstih organizacij železniških uslužbencev, ki se zavzemajo za Plumb načrt.
—	Dosti se je govorilo tukaj, da se nam ni treba brigati za riz-mere po ostalem svetu, — je rekel ter omenil pri tem rusko revolucijo ter zadnje stavke v Angliji. — Če živi kak človek v prepričanju, da ne bodo Amerikanci nikdar vstali proti krivičnim razigram. potem je boljše, da se takih misli hitro iznebi. Moti se nadalje vsakdo, ki misli, da ne more prodreti skozi navidezno gladko površino oni sooijalni nemir, ki ga je opaziti vsepovsod.
Starejši ameriški element ter tudi novejši tujega izvora je tudi faktor v sedanjem nezadovoljstvu. Sedanje stavke so bilke, ki ki»-/ejo. v kaki smeri piha veter.
—	Delavci nočejo, da bi ne bilo nobene vlade, vendar pa hočejo vlado, ki posluje. Brezdeliea je največje proklet.st.vo sveta. Nikarte misliti, da bi bila nacijonalizacija železnic več kot en faktor v o.l-pravljenju sedanjega nemira. Jaz ne sanjam nikakih sanj.
Nato je navedel stališče železniških uslužbencev, da mors jo imeti slednji glas pri razdelitvi dobičkov podjetij, v katerem ^o zaprf.leni. .
Ko je bolj podrobno obrazložil določbe Plumb načrta, je relul Garretson, da nima noben človek pravice delati dobičke iz transpoi-taeije in da je treba predmete, ki predstavljajo glavne-5vljensl o potrebščine, prevažati za lastno ceno.
REPUBLIKANCI ZA |
ZMANJŠANJE CEN
___________ i
republikanski poslanec pes8 iz ohio je imel včeraj v poslanski zbornici jako značilen govor, v katerem je zahteval tako&nje znižanje cen. — devet poglavitnih točk.
Washington, D. C., 12. avgusta. — Govor, ki j* je imel repu-blikaaski podan*«-	»z Ohio, j* napravil sploSen utis na
on grešnike. Njegove glavne zahteve so bile sledeč*:
1	-- Htoriti je treba vse potrebno, rta bo mogoče za en do»:r kupiti več kot se z&more kupiti sedaj.
.. n, i
2	- Trenti je treba strogo kontrolo nad izvazanjem zrvil. i_e ne bo šlo drugače, je treba ve* izvoz v F.vropo prepovedati.
1 — Amretkanei naj poberejo šila in kopita ter naj se prejko-' mogoče vrnejo ii Evrope.	«
4. — Ameriško armado je treba takoj demobilizirati ter j j spraviti i ta tako stališče, kot je bila pred vojno.
—	Odpraviti je treba vse brezpotrebno trošenje ter odpr:.-l viti w «tvari. ki so obstajale v vojnem času.
C Živilske potrebščine, namenjene vojaštvu, je treba razdeliti brez vsakega posredovanja med ljudstvo.
t
7 — Za-'eti je treba k kampanjo dela in št bdenja
—	Vlada naj se prejkomogoče preneha baviti s trgovino.! T<Mla «'-•» je potrebno, naj prevzame kontrolo nad privatnim transportom. i
?» — Vsak profitir mora biti najstrožje kaznovan.	j
IV bo potrebovala vlada za izvedenje teh t o«" k več oblasti, ji bomo dali to oblast brezpogojno.
14. jnlija so se vršile v Franciji velike slavnosti na čast sklepu miru. Najuglednejše francoske dame so si štele v čast, če so zamogle poljubiti francoskega ministrskega predsed. Clemenceau-a.
STAVKE V RUSIJI
Kodaaj, Danska, avgusta. — Poročila iz Kusije pravijo, da tfvjtjo stavke po celem ozemlju, katero kontrolitjo boljftevPit.
St<» in petd« »et voditeljev je bilo usmrčenih. a stavke se kljub vlad-»<i intervenciji širijo in nasilja postajajo vedno pogostejša.
Ministrski predsednik Lenin se baje namera vi umakniti s čela vlade, »ogla»no s poročili, ki so prišla iz Helsingorsa. Tekom umsfc-iijenja tako se glasi v teh vesteh, — je dal železniškemu ministri Kras.-nu navodilo, uaj skuša priti do kakega spor .izuma z manjšt-visi, to je zmerno opozicijsko itranko.
< ietieral Vatatis, prejšnji vrhovni poveljnik boljševiških «>?i njeirov načelnik štaba sta bila aretirana na povelje boljševišu« v ladc, ker sta baje skušala organizirati proti revolucijo. Tako se glasi v nekem poročilu iz Petrogrtda.
K met j* nočejo spravljati žita v mesta, soglasno z nadaljnim: brzojavkami in vlada je vsled tega še ve veliko večji zadregi in večjih le/kočah z ozirom na problem provizijoniranja.
London, Anglija, 12. avgusta. — Neko rusko vladno poroei'c glede operacij v Minsk okraju, ki je dospelo semk&i brezžičnim brzojavnim potom, pravi:
—	*»e*a armada na iztočni fronti je vjela tekom julija osem ti-' M«* boljševikov. fte»tnajst članov Tomskega komiteja boljševišxe stranke smo aretirali in ustrelili
I-e nekako petdeset milj obali Črnega morja je ostala v rok-li boljševikov, kajti prostovoljska armad« je napredovala južno in z* i »dno od Harkova ter zaaedla Očakov, 40 milj od Odese.	j
Na astrahanski fronti so pridobili prostovoljci na ozemlju, 1:--tero so izgubili pred par tedni. Pridružilo se jim je tisoč sovražnikov I beguncev.
Na fronti ob Volgi smo razdrli Astrahan Urbaeh železnico.
Poljake *ete so stopile v Minsk, ki je glavno mesto ruske pre ' vinee istega imena, v petek po bojih, ki so trajali štirinajst d r Holjšcviki kljub močnim protinapadom niso bili v stanu zadržat: napredovanja Poljakov.
Občina Arhangelak ter sveti vlade in okrajnih zemstev v tej provinoi, so izdali poziv na zavezniške narode, naj ne umaknejo svojih čet iz Kuaije. Poziv označuje boljševike kot sovražnike ustavo i.ajnega zborovanja, za katero se bore ruski demokrati
—	Materijalni in moralni udarec, povzročen vsled odhoda zr-vezniikik čet, — se glasi naprej — bo imel za poaledieo, da bo uiš l#oj proti boljievirmu nemogoč, čeprav ne bomo nikdar opustili ie-•ra boja.
NAZNANILO 1
__
I/ uradu generalnega konzula t« kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev smo sprejeli sledeče:
Podanikom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se naznanja. da bodo zopet izdajali potni listi za povratek v domovino preko Francoske za Dubrovnik in I preko Grške za Solmi. ker je že-bzniška zveza med Bclgradom in Solunom obnovljena. Istočasno s«1 naznanja, da mora imeti vsakdo na svojem potnem listu podpis generalnega konzulata, k«Jti brez tega podpisa «ra oblasti kraljevine Srhov, IlrvatoV in Slovencev ne bodo pustile v domovino.
Podaniki kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev se opozarjajo naj se obrnejo za potni list. (pos) in vse drugo pismeno ali u vt in en o neposredno na general-n" konzlat ter se izogibajo raznih brezvestnih agentov. Na ta način bodo najhitreje dobili potni list in vse drugo, kar je potrebno.
CLEMENCEAU SE BO NEKO . LIKO ODPOČIL.
Pariz, Franeija. 12. avgusta. — Francoski ministrski predsednik bo vzel sredi tega tedna tridnevne počitnice. Odšel bo v svojo domaeijo v Vendee. V njegovi odsotnosti ga bo nadomestoval Stefan Piehon. francoski zunanji minister.
VOLITVE NA BOLGARSKEM
Pariz, Francija, 12. avgusta. —
(Poročilo Ass. Press.) — f)ne 17 avgusta se bodo vršile na Bolgar skein-parlamentarne volitve. Naj-
brže bo zmagala agrarna stranka. katero vodi M. Stambulovski. član bolgarske mirovne konfe-rencf.
Najbrže ho dobila tudi sooija-listična stranka veliko število glasov.
AEROPLAH GOLIATH JE DOSPEL V CASABLANCO •
Casablanca, Maroko, 12. av«m sta. — Velikanski aeroplan (So-1'ath. ki je odplnl opolnoči iz bližine Ycrs«ulk»sa. je dospel danes ob šestih popoldne sem. Odtukaj bo od pit ti v francosko zapadno
ZA STRMQ6LAVUENJE 1 NEMŠKE VLADE i
Špartaski cirkularji vsebnjejo na-j tancen načrt za prihodnjo svetovno revolucijo.
! - j
Berlin, Nemčija. 12. avgusta.] m Poročilo Ass. Press.) — Šparta-f >ki aircnti in okrajni načelniki i so dobili tajne cirkularje, v ka-terih je natančno izdelati načrt z,» strmoglavi jen je sedanje nemške vlade ter za prihodnjo svetovno re volite i jo. En tak dokument j.' dobila v roko ' Generalna pi j sarna za promatranje boljševizma".
Najprej je rečeno, da se je ce-1 la stvar zelo zakasnila, ker je | Nemeija poilpisala mirovno po-i
godbo.
Nadalje vsebuje dokument natančen načrt, kako bi bilo mogoč« povzročiti v Nemčiji notranjo krizo ter strmoglaviti sedanjo nemško vlado. Vse špartaške organizacije so pozvane naj vodijo splošno agitacijo med vojaki iu delavei. Vsi železničarji so baje nu strani špartačanov.
Nadalje bo mogoče v najkrajšem času pridobiti za dobro stvari poštne uslužbence, katerim se pod sedanjim režimom zelo slabo godi.
Nadalje se zavzema plakat za svetovno revolucijo, ki mora hitro nastopiti ter "rešiti svet'*.
-	DENARNE POfiHJATVE V -
-	ISTRO, NA GORIŠKO IN
NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačil« popolnoma zanesljivo in sedanjin mrr»ernm primemo tudi hitro p< celi Istri, na Goriikam in tudi nt Notranjskem po ozemlja ki ji sa sedeno po iraijanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo m
vsako pošiljatev, toda za kako mo
goče zamude v izplačilu no moro mo prevzeti ni kake obveznosti.
50	Ur	$ MO
100	lir	$ 1848
600	lir	$8188
1000	lir	1188.00
Denar nam poslati j« najbolj« po Domestte Poslal Monty Oriti ali pa po New Yttk Bank Draft
j	V
! TVRDKA FRANK	^
188 OerUa^SI at, lev TelK B.T
CLEMENCEAU IN
ALZACIJA-LORENSKA
i ' ^
Clemenceau jo odredil vse po-trebnoi da xatre vedno rastoče nezadovoljstvo v osvobojenih provincah.
Pariz, Franeija, 12. avgusta.—-Ministr. predsednik Clemenceau je započel z odločno akcijo v prilog oproščenim departmentom Al-zacija in I^orenska, kjer se je o-gorčenost radi zanemarjenja, ki ga je bilo opaziti izza odpotova-r.ja Nemcev, dospela do takega \iška, da so vodilni možje v teli departmentih oživotvorili svet, ki se briga za potrebe dežele, kar pomeni malo manj kot pretnjo, da se bosta provinci ločili od Francije.
Clemenceau je sklical sestanek triftd-ministerijalne komisije ter izjavil, da je t eba uvesti popolnoma nov sistem. Šole je treba odpreti, dati posojila občinam in posameznikom, izkopati vodnjake ter primemo porazdeliti vojne jetnike.
Clemenceau ja sprejel nato pre-fekte departmentov ter jim obrazložil navedeni načrt. Rekel jim je, da bodo dobili polno avtoriteto, da morajo nadzorovati vsa javna dela, proglašati potrebne kazni ter ostati vedno v stiku s
svojimi okrožji.
*
TURKI OSTANEJO TURKI.
Solun, Grška, 12. avgusta. —i Atenska časnikarska agentura poroča, da so turški orožniki in ib&nditi obkolili vas Thanto ter pomorili neznano število grških kmetov.
Grki se baje niso hoteli udati ter izročiti orožje turškemu oddelku, ki je priifl v vaa. Kb so priila ojačenja, s<> pričeli Turki streljati na Grke.
Nadaljno grško vas, Kernieni, katero je obkolil sličen oddelek turških čet, je rešil napada neki francoaki oddelek, ki se je nahajal v bližini.
• Vsa poročila te agenture kaže-jo, da je postal položaj v Traciji zopet akuten. Čeprav je turška vlada pred kratkim objavila, da je odstranila podprefekta Tiroloi, je slednji baje te vodno na svojem j dosedanjem mestu ter gredo per* sekucije kristjanov naprej.
ROMUNSKE ZAHTEVE
Ramunska ni aadovoQaa z delom Banata, katerega ji, Jfir pripisala mirovna Vonftrenca.
Belgrad, Srbija, 12. avgusta. — Poloficijelno poročalo, izdano tukaj, pravi, da si skuša Ruruunska zagotoviti več ozemlja v Banatu v južno-iztočni Ogrski, čeprav je že dobila večji del imenovanega ozemlja. Srbska vlada namerava naprositi mirovno konferenco, naj uravna vprašanje s pomočjo ljudskega glasovanja po celem Banatu.
V nekem poročilu »z Pariza v nedeljo se je glasilo, da so prišle rtimunske čete v Esvar, v Bana tu, kjer so bile z veseljem sprejete od Rumuneev.
Washington, D. C.. 12. avg. — Grof Mihael Karolyi, prejšnji o-grski ministrki predsednik, ki je pobegnil iz svoje dežele v navadnem čolnu in ki je soglasno s. poročilom, ki je dospelo na državni department. Dr. Milan Hodsea (tj, prejšnji minister za notranje zadeve, je bil imenovan posebnim komisarjem čeho-slovaške republike na Ogrskem.
REŠENO ZLATO
Buncrana, Irska, 12. avgusta. Potapljači so spravili iz morja ziata v vrednosti petih miljonov dolarjev. Zlato se je nahajalo v notranjosti prejšnjega White Star Dominion parnika "Lauren-tic". ki se je potopil leta 1917 v bližini Fasad svetilnika.
Pa mik "Laurentie" je vseboval skoro^ 15,000 ter jc posloval kot pomožna križarka angleške mornarice. Zadel je na neko mino na severni obali Irske ter .se kmalu nato potopil. Od posadke, ki je štel« 470 mož, je bilo mogoče rešiti le 130 oseb.	I
KONEC r*AKCPW# BBŽO JAVNE CENSURE.
Paris, Francija, 12. avgusta. — Kot poroča list "Temps", je sklenila franeoska vlada, da bo pri* Čenši z dnem 15. avgusta odpravila
cenzuro brzojavnih sporočil. I
Razveljavljenje cenzure pome* J nja veliko ngodnoat pbaebno za trgovino, ki je precej trpela vsledj strogih eensurnih odredb.
IL NtMulJt
Nemška narodna skupščina je glasovala sa zemljiški davek. —
Nemčija rabi $6,000,000,000.
i ■—
Weimar, Nemčija. 12. avgusta.
Nemška narodna skupščina je sprejela včeraj postavo, tikajočo; se obdaeenja nakupov zemljišč, potem ko je govoril Matija Erz-| berger, podkaneelar in finančni! minister, gle le potrebe, da se zavrne amendmente. stavljene o<l elanov desniee v skopšeini.
Erberger je izjavil, <la potrebuje država še*t iisoe miljonov dolarjev in da bo treba uveljaviti stari davek na dedščine. če b: zbornica kaj črtala iz zadnje predloge.
Železnice ms Saškem bodo de-mokratizirauc. Vlada je privolila, da s^ sme v vseli mestih u.stano-
* vili sovj4-te železniških delavcev > ■
in uradnikov, dočim botlo centralni delavski in uradniški so-. vjeti ustanovljeni v krajevnih administrativnih železniških glavnih mestih.
I
Cehi morajo še stiskati
j	svoje pasove.
Praga, Češka. 12. avgusta. — NaiVluik medzavezniške pomožne komisije, Herbert Hoover, je dospel neoglašen v spremstvu štaba izvedencev v tukajšnje me-sto ter se lakoj pričel posvetovati t. ministri in predsednikom glede vprašanj ekonomske važnosti z« (''eho-Slovaško. Posvetoval se j«- Itidi glede imenovanja svetov za kontroliranje premoga in železnic v Centralni Evropi.
Dolga posvetovanja so se vršila glede splošne potrebe, da grt feho-Slovaška se skozi nadaljnih Idvanjast mesecev s " trdno pripetim pasom", v kolikor je priza-! deta dobava živil. Hoover je pov-jdarjel, da zahtevajo finančne in ekonomske razmere po- celem svetil vefjo produkcijo ter najstrožjo ekonomijo glede nebistvenih
t predmetov.
Zastopniki češke vlade so pov-darjali, da je treba čeho-slovaške vire porabiti za nakup surovin in to eelo na stroške hrane in luksu-i rijomih predmetov, ki so nebi .si veni.
' Hearer je nato odpotoval v
Vallate na sli&u miaiji.
• »iusr-v- *
i-ii-' .-»s,- i
Cena kronam vedno pada
Pošiljamo denar na Kranjske, Štajersko, HrvaUkn, t Kavonlje,'
in Bsrftgwtea popolnoma zanesljivo in aelanjim razmeram
primemo tadi kHra.
Jamtime aH garantiramo ml enako peilljalee, toda aa kako mam
tole tam ode ▼ izplačilu nt moremo prevzeti nikake obveznosti.
Sedaj potfjeaao ▼ tUro domovino, naprimer:	'
100 krm .. . f 4.00	1000 kron____$ 37.00
300 km .... $ 13.00	6000 kron .... $178.50
100 kron ... $ 18-50	10.000 kron .... $346.00
Otnar nam podati jt najbolje po Damsstit Postal «nw Order1 eli pa po Ne« Tsrk Bank Snft
..	njpumniimi,	I
™ * * —• - - — ***
■Hž k. flmSKaHMhi^	'1
"GLASNA^ODA"
...... om*
normo ptiujuiia gompajtt
MANK lAKIIIt UBlIlrt_ LOUIB iiWPlK, .......nr.
_ . . _ ^---.
■a M tete ve*a pm m iMiifcli le Za sate teto as mM« New	Tartr K J«
CtoUo -----f77............. u m Za pat le<a m mesto New	Torts U M
tU* |z« C«trt IHi ■ Mtl M« Ml iu»l
<• t« trt Uta ................... -1.N Z« iBOMDitTO m osle tete	......•«.«•<
•lai naroda
rVOlM <* t H« PMPI«".) ■MM tnrr far aecyt Hundcn ui MMHi _lifcrlitmi y—rty MA_•
/UMHlMMMt «■ ir»MH«Ht.
Pmr aaj m >imf»b potuje a po Momt^S^ __
W nnmaH kraja naročnik or treatise, da aa bmi Ml pnM* IhaMM "j
"•LAt NARODA* M Oartlaadt Krni Boraocli of Manhattan, Nav T«l Otr. H- T. __Tatefaai M7B Cartiandt.__
Kaj bo z draginjo?
:t/ - i
Svetovna vojna je »pravila ve« svet iz reda in ne le v deželah,
kj#r mi he vriili dejnutiki boji, pat' pa v vseh drugih deželah mvti., j*- opaziti hrezpriinerno draginjo.
Oprav ni produkcija v Združenih državah tekom vojne zaostala. t.-r je Amerika proizvedla v zadnjih par letih veliko več ži-^ il kot jih je proizvajala prej. so cene veudar stilno rasle ter do-t»eirlf M-daj »voj višek.
kaj je hil temu vzrok?
Velika ptnlj#-tjji. ki imajo monopol na vaa živila. Izjavljajo, d?' so sedanje visoke eene p<»*lediea velikega povpraševanja in tega da' mora Amerika prehranjevati skoraj pol«vieo Evrope.
Vlada pa j«* izjavila, da ne pusti iz dežele to'iko živil, da bij \sl«-dte|fa morala poskočiti cena.
!*«* i?javi vlade eksportira Amerika le ona živila in živilske! }>r«xliikte. ki jih ima odvrf ter jih ne more porabiti sama.
nt- veiijo. komu naj venijetuo: kapitalističnim orgaziiza-cijam ali pa vladi Združenih držav.
Wit-kin vt-i trdijo na primer/ da iinajo-»pri vsakem funtu me*-aj le pol renta dobička. <V pomislimo na n«*rtrmni obseg industrije tih v»-lfklavni«-arjevf ki so zvezani meti seboj, vidimo takoj, da *** eelo ta tlobieek pol eenta pri funtu ogromen, «V si opleda elovrjc) skupne številke.
ftazente^a pa tudi ni res, da bi imeli veleklavci le pol eenta «J.ol>nlu, kajti »ui tu* omenjajo svet. katere dobivajo za kože in dru i {."t sirauake produkte.
V zadnjih dvajsetih letih je poskočila cena mesa v Združenih! državah za približno 500 odstotkov in v enaki, meri so rasle eene /a v«e druae potrebščine. Plaee ameriških Vielaveev pa so se v triu-č-i-mi povet-ale le za približno 100 ali 150 odstotkov ali pa niti za toliko.
LaJiko si mislimo, kako zelo občuti delavec, posebuo oni z družino, breme visokdi življenskih stroškov, ki ga teži
Živila pa nisti še — vse.
Poaktx'ile m. .nf oi>|«-ke za pritdi/tiO 200 odstotkov, obutali /a' več kot 1*00 in eelo eene stanovanj.	•
Tako ne n.ore iti naprej, in splošen nemir, ki jja je opaziti i j celi deželi in v > »»»-li industrijah, je dir^tna poslediea tega uezucs-< neffa stanja.
l'ri»t«>sti ^o postajali vedno jrhisnejši in končno se je pričel za-i \edati eelo Washington dejstva, da je treba nekaj ukreniti.
Konjrres. ki ni imel v zadnjem času nobenega drugega pofela! kot z > s<» hntrlieo uveljaviti prohibicijske postave, se mora sedaj —j hote ali nehote — pečati s problemom Viaokih živlionskih stroškov.] Predsednik Wilson sam je stopil pred kongres ter obrazložil toza devni položaj. Navedel je vzroke sedanje draginje ter priporo/i'* »preje« zakonodaje. ki bo Ysaj tlo jtotove mere postrigla peroti «1o-! bičkalovcev in hijen, ki izkoriščajo težavici go^potiarski položaj delajo velikanske dobičke iz bede naroda.
Sedaj je stvar kongresa v resnici sprejeti lako zakonodajo, — vendar pa je vprašanje, kdaj se 1m> to z<rodilo.
|,
l.jMdje ho*'-ejo takojšnje otlpoDuw'-i. kajti, če bo knngre* iir.e- j noval le razne preiskovalne komisiie, ki se bodo posvetovale «r in mh*eer in vprizarjale velika potovanja po deželi, ne l»o s n mj Tandii prav nič vatrežeuo. in plafevatM»n moral še naprej narjo-f] noat oileruškc eene. katere zahtevajo od nje#ra dobičkalovei.
Treba je takojšnje in korenite akcije, ki bo ir.pulila koreniVe' zla, ne pa polovičarske akcije, ki bo skpšala* natresti ljudem pesi a ! v o«"i ter dovedla do začasnega olajšanja, kateremu bi sledila do! a še ve«"-jejra izkoriščanja od strani profitirjev io monopolistov.
Nadalje je važno, da padejo eene vaeh življenskih potrebšč? i1 in vseh stvari, ki so neobhodno potrebne v življenju eiviliziranejri.! člo«eka. Pr*v nič te pomaga, fe pade een« mesa za par centov, aj^ iMtakoči eena drugih živil.
Paati mora cena vseh živil, obleke in obutali.	i
I* na ta naetn bo mogoče odstraniti sedanji soeijalni nemir, ki j F* j« opaziti v dežili. Le na ta. način bo inofroče pospešiti produkt- 1 jo, kajti nezadovoljen delavce, ki je v večnil stiskah je slab dela- ' »#e ter dela le a polovico svoje eneržije.
Naloga kongresa je de jamski rešiti živilski problem ter ra f i Siti na uspešen in trajen način.	t
tega ne bo storil, ne more vf-šiti naloge, poverjene mu od na- j rod«. •	\
BITftl BOLOAI8KI KRALJ.
Ferdinand ima še dosti denaf-ja, poaebno pa v nevtralnih dežela Lc. V amih švicarskih bankah una več kot w miljon anglrikih
'^T- vummikt
* Ženem, "fifiei, 12. avru^ta —. (Poročilo Asa Prem). — S tem, da so angtsike oblasti zaplenile
ira krSlja^ ki^jik je nnet nT^-
iii&ila. ______ m	m t\
i * ♦ -
Strojne tovarne in livarne v Ljubljani
,1tupec tovarni C. Toenniea in M. ■ Samassa. Ta hupec so "strojne jtovat.ie in livarne d. d."
Pravila nove delniške družlM» »
je setlaj nasa vi ».la tMlobrila. A':--Jeijski kapital so sestavile: .Tadr,^] . ska banka, podružnica Ljubljana.!
Ljubi j. kreditna banka, centrala ■ v Ljubljani in Zadružna zveza v
Ljubljani. 1 Ta kro?. ki se s torn odpre novemu podjetju, jamči za brez-1 skrben razvoj, za veliko prihtsl-J ' nost naše strojne industrije. '
Jadranska banka je skrbela za to, da bo Imelo podjetje pomoč |prvovrstnih inženirjev. Posrečilo j se ji je. pridobiti kot ravnate1 ja ; gospoda inž. J. Boneelja. ki si Je( ( v Nemčiji v prvih svetovnoznanlh . podjetjih v dolgoletnem delu zbral | skušnje, ki je vrhutega temeljito štidiral organizacijo strojnih lo-j varn in dr. inž. M. Vidmarja. svr-| fovnoznanega našega šahovfga ' mojstra, ki si je s številnimi razpravami v tehničnih časopisih iti !s tehničnimi knjigami pridobil v. Evropi ime prvovrstnega inženir-J ja. tako da je bil že večkrat ns nekdanjih avstrijskih in na nem-, ških tehničnih visokih šolah preti-1 lagan za profesuro.	|
Saraoohsebi umevno je. da sta si imenovana vodilna inženirja p«»-J iskala spretnih sotrudnikov. P«»«! i jet je rabi špeciialistov za razMč-, ne svoje oddelke. *sa j ho obdržalo I pred vsem znane špecijaliste tr»h tovarn: vodne turbine, tranam^i-' je. mlinske naprave, stroje z«', | obdelovanje lesa. ventilatorje, se-' , salke. železne konstrukcije in iz-1 i delke 1 i varen, pred vsem zvonov*.'
Na novo ustanovljen je eU*k-J trotehnični oddelek in oddelek za < i poljedelske stroje.	j
Svetovna vojna % etrašnimi sv«»- | jimi posledicami še leži na našem » I narodnem gospodarstvu: neizraer- < na škoda pokončanih naprav v'i velikem dela naše države priča- j kuje dela nas vsefc.	I j
Tu bo novo podjetje poseglo z t vso močja ▼me*. Sami si bomo 1 na novo sezidali uničene stroje, i Ne bo nam treba nositi denarja v i tnjino. Za mk valuto, pa tudi za < naše delavce bo velika narodne] tovarna velikega ponos
Naša industrija je stopila z ve , j likom korakom naprej v bodoč- 1 nost mlade države: tlobila je pr- j v o veliko domačo tovarno za stroje in litine, železne in iz medi. —j Pridobila je s tem stopnjo razvo-| ja. ki ji bo popolnoma omogočila; , samostojen obstanek, kakor <;a i rabi samostojno gospodarstvo države.
Prvi začetki narodne strojne ■industrije so se pri nas poja*. »M i že proti koncu preteklega stoletja. Krivično bi bilo pozabiti tu; zasluge moža. ki je z majhnimi ' sredstvi začel takrat boj s toj»-i.; ki so se bili vsedli v naše kraje
A. Žabkar je - neverjetno pridnostjo. ali bol.ie rečeno z redko ljubeznijo za tehnično delo v pi"-meroma kratkem času vzdignil novo tovarno na isto višino, kot; njegovi nemški konkurent po dolgih desetletjih in po izdatni j pomoči kapitala.
Kapital, naroden kapital je' manjkal Žabkar.jevi tovarni. Zato je bilo vedno v nevai?iosti. da jo! požre tuji denar, zato smo se m o- J rali vedno bati. da tudi čez našo mlado strojno irdustrijo leže sla-, ua germanizaeije, ki nam je za-,i morila v preteklosti že t oliko nož! nih, nadepolnih cvetk narodne?«' gospodarstva.
Jadranska banka ima zaslugo, j i da je pravočasno posegla vmes j Proti 'koncu svetovne vojne je Ji ta na kreditni zavod, v prieako-j vanju Jugoslavije posegel po r.a- 1 ertu ustanovi jen ja velike strojne i, tovarne. Naravno je bilo. da si }** | izbral Žabkarjevo podjetje za o- i po niče. po kratkem pogajanju je j < prišlo do nakupa.
Situacija je bila takoj popolno-, 1 raa spremenjena. Lastniki drugih i ] dveh tukajšnjih atrojni htovarr.l ki doaedaj niso hoteli ničesar sli- j sati o prodaji svojih podjetij, soli jasno zagledali pred seboj moč i kapitala, ki je bila prej vedno m njih no orožje. Uvideli so brezup,- ] nost boja z nasprotnikom, ki je o^ividno lahko računal na lepe i prihodnost, preteklost ja kapitu- i Urala tn prej, prodno je prišel ra 1 njo. splošni polom.	i
Jadranka h—k* Ja lahko do- i
govorila eeno, sa katero ja prevail 1
. - - •
V mladih domaih rokah l»o pod jetje brez dvoma bujno napredovalo. Razkosano na več delov je imelo uspeh, imelo ga bo tem bolj sedaj, ko so zastavljene vse silo v eno smer.
Zaposlilo bo domače delavstvo, nudilo bo mladim strojnim inženirjem. katere nam bo vzgojila domača narodna tehnična visoka šola. bogato polje plodnega dela.
Talen bodo "Strojne tovarne Jn livarne" postale važen del gospodarstva države. Dal jim Bog srečen, krepak razvoj!
MOŽ, Ki JE HOm ZAJETI CELO ANGL. BRODOVJE.
Mož. ki je skušal zajeti celo angleško brodovje, Iguaeij Tribič Lincoln, prejšnji član angleškega parlamenta i/ Darlinglona. je bit pred kratkim deportiran na Ogrsko. v njegovo rojstno deželo AugMja *e je s tem izuebila ene-La naj!.olj presenetljivih in noto-i ičtiih špijonov. kojih tlelovanje
ie prišlo na dan tekom velike svetovne vojne.
Njegova karijera je skOro brez-rimer na. Noben človek na svetu f* iie mpre v zadnjih par letih po »tav)jati z zgodovino kot ima za tehoj I a človek in to je prava •reva za svet. Rodil se je ob bregovih Donave in njegovi stariši «o bili ogrski Židjer Po razburljivem in pestrem mladem življenju je prestopil k krščanstvu ter iel v Nemčijo in Canado, da študira teologijo.
Dve leti pozneje je bil imeno-tma initilnijiMfa dahovni-
......	j	i-.
———————__,
Glavni urad
American Eiprrss Comp.
S6 Etoadwur, N««r Tork
SEDAJ LAHKO POŠLJETE I DENAR V JUGOSLAVIJO
popolnoma varno, hitro dostavljanj« In po najslijlft
cenah potom
AMERICAN EXPRESS COMPANY
Glavnico $184)00.000.00
Poiijltc ovoj denar potom Hire poltene tvrdka. Ta velika družba Je bila vstane I jena leta 1841, Ima veliko glavnico, aoente in ura-le v vsakem delu sveta
' ter pošilja v evropske dežele veliko več denarja kot
vsak drugi oopotMjalcc. V svoji trgovini J« popolnoma poštena. Vsak odjemalec dobi -sto ceno Izmenjave.
Cene Izmenjave so sedaj nizke, de poiljete sedal svoj denar, bodo vail domači dobili več kron sa en dolar.
I Pojdite na katerokoli pisarno American Express
j Co. ali nam ptiiu v svojem maternem jeziku za do.
stavljenje listih naslovljenih zalepk in popolne lm-formacije, ali man po&ljete po'no Ime in naslov S polnim imenom in naslovom osebe kateri ste na-) menili denar. Pnoemte ekspresni Mowy Order, poit-I ni Money Order aH pa potovi.io v reslsriranen* pl-; smu, nakar bomo poslali denar naprej In vam po-, slali potrdilo.
J DANAŠNJA CENA <*e lahko izpremenl) je 100 kron ta 14.00. Poitnlna 25 centovM naročilo ta vee kraja
Ugp.	V JUQOS'IV.JI.
1 Varnost	Hitrost	NiksCsas
Naslovite na:
Far alf Money (Mar Department American Exprm Company
YoA dty'	* New;Ye*|oir™	Itaf
Aye nt Je to dopisniki peveod. K«4»rkotl ortjpjIjete den^r glejte, te dobite American Express OeMpnsr piiillhi
To venko tn kramo po-
■lopje J» igradila American
Rxpread Companf In |e njena l»t _I
Konreiu avjrusta 191."» jp bil jireiiran v Brooklyn!), k^r je |#o i ;ir»*»iil iit*kf menice ter tudi je m^J ilftiiir |km1 napaeiiiiiii pretve y*i Mi'.
Inip.-kH-r Ward, eden najbolj ^iJi londonskih detektivov, ki jt l«il pozneje ubii ol» priliki neke tra zi-ueneffa napada ua Lonrlon, je liriki \ Ameriko, da odvede I itieoliia nazaj v Anjrlijo.
i.iiu-olii pa se ni hotel vrniti v AiifHijo ter uporabit vsako zvija-"•o. Ja osla'ie v Ameriki. Ušel je eelo iz ječe. Koneeno pa so »ra vendar spravili v London, kjer jii bil obsojen na triletno jeeo nnll ponarejanja.
To kurz*'ii je Reda j prestal in an&rlettki tajnik za notranje zadeve jra je sedaj deportiral nazaj na Ogrsko potem ko je razvelja-! vil njegove naturalizacijske listine.
i
i Tekom svojega bivanja v New Vorkn je spisal Lincoln svoja znano knjigo: — Razkritja ne t'.<-jja mednarodnega špijona. — i V teli svojih razkritjih je povedal povesi, kako je skušal zajeti «l*-l anjrl^Hkejrn brodovja inr ua spraviti na tako mesto. kj«-r b» bilo popolnoma uničeno.
Trebie-Liiieoln h*' bo mogoče mojiove srilaj na Ogrskem p rid m žil B»*la Khuii in drngini oirrskinl madžarskim boljševikom, ki pa se večinoma Žiilje ter osrečeval madžarski narod s svojimi teorijami. Kljub temu pa je treba pri-i znati, <la je Lineoln izvanredm^ sposoben človek in da ima le to napako, ila ni projeeiral svojih /možnosti v pravo tinier.
Štajerski dobrodelni zavodi.
7.a bolniee in hiralnice sloven.-ske Štajerske se je Holo«"ilo število usmiljenih sester in služab-ništvH ter se jim dovolilo z ozi rom na izredne dragiujake razmere zvišanje mez«l.
ikoni v .Mouirealn. Xasletlnje h-to je I »ostal dijakoii anglikanske 'eerkve. a j- kmalu odpovedal svojemu mestu ter navedel kot i vzrok preveliko zaposlenost.
Leta 1 !Mi4 I»diel v Anglijo t«-r postal župnik v Appledore, majhni vasi v Kentu. i Nekaj ri.^a pozneje s»- j»- odpovedal <iiiiio\ n;ški službi ter (»ostal Oliv.lini tajnik B. S. Kowntree-|a. s k;iteritn .j«- vprizoril olts«-žua I potovanja po kontinentu.
\<lTo s.- bitij politik«* ter si I izbral Darlington kof svoj vodil-i ni okraj. Po naporni kampanji, jiekom kati-n* j»* o<Ilikoval z iz-vanredno zgovornostjo. porazil svojega nasfirotnika z ve«" i no L'!> glasov. Skozi eno leto je bil |zastopnik svojega okraja v par-! lamentu t.-r nato resiguiral z iz I ja\u, da ima prevelike stroške.
V onem času se j.- tudi porav-I ii£il s svojimi upniki ter p I .Val po j-'ii dolar za vsakih pet, katere je »loliravai.
•Linroln je nato odpotoval na iRunniieko in v (ialieijo. V avgn-1st« leta 1914 pa se je zopet pojavil v Londonu ter dobil mesto j-ogrskega cenzorja v glavnem .poštnem uradn.
Xalii je odšel v Nemčijo, kjer j'* stopil v stik z nemško tajno službo, ki ga je poslala nazaj v Augli/o. Že preje pa je skušal dobiti mesto pri angleški tajni sjtižbi, a se um to ni posrečilo.
Ki» je dospel nazaj v London p-» naročilu nemške tajne službe, .;e zopet naprosil za sprejem v angleško tajno službo. Angleške oblasti pa so predobro poznale Limolna in v^leil tega je smatral slednji za najboljše, ee odpoti jf v X. li n/ene države.
V tej d"želi se je pečal s Jlllblt-I cssiiko ter il.ii;,] v svojih Člankih' izraza svojemu sovraštvu <lo An ! glije ,in vsega angleškega. Imel j je Je eno željo. da.namreč »kodu-J je kar največ more stvari Anglije ter je vsled te«ra podpiral nem- ' ško propasranilo v tej deželi.
D • p i t
GLAg SttODi, IS XX'O 191!»
PETEH81BI
V	kefltueRv živi niož, ki je star 1 ili l^t. Svoj prvi davek je jilačal Združenim državam lota lM>b Krepak je še in čita brez ««"al. 1'«*-sehno je ]»i>iios<'-i na svojega sina. Ki je star šelo 4 leta
Temu se je res čuditi. Ia vsi ljudje se čudijo.
Ivo vprašajo njegovo mlado že i«., če je to res, £iu**jč prikima kt»t bi hotela reči *
—	Xaj bo že kakorkoli, naj ima
starec svoje veselje.
• ♦ •
V	Ameriko je dospel angleški pnsie Uospi-1 je sie.'no, kako tu<li
ne! Tri lad.K so vozile pred njegovo zasiavuo ladjo jn če bi bila na morju kaka oapteka, 'ji tri ^»topile prej kot pa njeeova. 'Ijiod id ve the King!" — ve
drugo gre pa lahko k vragu. * • »
V	kongresu so štiri preoloire za adpiavo tujejezičuega čisopisja 1'iesiieto so nck.-ileri kro«»i pozab -J i v i Zakaj ne pogledajo v /api->ke. koliko nnljopov vojnetr:: po sojiia so podpisali lujerodei in !,a-teri element se je iti.jb.lj neu-tra-
ieno boril v ameriški armadi' • • •
SuhaČi nameravajo p^»sur'iti ve-« sv.-t Za božjo voljo nikari' Po mislile, koliko jdjamev bo potem na svetn!
*	a *
I'o mnenju nekega rojaka j.-••'las Naroda najugL*iuej>i svetovni lisi. ki ima veČ veljave in l»e>e Je kot vsi diplomat; skupaj.
Poslušajte, kakšne pokloue .no dela -
—	Sam 2flod»*j ve. kdo je napra-^ ■ I *''as Naroda. je pripoui><-g'I bin! at i. da j»- šla Amerika v vojno in /mm» vr-,! toliko Sle ven <ev Na st.itisoee ljudi sni na 1'ran-eoski zemlji io ne vedo zakaj Jaz pa ven. zakaj: <Jb:s N'aroda je t«. n:;|-(dil. (> bi bil (;las Xaroda >lover:ski list. !,i Amerika nikdar
ne šla v vojno!
» ^
*
liivŠi nemški 'tronprine je zopet v \. iii<"iji. pod krink«, lončarsk«-eiinlta ^ pripravlja na novo revolucijo.
*	a *
K<» bnz mire okrog divjam pnjat'lji vprašajo me: — Kam7 \'|m ašajte ia)še tajnika, odbornike, blagajnika! <ani«» to znam. samo to vem:
Uazaj v predsedstvo več ne smem!
*	* *
. ' lov< k, katerega ne marajo ne 1 likaj ne tam se »onavadi postavi
s svojo družino vred nad stranke • » 4
Cigara ki jo j:» dobil Mike fV-£.»re v Jolo-tii. je bila malo premočna zanj. sedaj ga ni pustila omoti.-a. da bi se lotil predpisanega mu urejevanja.
...................................h'........
del na tla! Tako sem se prestrašil, kakor da bi na veliki petek naj umstiiej^o klobase* snedel po ne vednosti, kajti pivo je bilo, pravo navadno pivi. luik-Ji* pi»*d prvim
julijem.
Sem mislil, da ga samo ja/ včasih popokam, pn ga ecli svet lomi, kakor tla je vsaki dan pustni dan.
Boječ m*. da i:ie zopet, dež lie premoči pri bari. sem jo udaril na Pu ree, \Y. Ya.. oo tiste eajga»te lilai"-.-, ki sem jih zadnjič tam pozabil I Jasi sem >e s pierekimi fan-ii do*m; razumeli, veudar s«» me malo postrani gledali, dokler se niso prepričali, da zdaj ljubim saiuo klobase
V nekem kraju so me pa ženske i .»»stopi le. To pa ni bil špa>; ua ni hujšega, kakor t-e prideš v tako zadieg«! Joj. že dolgo nisem ta-kenu kesa moid kakor zdaj Slišal >ein jih toliko, da mi še zdaj (>o uš«-sih zvonijo. Vzr.ik te nesreče j je bi!, t tla le. da sem že veekrat. rekel in ijiisal. da so siin<'. \s«' načine sem jeeljal i:i obljubljal, da ne !i«>m nikdar več kaj takega pisal. Hvalil sem jih na vs«» moč. kaki; da so dobi— io iuštoe. takti da sem naziidaj" :nu-l prostost po ee!l kuhinji t"r bil deležen vs» h kuhinjskih sladkosti, razen metle ae, kakor ponavadi.
Naši fantje s-* dostikrat priporočajo dekletom v ivrho ženil ve a!i te jMo^xliie tlevojke iih ne poslušajo Svetoval bi dekletom: Naprej. dokler j«* še čas. kajti fantje že dobivaj«* pound1** iz domovine.
Ko bi ti*!i štirje fantje tam iz \Vis»on*itia men- dobro oofilali. ' i jim pinedal srečo. V nekem kraju sem izveilel za nekako pol dozeuta deklet v.s:ike vrste. Se tu-garantira ua njih zahtevo, da mani kot 18 b t nima uolteua. ne more se pa re i. da ne hi lastovala Lateia od 7."» napri-j. Vse so pa na trdem staliscii. stanujoča v p«»-slopju. ki se dr/i neke Iwnke. Se razumo. da ima j > *udi ban'no zve-ofj. Njih lep- ta ni domečesra pri-b ika. pač pa gara obrana o<l tovarn. jkat«o'ia ie bila naročena Tor«-j khkor s-* vi<li bi iie Inli go-Ijulani. Alt brez J rila no bo nič'
Vas |tozdravl.jnm in oranem vam |oo naklonjen
Zane iz ioiein-burške vasi.
f
Iz Wast Vire. ni je.
Ne Im> r.ii treba ili na Svete Vi-
šarje, ne na Žalostno goro. kadar
|j»rid«*m sj^t na Kranjsko, kajti
iiaduji ted-oi sem nar«*dil v ta na-
: »m u veliko postno klobaso.
; O«I časa, ko so nam v naš: svo-
i bedni domovini d«»volili. da sire-
! mo brez strahu piti pravo impor-
1 i rano žabjo j»ijdčr». in pa od kar
|svohoduo po<;ivamo v hladni sen-
^.*iei. ker »t- nam ni treba več bati.
.da bi nas gospodje poltemani iz
hladne senčiev na tlelo gonili, je1
i-vet čisto pr-driigačeii.
V ii«ti nekdaj veseii homer-
<itv»!;i fari in na «.»ori v moji vasi j
je samo š-a par fartotr. tako tk« bo
res težko uilaliče lol#iti, k«*r jih je
vm-Ii skupaj k*»maj za en ;hm1.
!i»-!avs-ke razmere m» ta« preeej
povoljne. Moje vaške fan*f- sem
našel v sečivi n«'kega dr«*ve«a. Ve-J
'selo ««» se poiT*«v»i-jali, da Uo drugi * i • i * i dan zofiet n«-<lel ja eeprav je bd
ta dan >«-Ie p*-rek.
•faz mislim, da ga ni bprVg.i dela. kakor	s polno paro v
senei leži.
Ko pridem na Mr I n tyre najdem »losepiia pod košatim lita ^ i «tom Nekdaj veseli tant se je sc-( daj držal, kakor da je ais-|»endi-i ali «»d eele«a s«-eta.
Ljubi moj, mu pravim, slišal s«-m. da imaš paradiž, ob<ejan z najb pšimi devojkami {»a te najdem kakor pri lažjem gr«»bu zgre vanega
- /Sa b«st n o vsi.me ter greva k sosedovim fantom Tam pa tam, tam • <em"pa vid« I zvezdo repatieo. Tako me je p^iparilo po končanem prazneuju glažkov, da sem se še par dni pozneje držal kakor ]Kte . lin. kadar ga huda pb ha vjame Funtom se najtoplejše priporočam »e za drugt-krat ee bo še kaj tam v k<»tu, liu;'*m reči tam v s?»dii" K«» >e prilnratn v nrijazno we l-
I virginskiiii lantoni tbd.ro znano
l/dmvduo mes«e»'e <Mfttl»er lami.
M<! , ker imaiu tisto zastareli*, /r-h ni'-tlo Ijul^ezen. -.topin. v lekarno preti k;t1er«» j- napis " Bar '. Za btevam nek-i j^. da hitro oztlravini. Ko mi natakar nese nasproti >te-klenieo. je ni poslavil na baro kajti držal s»-m že r<»ke proti n j« .1 kakor da bi stregel žogo. Pokosim in skoraj da nisem nezaveden pa-
Jugoslovanska ^^^ Karol. Jednofa I
OitaMTlieaa leta 1898 - Ubvporiru* Uu 1MM Glavni urad v ELY, MINNJ
I.__1
--- ---
GLAVNI URADNIKI: Prmlewlnlk: MIHAEL, ROVANSek. bos Contrnttife, Pt.
Podpredsednik: LOUIS BALA NT bos 10« PmtI Ara. Lorain. Ohio. Tajnik: JOSEPH P18HLER, Ely. Minn.	^^ >
Blacajnlk: GEO. L. BRuZICH, Ely. Minn
Blagajnik neizplačanih smrtnln: LOUI8 COSTELLO. Belite. Cat«.
VRHOVNI ZORAVNIK: Dr. iOS ▼. GRAHEK UI E. Ohio St. NS. P1tt»bur»h. Fa.
i	NADZORNIKI}	fl
! JOHN GOUŽE, Ely. Minn.
ANTHONY MOTZ. W41 Ave. M. Bo. Chlcezo. I1L I IVAN VAROGA. (12« Natrona Alla> Plttabur^h. Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA. bo* 17«. Black Diamond. Weah.
LEONARD SLABODNIK. box 4S0. Ely Minn.	fl
JOHN R/JPNIK. 8. R. boa 14. Expert. Pe.
'	_	PRAVNI ODBOR:
J08EPH PT AUTZ. Jr. 4S2-Ttk 8t Calumet. Mick. (JOHN MOVERS. 6j4-lna At*., Dulutb. Minn. MATT POGORFLC. 7 W. Madison St. Room «0« Chlca«o. IB.
'	______ZDRUiKVAt.NI ODBOR:	I
; RtJDOLF PERDAN. ««2« St Clair Ave., NE Cleveland. Ohio FRANK SKRABEC. Stk. Yd«. Sta box «S Denver. Colo^ OREGOR HRESCaK. «07-8tb Ave.. John.town. Pa.
Jednotlno fflaatio: G LA 8 NARODA.
V* dopisi, tikajo« mm uradnih zadev kakor tudi denarna pottljatv« aa} eJ poen JaJo na »lavnega tajnika Jed note, tn prltoib« pa na predsednika porotnsšJ odbora. Na osebna ah neuradna pisma od atranl Članov mm n« bode oziralo. (
KatollSka Jednota se priporoma rsem Jucoslovanc« sa obt '.ea pristop. Jednota posluje po "NatiensJ Fraternal Con«rs« lestvici. V bla«aj nI Ima kro« »30« uoO (trlstotsofi dolarjev). BolnUiklh podpor, p^Akodnln In sulrt nin je te Izplava do Sl.SOO.OO« (en mlljon In pol douSevT
. ®®?nl3k* J"*P®1*	* centraUslrana. Vsak opravičen ooinlk M (e evest di
dobi podporo, kadar Jo	potrebuje.
■ Tam ir1".01*	E^aJaJo r«nlh naprednih slovenskih naselbinah.
«^Unl aU ČUn^ai.	® vstanovltew w-ylh. DruMvo as lahko vstmnuvl i
ga na dalj na pojasnila ee Je obrniti n* Klavnega tajnika.
Thrift IS
Pbwer
BP*WS.S.
Dunajski listi o podpisu miru
Vsi dunajski listi so komentirali podpis mirovne pogodbe v Ver-sail lesu, ki da pomenja popolen poraz in nemoč. Tolažijo pa javnost, da bo nemški narod doživel boljše dni, ako bo pridno delal.
"N. W. Tagblatt" piše, da se najgroznejša vojna zaključuje z 1 najslabšim mirom. Prej so vedno vojskujoči se stremeli za tem, da se omogoči mirno življenje sosednjih držav, ki so se. sporazumele. Versaillski mir pa ne kaže 110 benih takih namenov. Prema ga n-|cem se nalagajo ponižujoče obvez j nosti, ki zapirajo pot mirnega, i sporazumnega in skupnega živ-
J Ijenja.
"N. Freie Presse" piše, da je. v Versaillesu podpisani mir mejni ; kamen v razvoja človeštva. Angleška in Amerika sta postali neomejena gospodarja mnogiii sto i milijonov, ki žive med zahodom j in vzhodom, gospodarja na kopnem in na morju, sodnika med vsemi narodi.
Zmagali so narodi, katerim je postalo kapitalistično naziranje skoro veroizpoved. Težek dan za Nemčijo je za nami. Nemčija je zaigrala vojna ter bila strašno prizadeta. Toda prej, kakor menijo sovražniki, bo postalo stališč« j Nemčije v svetovnem gospodar-; stvu močno, kljub pogodbi, ki jo j ji je izsilil sam pekel.
"Zeit" piše: . — V istem zgodovinskem kraju, iz katerega je izšlo nemško . cesarstvo, so morali polstoletja pozneje pooblaščenci nemškega I naroda podpisati mirovno pogod bo, ki je prizadela nemški državi ; najobčutnejše rane. V vsej no-! vejši zgodovini ni primere, da bi se premaganemu narodu naložile take žrtve in taka ponižanja.
Nadalje piše "Zeit" o bodočih nalogah Nemčije ter poživlja nem ško ljudstvo k novemu delu in naglaša potrebu miru.
"Zeit" in druig dunajski lisji upajo, da bo mir. ki se bo sklenil z Nemško Avstrijo, ugodnejši, zlasti "Reichpost" obeta Du-najčanom Celovec in zatrjuje, da je ententa v resnici obljubila Celovec Nemški Avstriji.
"Arbeiter Zeitung" piše, da so I socijalisti pričakovali sporazumne ga miru, ki bi zacelil pekoče rane in povdarja, da noče gledati v preteklost, temveč krepko delati za zgradbo socijalističnega sveta, ki ne bo poznal nobenih v<>jn-	a m.
GEST — NOVI ANGLEŠKI POSLANIK V WASHINGTON^.
London, Anglija, 12. avgusta. Jutri bo izjavljeno v poslanski zbornici, da bo prihodnji angle ški poslanik v Wasliingtonu baton Grey.
—————--
ČASI SE SPREMINJAJO.
Boljševiške grozote ali grof šofer.,
Protiboljševiki s matrajo za največjo grozoto to. da bodo morali — delati— Zato pa navajajo nekateri dunajski časopisi kot — strašen slnčsj to, da potniki, ki prihajajo iz Budimpeite na Dunaj. soglasno potrjujejo dejstvo, da je služil prejšnji ministrski predsednik grof Michael Karoly« pri Beli Kuna kot avtomobilski šofer...
To je grozno.. .za.. .oba, kajti če bo vodil Karolyi Kunov avtomobil tako, kot je preje vodil dr-, savni voz, bo tudi Kun enako; Karolyi ju kmalu zavozil in zletcL i
Vendar pa upajmo, da bo b<>| Ije! Česi se izpreminjajo in Karolyi se je ž njimi najbrže tudi | izpremenilf!
Naučil se jo morda voziti.
Eksploatacija bakra.
V Splitu se je uredilo droštve za eksploataeijo bakrenega rudnika v Budilki ravni v Hercegovini. Is tega rudnika so pred 20. leti Angisfi izvažali baker.
a»!revmi delegati pod imenom: de-j legali Milili Avstrije.	j
flCAfl NAKOPA, IS. AVg.1813
Glas Naroda
najstar. slov. dnevnik v A meriki
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov.
Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta. H^HHli:^' graf;
Priobča romane, povesti, šalo, raznoterosti.
Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja.
Razširjen je po vseh slovenskih naselbinah od
Atlantika do Pacifika.
Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, in Zapadne Slovanske Zveze
Najboljše sredstvo za oglaševanje.
Stane za vse leto $4.00 Za celo leto za mesto
New York	$5.50
Za pol leta	$2.50 ^ po} leta	$3.00
Za četrt leta	$1.25 Za četrt leta	$2.00
Naročite ga zasvojce v starem kraju
Za Evropa za celo leto	$6.00
Za Evropo za pol leta	$3.50
Tehnično osobje je organizirano.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	New York City
I ike in zvezne sile sklenile, naj se imenuje nova avstrijska vlada "Avstrijska republika".
Paris. Francija. 12. avgnsta. —j
AV8THUULA REPUBLIKA.
m
Nemška grozodejstva v Velikov-I I I cu na Koroškem
V	mestu in okolici so oropali Nemei vse zavedne Slovence. O? -finskega gerenla in ža našo slovensko stvsr velezaalužnega g. Čaila •o tako popolnoma oropali, da je vrli mož zdaj na stara leta popo1-nema uničen. Gg. kanonikoma Štibu in Kotnika so vzeli vso njihovo opravo in obleko. V slovenski posojilnici ko staro slovensko bla-j irajno razlomili, ali tu niso prišli na svoj račun, ker v isti niso na* I i denarja. Še večjo smolo so imeli nemški vandali pri novi oklot.-iij i»lagajni, v kateri se nahaja gotovina in sosebno obligacije vojnega, poaojils. »Posrečilo se jim je sicer blsgajno od stene na tla sprav'*;, ali odpreti je niso mogli, zaksj njene debele stene so zmagovito kiju bova le nemškim veleroparjem. Tudi slovenskega hrojaea g. Potomka so deloma oplenili, ravnotako tudi orožniškega stražmojstra, Ledererja in zemljemerea g. Kvardo. Neeuveno surovo so pa potepali z na smrt bolnim g dekanom Čemer jem, ki ni mogel pobegniti ; Šestkrat so vdrli v njegovo bolniško sobo in mu strešne grozili. TaLo je rekel neki nemški vojak:
- Udarite ga s puškinim kopitom po glavi, saj je davno vis'icei zaslužil!
Vseli so mu ves denar, ki ga je Imel in popili v kleti nad sto litrov vina Ko je dekanova gospodinja podivjane nemške vojake provia, da l i vsaj toliko vina pustili, da se bo moglo masevati. se je zadri neki nemški vojak:
—	Wir brauchen keine M esse und keine Pfaffeii \roi ne potreb.--j
jemo maše in farjev).	_ J
Resnici na čast se pa mora priznati, da so te nekateri velikovški nemški veljaki krepko zavzeli za v taki veliki nevarnosti se nahaja ! jočega g. dekana in zabranili, da se mu ni še kaj hujšega pripetilo —j Vso svojo jezo pa so izpraznili nad "Narodno šo'.o" ii; župnisčem v, Šent Rupert 11. Škoda je tu tako velika in opustoinje lako veliko, <aj te ne da popisati. "Narodna šola" je bila Nemcem od nekdaj trn v j peti in so napadali pri vsaki priložnosti. Sosebao zdaj se je večkrat
Čulo iz nemških vrst:
—	Narodna šola je kriva, da so jugoslovanske čete >aeedle Velikr-rec, zakaj ona je organizirala slovenski živelj severno od Drave.
Med divjim krikom so naskočili nemški vojaki in oboroženi nem-škutarski civilisti "Narodno šolo", vrgli so proti poslopju tri ročr.e granate in strašno streljaji s puškami. Šolske sestre so do smrti pre straiene zbežale v klet, kot prva žrtev je padla osen najstletna gojen-ka in učenka gospodinjske šole Rozika Kofler, kmečka hči iz Št-1,na j pri Beljaku. Mogla je pridna deklica še v klet leteti, potem se je zgru-j <111 a in umrla.
Čez nekaj dni je prišel dekličin oče v Št. Rupe-t, je dal svojeg. dragega otroka na pokopališču izkopati in odpeljati truplo domu.
Ko so potem vojaki udrli v klet, so jim sestre rekle pogumno: j
_Odnehajte vendar, ena žrtev že leži mrtva na tleh, sicer jih bo ^
še več 1
Neki nemški vojak je kričal nad sestrami:
—	Vi ste otroke poslovenjale, danes je prišel dan plačila!
To se je zdelo celo drugim vojakom odveč in trenutno niso sestram ničesar storili. Za sestre se je zdaj potegnila vrla gospa Nov*"., sr proga orožniškega stražmojstra, ki stanuje v vili tik "Narodne Šole", katera je tudi last družbe sv. Cirila in Metoda. Ta je vzela ses-tre v vilo, in, ko so nemški vojaki pozneje tam sestre napadli, je gc-spa Novak, ki je rojena Nemka iz Gornjega Štajerskega, pogun.ru> stopila pred zbesnele vojake in rekla z vso odločnostjo:
—	Le čez moje mrtvo truplo boste mogli sestre napasti, potem pa boste imeli sramoto, da ste nemško ženo umorili!
Tako je gospa Novak rešila ubogim sestram življenje; čez nekaj dni so sestre odpeljali v Št. Andraž v labudski dolini in jih tam v ta-m oš njem samostanu internirali.
V	narodni šoli je trajalo ropanje cela dva dni, prišlo je iz vseh okrajev okolice, celo iz nemških krajev, veliko ljudstva, ki je obenem z vojaki oropalo vse v šoli in odpeljalo na avtomobilih in vozovih. — Zdaj je veliko šolsko poslopje popolnoma prazno, le v razredih so še klopi in v internatnih sobah par miz, vse drugo so odvedi roparji. — Najgrše so se vedli naravnost podivjani vovberski nemškutarji. Kra-j sne omare v posvetovalnici z dragocenimi prirodoslovnimi in fizikj.-Iičnimi zbirkami in vsa knjižnica — vse je izginilo, ne vidiš nobenega razpela, nobene podobe več na stenah, povsod so same gole s»,»-ue in tla ao pokrita s samimi raztrganimi zvezki in knjigami.
Vrhunec je pa divjanje doseglo v šolski kapelici. Krasni izrezljani oltar je silno poškodovan, svečniki so izginili, vsa mašna obleLa in mašni kelih so oropani, šolska dekla Franca Pušl je bila priča, l'o j«- nemški vojak z bajonetom strsšno preklinjevaje odprl taber*ui-kelj, vzel ciborij in svete hostije s roko zmečksl. Ko je dekla pobrala nekatere sv. hoštije, ki so na tla padle, ji je vojak hoštije vzel. Nato je dekla ostanke svetih hostij pobrala in jih sežgala, da jih tako obvaruje nadaljnega oskrunjevanja.
Ravnotako so oropali tudi šolsko telovadnico in na sestrinski pristavi vso živino: konje, govejo živino in vse prasce. Sestre so izgubile vse imetje in imajo velikansko škodo. Tudi. sentrypertsko župni&e je popolnoma oropano in so same gole stene. Tudi župnijska cerkev % Št. Rupertn je nekoliko oropana, vendar so dobri farani še pra\o-Časno rešili kelihe, monštranci in obleko. Da so ljudje mogli mou-ttranco in ciborij iz tabernaklja rešiti, je v tej skrajni sili neki bi v. ti mašni strežnik vzel spoštljivo «v. Rešnje Telo in svete hostije iz ciborij a, dejal jih v snažno ruto in potem vse skupaj sežgal, da se je tako obvarovalo presv. Rešnje Telo onečaščenja Tudi v okolici i o nemški vojaki oropali več zavednih slovenskih kmetov, nekstere eel*. pretepli.
To jo tista hvalisana nemška kultura, a katero bi Nemei še nadalje nas koroške Slovene« osrečevali. Ali, hvala Bogu, tudi za nas toliko stoletij zatirane koroško Slovence je napočil vstajenja dan
Vsa škoda samo v velikovški občini znaša dva milj ona kron. Nr. J>o davno vlado prosisso, da naj škodo nemudoma da ceniti in z naglo pomočjo pride oropanim na pomoč! Zdaj je v Velik ovcu in okolici ras mirno, zakaj hujskači so pobegnili, za red in varnost pa skrbi nafte hrabro jugoslovansko vojaštvo.
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA /r^K INkORPORIRAMA
». JULIJA 1906	27. 0KT0BB4 1006
WESTE&N SLAVONIC ASSOCIATION
OUfBi nidi: Oamr, Colorado.
GLAVNI ODBOB:'
Pndawlalk: J OH* KKEC, 44» WutL St., taftr, Oolo. PodprnlarOalk: JOHN FAjDltiA, Bos S3. UadTiie, Gola «ka»al tajalk: FRANK SKRABEC, 4WM Waab. St.. Denver, Golo. Z*i*t»«iifcar: ROBERT ROB L EC K, sta. 5, Pueblo, Colo. Hiatal blacajaik: JOSIP VLDETIČ, 4485. Losu St, Dearw, Cola Zanualk: »RANK ZAITZ, 514 W. Centum St., taadvlte, Cola
NADZORNI ODBOR:
PradMMlatk: JOHN GERM, 734 Moffat Are.
MIHAEL KAPSCH. 60S N. S (»race St., Colo. 8 princa, Ooto,
GnAiRGC PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver,
POROTNI ODBOR:
PredMdotk: ANTON KOCHEVAR, 12M Berwlnd Are., Pueblo, Colo JOHN KtiCM AN, LaOS Mabr«a Ara, Pueblo, Colo. FRANK CAN JAR. 600-501 — 45 Ave., Denver. Cula.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Predsednik: FRANK BOTTZ, RR. 2, Box 132, Pueblo, Colo. ntANK MARTIN JAK. Box 25». Ely, Minn. P1CTI:R CEHHELL. 44«4 Wash. St. Denver. Oolo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
lir R H BCRKETT, 4487 Washington St.. Denver, Cola.
GLAS NARODA. 82 Cortland t Street. New York. N. 1. Tm 4snarae nakaaalee la vaa uradne stvari m poSUjajo as gl. tsf-•ika, wttoibf aa peedwdaika (1 nadaoruega odbora, pieptrau aadata pa aa pred—da tka davnega porotnega odbora
tostmesečan iačuh iiriot slovahskk zveze nr sicut oo i. januarja - do
30.	junija 1019.	' - '
SKUPNI DOHODKI.
o	«
s	c	o
g ®	a>	S -s
5 a	.5 J*	> S	X	o
"S .S »S	s	-2x2—	S	s
*	s 2 i	-SS	« m	r. >	»O
*	*	-o	"g
I S 2	g	o5	- g-o	I	«
3 1 1-3 j	I	ll	i i	I	I
« -< <	g	E	*	»23	S r
1. $ 583.11 $ «573.00	$ 75.99	$2.00	$4.52	$ 576.00	$	1814 6'?
3.	$ 815.10 $ 837.00	$114.38	$ 6.30	_ $1075.00	$	2847 78
4.	$ 127.93 $ 837.00	* 16.84	$ 160.00	$	438.27
5.	$ 712.21 $ 737.00	$ 9*2*	$18.00	$7.00	$3.75 $ 947.05	$2518.29
6.	$ 83.87 $ 102.75	* 14.98	$ 3.00	$ 4.00	$ 1.25 $ 105.00	$	314.85
7.	$ 282.01 $ 303.75	* 40.50	$ 4.00	$ 1.00	$ 75 $ 396.75	$	1,028.76 M. $ 188.56 $ 194.25	$ 25.90	$ 2.00	$ 205.00	$	615 71 9. $ 193.75 $ 207.00	$ 30.65	$ 3.00	. $ 75	$ 243.00	$	678.15
30. $ 15.51 $ 17.25	$ 2.30	* 15.00	$	50.06
11.	$ 123.48 $ 139.50	$ 18.60	$ 25	$ 160.00	$	441.83
12.	$ 46.68 $ 58.50	$ 7.82	$ 64^0	$	177.50
13.	$110.76 $118.50	$ 45.40	$4.00	$50	$ 50 $ 127.50	$	37716
14.	$ 145.10 $ 162.00	$ 19.25	$ 4.00	$ 50	$ 50 $ 175.00	$	506.35 l.v $ 43.26 $ 40.50	$ 5.44	$ 50	$ 44.75	$	134.45 |
16.	$ 737.99 $ 797.90	$117.51	$104)0	$ 75	$ 1.25 $1032.10	$	2.607.50
17.	$ 119.17 $ 125.75	$ 17.30	$ 7.00	$ 90	$ 1.50 $ 125.01	$	396 63
19.	* 52.20 $ 58.50	¥ 7.80	$ 70.00	$	188.50
20.	$ 95.55 $ 115.50	$ 15.20	$ 3.00	$ 75	$ 137.50	$	367 50
21.	$ 264.98 $ 256.80	$ 30.40	$ 7.00	$10.50	$ 2.00 $ 345.00	$	916 68 22 $ 288.36 $ 195.25	$ 25.79	$ 75	$ 25 $ 305.00	$	815.40
23.	$ 123.18 $ 147.95	$ 15.38	$ 8.00	$ 4.50	$ 50 $ 122.50	$	422.01
24.	$ 81.62 $ 81.45	$10.48	$22.00	$14.75	$ 50 $ 35.00	$	112 00 "
25.	$ 34.05 $ 35.35	$ 4.60	$ 2.00	$ 50	$ 2.75 $ 45.00	$	257.05 ------------«- L
$5268.43 $5438.95	$725.69	$99.00	$58.82	$15.50 $6511.66	$18.118.05
Obresti ..............$	370.17
Skupaj sprejeto od 1. januarja	do 30. junija 1919......$18.488.22
J&A8 MARODA,-13. AVQ. lBlf-
Z ozirom na sklep zadnje koill veneije in ker se je pripetila po-1 mota pri sestavi ali tiskanja pn-l vil, se doda iz zapisnika zadnjefl konvencije k točki člen 26. b) ji J sicer: Vsak novo-pristopli člani plača ob pristopu $1.00 v rezerv-I n. sklad, poleg tega pa plača šel $1.50 za $1.00 na dan bolniške! podpore in $3.00 za $2.00 na dani bolniške podpore, katera svota sel !pa. pripiše v bolniški sklad. Tu I je v veljavi do prihodnje kon-5 veneije razven tekom posebnih kampanj.za pridobivanje novih članov.
Temeljna pogodba za združenje j slovenskih organizacij v Ameriki ;se odobri od glavnega odbora Z. S. z. S pripombo, da skupna kon i vencija izpiše popolnoma novo načelno izjavo, katera bo jamčila popolno svobodo vsega verskega in političnega vprašanja, ter se jo da članstvu na razmotrivanje ' in splošno glasovanje in sicer do 1. novembra 1919. Vse glasovnice pa morajo biti v glavnem uradu Z. S. Z. najkasneje do 1. dee. Glasovnice sprejete po 1. dec. so neveljavne.
i
Temeljna pogodba.
Ker je nujno potrebno, da se doseže združitev slovenskih podpornih (organizacij) Jednot in [Zvez v eno močno podporno organizacijo, ki bode našemu članstvu zasigurala varnost zavarovalnin in mu znižala upravne stroške, so zdrnežni odbori S. N.
P. J., S. D. P. Z.. 8. S. P. Z., J. S. K. J. in Z. S. Z. na konferenci dne 7. julija 1919, v dvorani S. N. D. v Cleveland, Ohio, sprejeli sledeče pogoje ter jih tudi predlagajo članstvu prizadetih organizacij v odobritev potom splošnega glasovanja.
Pogodba, izdelana dne 9. julija 1919, med Slovensko Narodno Podporno Jednoto, ustanovljena in poslujoča pod zakoni države Illinois, s sedežem v Chicagi, Cook County, država Illinois, kot prva stranka in med Slovensko Delavsko Podporno Zvezo, ustanovljena in poslujoča, pod zakoni države Pennsylvania, s sedežem v Johnstown, Cambria County, država Penna.. in med Slovensko Svobodomiselno Podporno Zvezo v Chieagi. Cook County, država Illinois, in med Jugoslovansko Katoliško Jednoto, ustanovljena in poslujoča pod zakoni države Minn., s sedežem v Ely, Minn., država Minn., in med Zapadno Slovansko Zvezo, ustanovljena ill
poslujoča pod zakoni države Colorado, s sedežem v Denver, Colo, kot druga stranka.
Sporazumni skupni pogoji so n.erodajni za vse stranke, da istf*
izpolnjujejo. Tem potom je odločeno meti zgoraj naveden i m. i strankami, da se združijo v eno organizacijo, ter da se premoženje druge stranke prenese na ime j Slovenska Narodna« Podporna j Jed nota.
Ti pogoji se smatrajo kot te- I meljna podlaga nameravane izvr- 1 šitve med strankama, ampak s« j ■•uveljavijo med strankama šele 1 takrat, kadar so isti pod splošnim glasovanjem članstva, in to v J smislu pravil ali tozadevnih reso- 1 lucij prizadetih organizacij.
V slučaju, da potrebna večina j prizadetih organizacij od glasuje j v prid združenja, naj se to zgodi j pod sledečimi pogoji:
1.	S. N. P. J., S. D. P. Z., S. S. j P. Z., J. S. K. J. in Z- S. Z. sej združijo pod čarterjem Slovenske I Narodne Podporne Jednote, ka-j tera pravila postanejo pravomoč- j na s časom faktičnega združenja I za članstvo vseh organizacij, kil se združijo na podlagi teh pogojev.
2.	Slovenska Narodna Podporna Jednota, pod katerim čarterjem se združenje izvrši, prevzame vse obveznosti organizacij, ki se žnjo združijo., in to z dnem, katerega odloči združevalni odbor.
3.	Glavni odbori posameznih organizacij, katerih članstvo odobri pogoje za združitev, morajo ob času, ki ga določa združevalni odbor, oddati vse premoženje in poslovne knjige skupni organizaciji. Denar, naložen na imena posameznih organizacij, se mora dvigniti s potrdilnim podpisom glavnih odbornikov vseh prizadetih organizacij in s podpisom gl. tajnika in blagajnika skupne organizacije in s podpisom predsednika združevalnega odbora.
4.	Slovenska Narodna Podporna Jednota, pod katro se adrnie-njpe izvrši, mora jamčiti k njenim premoženjem vsako najmanjšo obveznost članstva organizacij, ki se žnjo »drogje.
(Nudalj*vaojftT~& ■TatMT 11
** v.
__
dediči potrdijo njegov račun v znesku $60.00 *e mu isti izplača.
®ra t Skrabec podpira. Sprejeto soglasno.
Brat Skrabec predlaga, da se plača še nadaljnih $50.00 iz po-smrtnine za pogrebne stroške za pokojnim članom Anton Kralič. član dr. št. 4, v MIdvale, Utah, kakor tudi za pokojnim John Smajdik, član dr. št. 1, in to pa šele po sprejemu zavarovalne po-! lice.
Brat Roblek podpira. Sprejeto soglasno.
Brat Skrabec poroča, da je bil cheek št. 914, izkazan za pokojnim Vincenc Kolar, od društva; št. 14. vrnjen. Po kratkem raz-motrivanju se odloči, da se istega vloži nazaj v smrtninski skLad in sicer toliko časa, dokler se de-deči ne zglasijo.
Brat tajnik poroča, da se pri "Alien Property Custodian" nahaja sledeča svota za spodaj o-menjenimi pokojnimi člani: ! -Josip Perme, št. 5, $400; Mar-jtin Ponikvar, član dr. št. 5, $400; Frank Intihar, član dr. št. 5, $400: Josip Germ. član dr. št. 5,! $400; Charles Požar, član dr. št. 5« $400; John Videč. Član tir. št. j 17, $400; Andrej Fijačko, član dr. št. 13, $300; Anton Oster-man, član dr. Št. 21, $400.
S tem se tudi opozarja vsako' krajevno društvo, da si naj vsa krajevna društva natančno žabi-lježijo imena onihih uinrl članov, katerih denar se nahaja pri Alien P rope rti* Custodian in da naj kakor hitro mogoče dobijo naslove njihovih dedičev.
Nadalje sporoča brat tajnik, da se je zaupniku tekom zadnjih šest mesecev izplačalo za mlado let ne dediče svota v znesku $2616.G0.
Prečita se račun "Glas Naroda" kot Zvezino Glasilo in sicer: glasilo za šest mesecev $120. -00 potnih listov, dve strani, $7.50; 400 zdravniških spričeval, štiri strani, $16; 200. prestopnih listov $5.00. Prečita se tudi račun 'Glas Svobode' za tiskanje članskih klasificiranih kart in sicer v znesku $25.00.
Brat Germ predlaga, da se oba računa plačata. Brat Kapsch pod pira.
Sprejeto soglasno. Brat predsednik zaključi sejo ob polnoči in sicer do 8. ure v pondeljek, dne 28. julija 1919.
Druga seja, v pondeljek, dne 28. julija.
Brat predsednik otvori seji ob osmi uri zjutraj. Prisotni so vsi odborniki.
Brat Pavlakovieh predlapra, da so poročilo lajnika vzame na znanje. Brat Videtich podpira. Predlog sprejet soglasno.
Brat blagajnik sporoča o finančnem stanju Zveze. Brat Kapsch predlaga, da se poročilo blagajnika vzame na znanje. Brat Pavlakovieh podpira. Predlog sprejet soglasno.
Nadzorni odbor sporoča, da so gotovi s pregledovanjem knjig ter jih našli v dobrem stanju.
Skupni dohodki zadnjih šest mesecev	$18,488.22
Skupni zdarki zadnjih šest mesecev	$26,138.78 Primanjkljaj $ 7T750.56 Imovina dne 31. decembra 1918 $28,565.27 Imovina dne 31. julija 1919 $20.917.71
Z ozirom na to ker ima še izplačati okoli devet tisoč za sedaj narastle posmrtnine je prišel nad- 1 zorni odbor do zaključka, fia svetuje glavnemu odboru, da se podvoji asesment za smrtninski bi stroškovni sklad za dva meseca.	,
Brat Roblek predlaga in brat Skrabec podpira, da se poročilo nadzornega odbora vzame na znanje. Predlog sprejet soglasno.
Brat Skrabec predlaga, da bi se aseraent za smrtninski in stroškovni sklad podvojil za mesece oktober in december, to pa vsled tega, da se čim prej doseže sol-ventnost organizavije. Brat Germ podpira.
Predlog sprejet soglasno.
Spodaj podpisani nadzorniki Z. S. Z. s tem potrjujemo, da s' .o pregledali knjige gl. tajnika in blagajnika, ter jih dobili v , dobrem stanju. Knjige tajnika in blagajnika se popolnoma strinjajo v vseh ozirih, zato izjavljamo, da je zgoraj objavljeno poro- -'-'lo" pravo in resnično, katero tudi potrjujemo z lastnoročnimi podpisi pred javnim notarjem.
^ V Denver, Colo., dne 28, julija 1919.
John Germ, I. nadzornik.	Mihael Kapah, H. nadzornik.
Iborf* PaVlakovič, nt nadzornik.
Sabeer&ftf and sarora to me fhis 28tU daj of July A. D. 1919 < My ewaisaion expires March 9. 1921.
'Zapisnik U. glavne seje
Zapadne Slovanske Zieze
t _
-
dne 27. in 28. julija 1919.
--
1 Prva seja v nedeljo, 27. julija.
\ Brat predsednik otvori sejo ob uri zvečer. Prisotni so pred-jsednik, tajnik, blagajnik, zapls-j nikar in trije nadzorniki, j Brat zapisnikar prečita imena I glavnih odbornikov. Nato se čita zapisnik zadnje glavne seje. Brat jPavlakovich predlaga, da se za-| pisni k spr?jme. Brat Kapsch pod-jpira. Sprejeto sdglasno.
Bmt tajnik prečita resolucijo dr. Cleveland glede znižanja pristopnine. Po daljšem razmotri-vanju hrat Germ predlaga, da se napravi kampanja za pridobitev i.oA-ih članov in sicer tekom septembra in oktobra in da tekom te ka&panje vsak novo-pristopli član plača samo $1.00 pristopnine, katera svota se pripiše v smrtninski skiad. Ako pa po preteku
Te kampanje jrlavni odbor spre-vidi, da bi bilo umestno isto po-' daljšati, se bo to storilo potom korespodenee. Brat Roblek podpira.
Predlog sprejet soglasno.
Nadalje se zopet upošteva resolucijo dr. Cleveland glede nagrad društvom tekom te kampa-npe zo žirom na to, da se da vsakemu društvu enaka prilika pridobiti si eno ali drugo nagrado, ter se po daljšem razmotrivanju na predlog brata Bobleka sklene sledeče: Število novih članov se bo računalo po tedanjem številu članstva vsakega društva, n. pr. ako drnštvo z 50 člaiii pridobi 6 novih članov, isto prekosi društvo z 200 Člani katero je dobilo 20 novih članov, kajti manjše društvo je po primeri njih članstva pridobilo večje število novih članov. Brat Pavlakovicli podpira ta predlog.
Sprejet soglasno.
i Brat Videtieh predlaga in brat ^Kapsch podpirat, da se razpišejo .nagrade v znesku $50.00 in sicer: prva nagrada $20.00; druga nagrada $15.00; tretja nagrada $10; .in četrta nagrada $5.00.
Sprejeto soglasno.
Brat Germ predlaga, da se po-grebniku za (pokojnim Matevž Marolt, cert. št. 684, član dr. št. ,9, plačao stalih $50.00 pogrebnih stroškov; račun rojaka Ignac Pi-. kel se pa odloži do časa, da glavni tajnik natančno poizve od dedičev pokojnega Marolta, in ako
' KAZNI DBUGS 8TR0&KI.
Šestmesečna plača glavnemu tajniku	$ 450.00
Letna plača drugih uradnikov	77.00
Zamuda časa in vožnja nadzornikov	in zapisnikarja 69.14
Z a vožnjo delegata na konferenco za	.Jugoslav Relief 75.00
Pravila in drnge tiskovine	198.1-»
Poštnina in express za pravila	42.65
Vrhovni zdravnik	18.75
Za sestavo pravil, R. Roblek	65.00
Nagrada R. Kobleku, odobrena na konveneiji	10.00
A-1 nary za valuation report	15.00
State Insurance Department	5Q.00
Naročnina glasila tajnikom.	84.00
Za IfJišej čekovne knjige	11.00
Brzojav na predsednika Wilsona	M.50
Za trak pihalnega stroja in znake	2.60
Stanarina pisarne	* 39.00
** Skupaj____$ 1.210.78
I/.pJačne operacije	i 200.00
izplačana bolniška podpora	~	5178D0
l/niačana posmrtni na	19,550.00
-1
Vseh stroškov skupaj____$26,138.78
SKUPNI PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV.
Imovina v gotovini dne 31. decembra 1918	$28,568.27
Skupni dohodki od 1. januarja do 30. junija 1919	$18,488.22
Skupaj----$47,056.49
Skupni izdatki od 1. januarja do 30. junija 1919	$26,138.78
Preostanek dne 30. junija 1919	$20,917.71
DENAK JE NALOŽEN NA OBRESTI	SLEDEČE:
iU. S. Liberty Bond*, prva izdaja	$ 1.000.00
I r. S. Liberty Bonds, tretja izdaja	4,000.00
IU. R. Liberty Bonds četrta izdaja	6,000jOO
I S. War Saving Stapms	830jOO
-?—
Skupaj na obrestih____$11,83040
Denar na čekovnem prometu Colo. Nat. Bank	9,087.71
i
Skopaj----*20,917.7i
DEXAK JM KUHUD KAKOR SUDI:
Smrtninski rklad	$ 9,613.65
Bolniški in poflcodninaki sklad	7.717.51
llezervni sklad,:	3.0660*
"Tpravni sklad ; _ . t	526.37
* " * i—!
Skupaj----$20,917.71
Mm Paketa, gL jniiifclk _ VM SknbM, fL tojitt ' m m rtmi-ii . .iWi. aMMl^lMMM^. A HwpJfcWL.
PROBLEM REKE REŠEN?
novi jena dejstva, temveč stavi ja-jo tudi predlog, o katerem je komisija prepričana, da bo ustanovil mir na Reki.
List pravi, da so sklepi zadovoljivi sa Francijo, ne da bi žalili
Rim, Italija. 12- avgusta. — Za- i v cz mika komisija, katero je ime »oval najvišji vojn* svet, da pre-sžče zadaje aered« aa Raki, j« re-«da tamefeje težkoče. — Tako poroča "Conim deila Sera". —
redno polto ali pa priporočeno. | Toda pošta ne fprejema še niti crnotav, niti blaga, tudi ne, ako je preplačano po litem tarifu kakor pisma, sa nobeno izmed sledečih dež«v: Jugoslavijo, detuKtovaskew Pol,si:C in Nemška AvrftiWi
Postna zveza z Jugoslav" a
Glavni poštar Združenih drživ daje na znanje, da vsled zbaljša-nih poštnih zvez v Evropi bo pošta Združenih držav od sedaj napi ej sprejemala pisma, dopisnice, vrorce in thkovioe ZA VSE KRA JE JUGOSLAVIJE, bodisi kakor
Iz Urada Predsednika Nadz. Odbora Z. S. Z. I
Cenjeni člani in članice ZSZ., bratje in sestre.-—-Dane* vam prinašam šest mesečno finančno jioročilo ZapaJne lov a trnke Zveze, iz katerega je razvidno, kako hudo nas je zade<a Šoantka iuflneiiea lanskega leta meseca oktcrfjra in i.ovembra. Poscb-j ni asesment, katerega je bil gl. inlbor prisiljen razpisati, je sicer c!'-| loma |Hikril narasle posmrtnine, ttwla zadostoval pa nikakor ni. P* j pa dose/e prepisana solventnost Zveze, je nadzorni odbor po d»lj-| s tu razmotrivanju prišel do zaključka, da je potreba razpisati še eni : rat p«.N«-hcii asesment in svetoval glavnemu odbori, da naj se razpise »ueseea oktobra in decembra letušnjepa leta dvojni aseement aa, « članstvo Zapa4lne Slovanske Zveze in sicer samo za smrtninski| "mi upravni sklad. Bolniški sklad pa je dovolj močan, tako da ni p«*-ireba jHtm-bnepa asesment a v ta sklad.
Torej ta nasvet je bil sprejet na glavni seji dne 28. julija 191S.' /ato opominjam vse cenjeno članstvo na sklep glavnega odbora, da ttf* vpošteva.
Cenjeni bratje in sestre, prepričani bodite, da glavni odbor rij storil to i z svojega lastnega nagiba, ampak je bil v to prisiljen. Sili jo ga stroge postave, ki strogo zahtevajo, da mora solventnost vs*.-e organizacije rasti, da pa je t>» mogoče, je bilo potreba posebneži! isesmenta. 1'mrljtvost članstva ZSZ. je bila tu<li v letu 1919 več kit; normaliih Zato je pa popolnOmu umesten razpis posebnega ases. ( Vem. <la je vsakemu teško v tej strašni draginji, toda ko smo
I
pn-stali vojno, prestali frrozno influeneo, prestali bomo tudi ta nu» -iiidlfiikotistni dyf»jni smrtninski in upravni ases. Torej še enkrat kii-j «"-eia vam, ila vpostevate sklep in ne lindiijte se nad sklepom glavne-: ga odbora, kajli le glavni odbor ve. kako stroge so nostave dandanes!
I
r a v s«- podporne organizacij«.
Wst-lim sredin tmli lahko rei"-»-rn, da zilniženje ie blizu. Kmalu bo-, ste r-itali takozv. i'levelandskit pogo<lbo, katero so podpisali zastop-f t tki SNIM , SSPZ.. SI>PZ., JSK.j. in ZSZ. To pogodbo je odobril ti.-j Ji glavni odbor ZSZ ter je predložil članstvu na sp'ošno glasovanje, j, Ne b«»m diktiral nobenemu, le toliko rečem, da edini napredek! slovenskih jednot je združenje. Zato se lw»m zavzel z vso vnemo, daj; ta vzvišeni korak v resnici doseže. Bratje in sestre, tudi na vps i
danes apeliram, da se zavzamete za združenje in to za isto zdnuat-'
i'
t«je, ki nam bo dalo vsem članom in članicam enakopravnost, zdm-l: -eno jednoto pa postavilo in pravo bratsko in trgovsko stališče brez j vsake politike.
Le samo premislite, koliko bomo prihranili samo na vsakdanjih . ••pravnih stroških, koliko na konvencijah itd. Zato se vsi poprimi- ' mo dela za združenje. Zato prosim cenjeno članstvo, da se veckrrt kilo oglasi in izrazi svoje mnenje, poda nasvete itd
Rav no ob istem času, ko že delamo za združenje, ne smen o prenehati z agitacijo za novo članstvo, kajti novo članstvo je naj- ! b iljša podlaga vsake organizacije. Tudi v tem je «lavnf odbor ZSZ razpisal več nagrad in jih tudi tak orazredil, da ima malo društve isti* priložnost za dobiti jo kakor veliko. (Glej zapisnik). Pristopn-j m je samo en dolar in sicer za meseca september in oktober.
Zato na delo, sobratje in sosestre, vsak izmed nas naj pridobi v teh dveh mesecih po enega člana, in naše članstvo se bo podvojil. To je pa ie mogoče, ako gremo na delo z združenimi močmi in z «!o~ !.ro voljo. Zato naprej! Geslo naše pa bodi 100 odstotna solventnv,t ZSZ z dnem 1. januarjem 1920!	\4
Upajoč, da bodo te skromne besede dosegle uspeh pozdravljam iskreno vse člane in članice ZSZ ter ostajam vam vdani V Pueblo, Colo, začetkom avgusta 1919.
John Germ, L nadzornik.
-' .
IZDATKI
-
Zapadne Slovanske Zveze odi. januarja do 30. junija 1919.
--—---------i
St. Pla čana bol.	Plačana	Izplačane Skupaj
podpora	smrtnina	operacije
—-—---:-j
1. $ 509.00	$ 3,700.00	$ 4.209.00
3. $ 559.50	$ 4,000.00	$ 50.00 $ 4,609.50
$ 33.00	$ 33.00!
5.	$ 797.00	$ 4,200.00	$100.00 $ 5.097.00
6.	$ 52.00	$ 1,000.00	$ 1.052.00! $ 97.00	$ 97.00
K. $ 524.00	$ 524.00
9. $ 141.00	$ 500.00	$ 641.00
11. $ 134.00	$ 134.00
1l'. $ 62.00	$ 62.00
13.	$ 379.00	$ 379.00
14.	$ 109.00	$ 450.00	$ 559.00,
15.	$ 23.00	$ 23.00 lb. $ 715.00	$ 3,000.00	$ 50.00 $ 3.765.00 17. $ 131.00	$ 131.00
19.	$ 41.00	$ 41.00
20.	$ 181.00	$ 181.00
21.	$ 229.00	$ 400.00	$ 629.00
22.	$ 337.50	$ 337.50 2:i. "$ 24.00	$ 800.00	$ 824JOO
24.	$ 59.00	$ 1,500.00	$ 1,559.00
25.	$ 41 DO	$ 41.00
$5178.00	$19,550.00	$200.00 $24,928.00
V računih se nekaj ne mina
fi * m- *	i i	^ J t »
.{iravM, očital« neuspešnost teoi - zdravilom. ee pride do kalastrote Tak bolnik je moderna družba, ki >J ne noire uajil in dati to!i poji re»«in-ga miru, ker odtija tista zdravila, ki so pogoj za ozdravlje-| nje I .o i s v sam na« pouči, kateri Uo ti poboji Po Wilsonu vstanov-'Ij.-na Družba narodov je njeaiu 'idealna oblika nove religije. Ideja ic cmžbe ni nova. Že sv. Avguštin je s <ebi lastno t netijo mišljenja razbil to idejo v t3**ohalu»-m
Uda Dravi Isi/ja" Celo člore-itvo naj bi tvorilo eno samo dra-' otrok fto/jih Za Diržbo narodov * Vil sou-»vcn> maulu stavi I.oi*y p««|M)hiotua pravilno na?lcd-jnje pogoj.:;
J. Dobro voljo vs«-h narodov za .pmv«rtk#Ht. Stara resni-a! Že na jbeilvbeniskik pašnikih se je slišal
(ia »It*. Mir ljudem ua zemlji, kateri so dobr«- volj«-' Jn resnično 'je lie 11.* uajpoprej božje kraljej-'>i\o tu njegovo pra ičnust in vso drugo — tudi politični mir— vam J I."« na vratno. Da. pravičnost /a 'vse poedinee. visoke in nizke bogate in revne., pravičnost v res demokratičnem pomenu ie ja»iK-Iwf4*»"na * KiUtuaivciu evangel i-' m A kako j«' ogledi i čut pravičnosti v modrini družbi, lahko s pr--u oiipatno zlasti mi, ki moramo ,1 ui tukaj v Parizu pi-iee, kako se iHK-van ur oda narodov. Pravica '~e priznava le velikim državam in uvodom, majhni se naj zadovolji-'ji le s tem ka^ milostno pride iz mi/, bogatinov, s*	Wilsonu
'ičitajo. čemu se toliko poteguje za "drol:!:" malih narodov 111 dr-jžav' "L'Action francaise" je -tiuja. k- hoče v Franciji združiti in uveljaviti v* pozitivne elemente, ni ta -trnja je pred nekaterimi 'dr*»-vi izrekla, grajo, zakaj je Francija sploh priznala Jigoedavijo' .Mati nagnit sploh ne hi sineii imeli Ij-iuih držav! Se li je potem ču-[diti, «ln pri popolnem pciaaujka-iijii čuta jrtavičnotiri ne more priti tli) UiiiU'.'
- Kol d»u»i ]>ojioj '.a Družbo uaiodov in svHmir mir stavi Loi->> lle-cbični "«t ( d-'sinter'S-v-Mllelit
viliin.m staviti viiji, duševni. |s|t|oaiii, trajni interen nail niateri-jwir.i, hipu:. puMutic-ni. Dejanski P« za-tApnikc vekkih držav vt-di 'soli . -ni/eni i s« bičuost ki pozna ( «• lastno hinre inVn-se. I opolno tola >o ljudem prišle iz spomina l<»in- velike be*<-de; *Kar ti nočeš,
l*i Jiuui tthi storili, tudi t» družna u.- *t«ri/' lirezobzimi Wizi'iu /avla«'u.'e mirovna pogajanja. moti zložno postopanje zavezo.kov samih in pieti eeli m-tenfi s krtač.
—POSLUSAJTE MOJ— ..... J' iHASVFH
Panmm witaw v atari iowwim tar Jim potijite denarna pome«
MipMiiltii bnojem area s Jugoslavijo.
jamCim za vaako denarne poilijatev. tar patujani lata v Ljubi Jan-afco Maatag Hranilnica v LJuMjano, katera izplača nepoeredno In papalM maki naaak vaMn Ijntaa v <»w«»lnl.
Alte ne telite naleti danarja aadaj. al pa lak|w lawtavlta te nitko eaaa kronam a tam. da kadite menjico (Oreft) va aedenje eene far Jn v »edade pnraMaa In al a tem prlnranite denar.
Za me padreananM |lili dennmlfc peCMJatev n potovanja v atari
krak ae abniWa oadw In edlnnia na naelav:
EMIL KISS, Bankir
133 Second Avcna*	New York, H. T.
Vetanovljeno pred dvajaet leti.
' CUU* VAEOrVA 13. ^Vfl t*V9
Pariz ali Moskva !
^ * i
L1 " / • 'l	1
Ljubljanski Naprej" piie:
—	Biunc ali Rim — se j« glasilo o pred davnim eaM)iu i bojn s\*etovuih nazorov, reformacija ali protirefonagrija j« čez te' soe let zopet dvignila Evropo ia gibal in danes je vžgala volja nar' -dov novo bakljo, ki piše na horieont geslo:
—	Paris ali Moskva.
Nikdar preje ni bilo bojno geslo tako velike«ra. svetovnega pomena kakor danes, nikdar preje ni bil boj dveh casprotujoeib s:l tako svetoven, tako splošen in tako globoko v duši narodov ukoreninjen.
Uverjeni, globoko prepričani smo pa tudi, da v doglednem času ne pride več do boja teh dveh svetov, dveh nasprotnih polo\. a ko se danes ta boj neizvojuje. V duši svetovnega človeštva je postala revolueija edino npaaje. ta boj edina pot do izveliennja. to pa radi tega. ker hočemo v tem boju vsi sodelovati, hočemo ohrazovari svet. hočemo postati subjekt in ne le — objekt.
Besniea je namreč, da smo bili narodi v vseh dodanašnjih bojih le ničvreden objekt, s katerim je bresdušni kapitalizem "vad^jal po svoji samovoljnosti. Bili smo do danes vedno le potiskani, ved?.-« le kolovoz, po katerem se je gnjetlo krvoloeje tiraustva in nifcni.vr ona sila. katera bi potiskala, obrazovala svet. nikdar voz z dvei.it: vraneima. ki bi dirjal po svobodni poljani vseobee sreče
Pariz ali Moskva — imperijalizem ali detnokraeija!
To je danes geslo, to je danes svetovno prepričanje, sta dve li. ki morata izvojevati boj do uničenja enega.
Pariz ali Moskva — je danes vera vseeloveštva in vera male-ra broja izkorisčevaleev. S tem geslom se bojujeta dve religiji, d a svetovna nazora. Zato moramo tudi mi povedati, na kateri strani stojimo, moramo izpovedati svojo vero in utelesiti svojo voljo.
Da bi govorile duše — bili bi danes vsi na jasnem! Da bi s-izpovedala danes naša najglobčja notranjost, hi :ie bilo nobenega dvoma, kje bo zmaga, kje je združeno s sreem in dušo svetovno človeštvo. A to geslo duševne revolueije je našlo na svojem potu tn '.i neodkritosrčne in bojazljivee.
Bodimo odkritosrčni! Pariz ali Moskva sta dva glavna poin človeške volje. Pariz je nwtvo telo, izsušeno drevo na grobu kapitalizma — Moskva pa sree in dnša svetovnega človeštva. Pariz je za nas strah in stud pred nadaljnim suženjstvom — Moskva je upanie in vera v pravo življenje posameznika in človeške dražbe.
Za nas ni Moskva sedež boljševizma, ne$;o prestolica in rojstni kraj Odrešenika. ideje osvobojenega človeštva.
Pariz ni za nas poslanstvo miru, nego jarem novega, silnejše-.ra hlapčevstva. Zato bodimo odkritosrčni in priznajmo, da je naša vera iz ideje '*Moskva" izklila.
Bodimo pa tudi — odločni! Ta boj zahteva eeiih značajev, vesr-rili borileev. Ne gre danes le za prehodno urejenje države, ne gve danes za zapečke političnih struj, gre danes za življenje ali nezi**-j l.ienje ljudstva. Ne gre danes le za konzolidacijo Jugoslavije, ne gre za ustvaritev podonavske federaeije in ne za angleški, nemški! ali italijanski imperij! Gre danes za zmago proletarijata eele Evro-j pe. gre danes za uničenje vsega onega, kar nima pravice do uteriif-i ijenega obstanka, kar nima ne po Kristovem in ne po hudičevem nauku sposobnosti do nadaljnega življenja.
Zato bodimo odločni in trezni v prepričanju edino zvelieav ideje v poslanstvu Moskve. Ne Moskve, sedeža boljševizma, nego Moskve, rojstne jasli edine in zveličavne religije vstajajoeegn prr-l^tarijata. Ponavljamo: Ne Moskve, sedeža boljševizma, ne, marveč Moskve proletarijata. demokratične vstvarjajoče is ne razrušiljo.'-r sile proletarijata. V tem zmislu pozdravljamo to vstajenje!
Vprašajte kmeta, kako je razumel te moskovske glasove. Oznanjajo mu Velikonoč osvobojenja iz titsočletnega robstva. — bo '«1 ijovor.
Vprašajte delavca, kako je zahrepenel po tem žaru vzbodutga solnca. Povedal vam bo, da se mu je iz znoja porodila misel osvobojenja iz neznosnega hlapčevstva.	j
Vprašajte intelektualca, kako je on razkrojil to gigantsko jk.- j članstvo iz črne zemlje. Kaj bi vpraševali po odgovoru — vsi so krt j i«:ii tja, kjer se porajajo nove ideje, kjer klije pravo življenje' duhov.
Ne vprašajte pa ene nvaževatelje razmer, katere je Cankar ia-j **o sovražil, ne vprašajte one, ki igrajo danes z narodnimi ideali katere bodo prodali jutri za judeževe groše in ne vprašajte one. ki bi še desetkrat pribili Krisia na križ. ako bi se vrnil, čeravno ga no- \
vsako minuto na jeziku. Vsi ti so farizeji, koristolovei, ki obe >ajo svobodne duhove, križajo ideale.
—	Strašilo gre danes po Evropi, strašilo proletarijata. — to velja danes bolj kot pred sedemdesetimi leti in to strašilo bo postalo — meso in kri. Mora postati, ker stopili bodemo iz neodkritosrčno sti v jasnost veroizpovedi — edinega pota do gotove zmage.
Povejmo odkrito, da Bernstein nima prav, ako trdi: gibarje je vse — eilj nie: mi nismo vee objekti, nočemo biti nikdar reč. ne-1 go gremo možato in trdno le za edinim ciljem — svoboda! —
Za Slovensko Delavsko Pod-jporno Zvezo: John Prostor. Blaž i Novak, Frank Pavlovieb, Josip Zele.
Za slovensko Svobodomiselno Podporno Zvezo: Josip Fritz, | Frank Somrak.
Za Jugoslovansko Katoliško Jednoto: Rudolph Perdau, Frank Skrabee.
Za Zapadli o Slovansko Zvezo: Frank Skrahee.
Cleveland. O.. julija 1919.
&EZOLUCIJA.
Združevalni odbori S. N. P. J. S D. P. Z-. S- S. P. Z.. J. S. K. Jl in Z. S. Z . zbrani ua skupni kon-ferenei dne 9 julija 1919, v dvorani Slovenskega Narodnega Doma. v rieveland. Ohio, so r,pre-j»*li sledečo
KESOIJVUO:
l vidimo potrebno. ii?i izmed članov združevalnih odborov izvoli odbor, ki bo znan pod imenom izvrševaitii združevalni odbor. Naloga te>jTi« odbora je-. Izvajati predloge katere je sprejela konferenea. in jih poslati g!, odborom prizadetih organizacij, da jih dajo na splošno glasovanje članstvu. Sporazumeti se mora z glavnimi odbori prizadetih organizacij in določiti datum ke-daj se prične in do katerega dne traja splošno glasovanje. Paziti mora. da je štetje oddanih glasov ; pravilno sešteto. V slučaju, da sumi. da štetje glasov ni pravilno st-št^to. sme zahtevati od dotične organizacije ponovno štetje gla-*ov. pri katerem je navzoč nadzorni odbor prizaib-te organizaci-. je in en glas tega odbora. Paziti mora. da so pogoji za druženje natančno razloženi in pojasnjeni članstvu prizadetih organizacij predno glasuje zanj*1 ali proti i:jim. Dobiti mora podatke posameznih držav v katerih so inkor-porirane prizadete organizacije, ■ ako nimajo x|>r«"jr? h zakonov, ki nasprotujejo združenju podpornih organizacij. Za to sine ta odbor najeti odvetnika, ki mu daje potrebne nasvete in preskrbi / v j vseh zadevah potrebne inforina-jcije. Paziti mora. da so pogodbe sprejete na konferenci združeval-jtiih odborov in odobrene po članstvu potom splošnega glasovanja 'nt krši. in <la se združitev vrši ' pravično za vse članstvo prizadetih organizacij.
V izvrševali]i odsek je koufe-, tem a izvolila izmed navzočih zastopnikov združevalnega odbora • pc ene^a zastopnika za vsako prizadeto orsra n iza eioj.
Za pokritje stroškov izVrševal-nega odsega prispevajo vse pri-jcidete organizacije po enaki del »rez ozira na število članstva.
Ta o d bor nastopi svoje delo ta-| !toj po konferenci. Polnomočen i ?i<i postane kadar članstvo potom j >plošnega glasovanja, sprejme združitvejie pogojlbe in rezolueije.
Izvrševalni združevalni o<isek [ zvišuje vse delo, ki se tiče združenja do skupne konvencije, in i )e otl govore i za sA-oje delo združevalnemu odboru, članstvu in | konvenciji. V vseh važnih zadevah ki jih ne morejo rešiti, sme sklicati konferenco združevalnih I odborov in ako je potrebno se povabi tudi glaA>rt odbore prizadetih organizacfj.
Delo ki ni v tej rezoluciji na-vedeno ima izvrševalni združevalni odbor nalogo, da g!T izvrši.
Frank Aleš. predsednik.
Robert Roblek, gl. zapisnikar.
Zapisnik II glavne seje Zapadne Slovanske Zveze
(Nadaljevanje z 4 strani.)
j Svetovna vojna s svojimi gro-izotanii in nezaslišanimi barharstvi |je bila prava katastrofa evronskej i kult ure; pri sklepanju miru se pojavlja še pogubnejša kriza v ;ne»i-talitcti držav in narodov. Izgublja se smis. 2 za objektivno rcsnieo in pravico sploh. To je strašna de-juavacija duševne^ti Z liepobirni-nii dokazi je naša delegaeija pred-i ložila vole vi ast i ni pri mirovni kon-! Tereuei vs.i nasilitva, ki jih počenjajo Italjaui v osvojenem ozemlju in Nemci na Koroškem. Vse zastonj! Kakor bi zidu k;.; pripo ved o val. Kdor je slabejši, ne more j in n- vine imeti prav!
Trdovratno z ipirati oči resnici, i imenuje krščanstvo greh zoper sv. Duha. To je najstrašnejša d-išev-ua bolezen, izgubljajoč smisel za objektivno pravico in resnico jxi staja človeštvo nerodovitno drevo ' ' *e :!o-e! a in v ogenj vi že. (Jra-ditelji svetovne mirovne stavbe polagajo slab" temelje, njih zgradba no bo drža bi. če s.- bo »;<loh dala postaviti Že H-daj se dviga •ip«:/i. tja in nczi;upui»st proti \\V-sonovi I iyi narodov.
Krščanstvo s.-ivi pre<i človeštvo svet viki /g.»d"vinsk.i a!i«o nati '■). Na eni s:iaui ooipulba"Svoj mir vain dam. sy.j mir vam /. i pust i m , na dtu^: sti i ii resaa na-l'f-ved: " Pro!: kor-u bo vera <npe-šiIj. Ijult/eu ohladila. .«hIo bo 1 judst vo jiroti Ij'.ulstvu in bodo [v*-lik: poln-ji na uil.si." Človeštvo »»•• odvrača o«! a!i<olutue res-iii.-e in izuul-lja smisel sploh za |V*;il;o olijcl.t ivuo resnico, potaplja se v nn rjo razbrzdanega subj^k-Uvi/ma iu egoizma, ki iz':lj::ču;e uo-d^fln jni sporazum. To je psi-1m. loški razlog svetovnih kata-: trof. \' računih svttovnih proble-'m v s.- nekaj ne vjema
lev. Te di«eipijno >• ktvčanstvo že zda vuo učilo, ker zapoveduje preuiaijovali samega sebe, sv>je strasti, svoje neredno nasf«cr»j«-.j To "premagovanje" pa moderna tirni1 a šteje kišca»i*tvj eelo v zlo zato jc prazna vsakn beseda o • disciplini čla-e^tva" in o "religiozni morali". Brez premagovanja in brzdanja strasti niso rnogo-;
»-."ialue kreposti, brez teh pa; ni mogoč nob-oi red nobena vnie-nia za višje in skupne interese.] nobene trajno iu zadovoljivo med-ua!-'duo razmerje.
To jc onih šest teuaedjuih kate-j ki/emskih resni:-, ki jih	kot j
piedp«»goj zs družbo narodov in, za svetovni mir 1 »tsv sam Ti po-i goji >c pa {fidani v pral.tičuem \ krščaust vit.
K« likor bolj -o človeštvo •*dda-l.iuje od njega, toliko bolj izgub-, ..ia »HIJS.-I za pravičnost in objek-j tiviio rt-sničuost.
\' duše\ nem svetu je potrebna neka ibjtklivna norma /a otien taeij«i. goli suiijektivi-t leni eg.>j jz.4m mola roditi konflikte Mesto; ita vodiin: laktorji množicam pojasnjujejo dejanski, resnični pilo-; žaj. prikrivajo rajše resnico, pod-, žigajo /. najhujšo demagogijo1 ljudske strasti in tako ouemogo-či'jejo vsak sp.;razum. Klasičen i vzgled imam» v Italiji glede ja-1 ih-anri r.'.i vprašanja. Celo v Fran.-iji, tej zlati deželi «vol»odv| mišljenja iti ~Uka, je Jugo^lova-' nruu cenzura sploh prepovedala' ugotoviti, kolike je Slo\*oieev v 1 Nu. iu itaiuoski zutii^iji mini-: je naši d« logaeiji ;.azuauLl. da se ji luni ^ zamerilo, k- r je nu-it sv«»jt- zahte\»- stavila tudi Isti« in IJ. riškoo. Ne migajo to-r«-j -lišati res!ii?c. da sta ti deželi j |H» ogromni večini prebivalstva jugoslovanski!
. ! rtiji im>koj je: spoštovanje , « tov-škeca .dosU.jsnstva v vsakem i narodu ni vsakem poedincu, duh pravega bralstva! Temeljna ideja krščanstva? Ljubi ?;vojega bližnjega-kakor saui ^-'h- \'s»ak človek jo v krščanski luči naš brat, brez la/iil.i- stanu, raso, socialnega J#o- , U./aja T^i misel je prav krepko iz- . raz.l a|M»at(«l Janez: Kdor ^»vtaži "\ejcga luata, t.i rn vidi. l.ako bo | Ijub.l Vmj-zu, Ui ga ne vidi? A v ^ družbi narodov — podlag; svetov- , « miru - ui o u-ui bratstvu ne . duha hc sluha. Nasprotno, Italjaui ( u j>i . te uef iču » iu praktično iz-vajajo svoj nauk. da je kalsbre- i *Ui ..Uiil.aini v«x vreden, kakor jaK4tUovaiiMl;i u enja!:' In temu j krivemu preručišču s«- klanjajo !
\ »i mogočneži, ki snujejo svetovni mir, religijo bodočnosti.
•i < «-tr»i pr.*d;>cgoj: Narodni patriotizem se mora podrediti viš-> wn patri.atizuui »kupne človeške df'inovuie Že zJavno uveljavljena iuis«-| v vcvoijucm značaju Krivi u-
Cerkve' Pa so ji zato kitali iuezdoieiovuutvo. ali |*a ta vesoljni znacej krščanstva pozabljali iu #Hrkv«-no nth*: izrabljali v to. da tla<-ij*t in raz narod u jej o druge na-i.kIc, kakor prej delali Nemci in sedaj ilelajo italjanski katvili čaui. Tudi mednaNidna so<ia!ua »le i m k racija vidi višji tip Člove šiva le v velikih narodih, manjša IV« potnr.sa tlačiti, liiiperiall^m velrt.!h ua rodov ne ba n ikdar pii-n«-wl trajnega miru.
Narodi morajo biti resnično s vo? * dni iu enakopravni. Trpka ironija! Uavuokar pri »vetaanii i mirovni konferenci Liijejo sužnje, i verige za slaatiioče Jugoslovanov, i ki mi upali, da jim kdaj zasijej zlato M>lnee <vnbo4«. !u k *ej tuivi i ječi narodov hočejo postaviti tru^ it — l.itfe imrnjiv — da ne pu^i; • uji ta ki v iz ječe j o Uružl* s«redov predpostavlja krepko dis^iplinA "rt ligio/jie; im*.r»te". T« dmeiptina pmi cakte-i ijva Žrtev, premagovanje ipMjti
.*». Združitev se mora izvršiti na« strogo enakopravnem stališču pri-j nadetih organizacij. Sklep združevalnih oil borov je. da morajo' biti |>osmHninski skladi vseh organizacij v smislu N. F. C. le j si vice 100 odst. solvent ni, ki je zakonito uveljavljena v mnogih državah. V ta namen nalaga v to j izvoljenemu odseku, da najanifel državnega zapriseženega aktuar-' ja, ki naj natančno pregleda knjige glede računov vseh org* uizacij. katerih članstvo se je izreklo za združenje na podlagi' sedanje pogodbe. Ako aktuar pronajde, da katera organizacija n: 100 odst. sol ventila, naj članstvo oziroma glavni odbor pazi na te, da se doseže sol ve nt nost * eiisu pristopa v skupno organizacijo.
6.	Ctani, ki so zavarovani za posmrtnino pri raznih organ ijta-eijali, katere se združijo na podlagi sedanjih pogojev, dobijo izredne police od skupne organizacije. za skupne svote, kolikor znašajo police posameznih članov. Ako elan pri združeni organizaciji hoče znižati posmrtnino, mora pri glavnem dr. tajniku v to snio vložiti prošnjo. Ravno isto velja za vsako izpremembo. ako hoče član polico zvišati, in se pri tem ravnati po pravilih, ki so veljavna od skupne organizacije.
7.	Bolniška podpora ostane v skupni organizaciji neizpreme-njena jn članstvo v bolniških razredih je opravičeno do vseh podpor kakor poprej pri posameznih organizacijah. Ravno tako velja 14 vse druge pofkodninske podpore. T» točka octane v veljpvi 4* skopat konvencije, ki bode n-rteiila bol rt lika in nofiudninske
rssr™f..i. ------
h. tilavne tajnike organizacij, ki se združijo, se uposli v uradu, združene organizacije. Za svoje, delo so odgovorni glavnemu ta j- i niku združene organizacije in skupni konvenciji. Ko bodo sprejete vse organizacije v skupno podporno organizacijo, naj se poslužuje članstvo začasno samo njih tajnikov, tako. kakor poprej pri posameznih organizacijah.' kateri bodo funkcionirali kot gl. tajniki. Tajniki sprejemajo do |skupne konvencije isto plačo kot sc jo pri posameznih organizacijah. ter se jiin izplačajo izredni • stroški, ki so nastali vsled združenja, kakor' selitev, vožnja itd.
9.	Glavni od borni združenih organizacij ostanejo do skupne kon veneije, sprejemajo svojo mesečno oziroma letno plačo le do časa potrebnega poslovanja. V slučaju izrednega dela so pa opra-jo pravila skupne organizacije, vičeni do plače kakorino določajo pravila sgtipne organizacije.
10.	Združevalni odbor je v notranjem in zunanjem poslovanju v združenem poslovanju ali delu najvišja oblast; v smislu rezolueije, ki jo je sprejelo članstvo potom splošnega glasovanja. Odbor mora skrbeti, da se združitev irvrši pravično in legalno za vse organizacije, katere se združijo.
| 1. Na skupni konvenciji imajo sedež in glas: a) odborniki zdru-jženih organizacij, b) združevalni odborniki združenih organizacij, e) delegati krajevnih organizacij ■nad 100 članov po enega delegata, nad 200 članov so opravičeni le do dveh delegatov. V naselbinah, kjer društvo ne šteje sto iflMtWr, noj m združijo z bližnji I mi druitvi za dosego ntliwi lp fttevil* Slonov. — Glavni od-
...S. >"«■ mS£l - ...»JI«. r J	.1,1'
tlaujih poslujoi'dh pravil prizadetih organizacij, kakor tudi točki v pravilih pod čarterjem. poti katerim se združitev izvrši, ki so v nasprotju s to pogodbo ali rezo-lueijo sprejetih na sedanjem splošnem glasovanju.
15. Združevalnemu odboru se da popolno moč reševati vse zadeve. ki niso označene v tej pogodbi iu bi zahtevale nujno rešitev. Združevalni odbor se pooblašča. da je po sprejetju te pogodbe po članstvu potom splošnega glasovanja, združevalni odbor najvišja oblast z združenimi organizacijami do konvencije. V slučaju eventualnih nesporazum-lj?nj gl. odborov, se morajo vse stranke pokoriti zaključkom zdru žovalnega odbora.
Ta pogodba je bila sprejeta in podpisan« od zastopnikov sledečih organizacij:
Za Slovensko Narodno Podpor, no Jednoto: Frank AJesh, John "Tercel, Joško Oven, Josip Skak, Miry Udovich. _ _ ___
borniki vseh organizacij, kakor tudi delegatje krajevnih društev, so opravičeni do povrnitve voznih stroškov in dnevnice iz blagajne združene organizacije.
12.	Skupna konvencija vseh brušenih organizacij se bo vršila takoj, kakro hitro bode vse združevalno delo pod določenim Carterjem vsaj deloma izvršeno. Točke vseh sedanjih pravil, kato-re določujejo čas za prihodnjo konvencije, za vse sedanje prizadete organ isaeije, se s sedanjim splošnim glasovanjem razveljavijo, in za skupno oziroma združeno organizacijo ima polno moč določati čas ia skupno konvencijo ves sedanji združevalni odbor vseh prizadetih organizacij.
13.	Skupni konvenciji se nalaga, da se ▼ nstavi pravil zajanu*ij popolno svobodo članstvu glede verskega in političnega prepriča up jo. Ime in nstavo združene organizacije določi sffnpna konven-eija. ,
li Neveljavne so vse točk« se-
-. ...... . .. •
Ženske
NE TRPITE 1
Steza »c proti vam roka. ki bo | pomagala. Ni vam treba 1 nadalje !meti najmanjfte »o- j lečine. Rabite »lavni
Viburnum Compattnd
ki <tin »omaga tekom meeoč- 1 nih tokov, katere ureja. Če J« j vai meaečm tok zakaanjon v». I led prenapornega dela all pre- 1 hlada, vam bo pomaoal VMtur- I nitm Comcaund. Tlaočl ga bia 1 goelavjajo. Pišite ponj ie da- j nea. Celo ozdravljenj« "iaatUi j zavojev devet dolarjev. Trije za i veji pet dolarjev. En zavoj j dva dolarja in aem centov voj- ] nega davka za v mak zavoj. Pre dela la Laxal Medici nea Co.. j •64 Laxal 3«dg.. «3» - 4th A«, 1 Pittaburgh, Pa.
Iz Pariza. (
Dinkoštni praznik v Parizu l.-t«J
j*u acparni ooi-i j*- napo«'*il vroč junij»ki d ul Že v jutranjih! urah pripeka solnee in kuha za-j dušljiv velikoiuestiii sopar naiue-i šiiii i WucjU"iki«n dimuia tisočerih ift tooiobdoi in vra kov rs tnim i pli-i lit. ki bi jim tudi najliolj izkušeni, k,out k težkt uašlel ioicna. To ti-zjčuo o/račje j;* najprimernejši um bol duievnt-ga polit W-ii*-ga l*t iM..tabo-xa vaduha. ki s »ilniui pri-tiskotu lla.'i Kmii ijjj in ujrito pre < ll«4iiiro iu celi svet. "I/at(rnte"| (Pričak »vanj.-» m »slasi uvi dni. •'lai.ak ki ya je ua hinkoštm pred-j v« č« r pri*1****! j^riški "Journal des lit bats' . Nap- to piičakovauj*>i je prevzelo vw duhove — C'uti sel najbolj v Parizu kamor so obruj«-j i»e v*» h l-dat vendar ndaii tn-j ko t* >k* |>ri'-«k Ivana ura svetov-^ nega uuru. Ž** naul pol leta se dela um ni i-1 m dalje poteka ča* tem b.lj sr [Nila^-a duhov nemir ii»* Htrah Oni, ki pričakovali, da
U- pred vjdiiklm svet -vnim ar**»'-J jMigoui »vnjr praviee in s\oljo«lo.| Mi *ta»ajo v.'iilto ImiIj ytasj.o svoj«*' i azo. .iraii je; premagani kričijo, ilj je mu »,i se* ji«u bV*e diktirati.! K*«jirtjeoljiv. kiivičen. ti d u> na-
m1»*ii ; zmagovalci sami sc ne mo-i	I
rej« ui» d sel «j zediniti glede ple na. li juu ga je skupna zmaga pri-, nesla, in f.magovita Fram-ija, kiJ pird<a*dije mirovni konferenci.' »r.iji ravnokar pred nevarno krize, ki ji pre'i ugonobiti vs«- prklo ' t*it\c *elikc zmage lkiljš« viz*>m drzno dviga slavo, deln * stavke' »o na dm vr«-m redu v^ak ča« u-iejtue izbruhniti splošen štrnjk in' al- kaj huj'tga... Žalostna pred igra k »vetovu-um miru"*'
Stopil *eiu biukoštno jutro v. |jripi UStO kajM-lieu Slo ver na t išina Dub %Mik l*^re pravkar iapreti aliarji* veriukou: lunko^tui *-vau-: Kilij V k* I se1M b« -«e«le ; "Je toils laoo»e ia paix je voiis donne ma i j«n\ Mir van i zapustim, svoj, bil uiui dam. uu kakor ga s ve! daje, v aid va jaz dam. J Vepopi*,*:: di* -o napravile name le besede •i» z \ cm jo danes, ki j*- proMem mii u najvecii ui najtežavnejši pro i'Lrot »veta skor t pretmsuječe
J'n J ki at kili* uu y ilošla de
tok kojižiea /nauega francoskega'
modernfta A h reda I >M»> ; ' 1^»'
paix d. * nations la religion de.
, i I a*« u»i l^tisv )*■ sedaj profesor
mr i • t its« j«- t va "fnllrje d« ^ friaio-e v Pat-iza in knjiži«-« »b-j M'uu ilj«'go\o nas|i«|iiio predavanje /a Is«-, bti l!»b 11. 4M*vor y l>*n pni SICŽ.IH ibjiuom velike 'ma^t* cut* at im* ^a »nwjii iu zaio |*oJt* militai-siičoih 'raz. ki
t-«" |h.«1 pi jzoio hUdncira hi*tiH*ič-lu'ta realizma razbliuejo v nič Um je iznbtVn katoliki duhov-
ink, «.'aton-j so psitiolrško eelo um-lji%e ni/iir Mjntav* opazke o ka-
I Jm/mii io paik-štvu. Toda v alavuilt »dejeh njegovega preplavan J« iiajtletuo re-ničao jedro ki ,<e teta važnejše, ker jih j« izrekel ta tuo/.
misli, .ta i^ svetovne vajin i/ute svetovui mir narodov, iti ta fcpbfcurn uitr mora bjti religija ItodtM-nosii, r« lilija huinanileir !int«aM vojua (»omeni m« jii;L dveh raz-iubij. veliko "kri-ib, kjer ^la fr-'ila skajiaj dvn ideala. dve si'i. ideal v'.bode proti iU< alu i*o^»os*va, kle^.1 pra vire proti idealu nasibtva. Veliki apo-kgiiptifiii haluh n pro^o*ti je j»a-de1 \ arob. ua obzorju s«* javlja io x a tU'ba. pilua uajboliših upov.
V	Wilt^ovih načilih vrli l.onv m v «e!igij*> $ve-iovii >ga mint. Ikkloča družloi na-rudt v je s*ieia!aa aWl:!*r. tc rebyi-je, uokska efrk* v budahti'ilt.
V	svojem drugesn delit "Vojna iu religija" piavi l^nsj-, in mnogi v nasprotnem tnbor-.i to ponavlja-jo v f ^luteiji ui pri nas. da jo evangelij, krščanstvo posebej ka-tole-izem pokazal popolno nezmožnost uhlažvi vojake grozote, vendar pa prvenca važnost kiščnn-►ke r«-ti«ije z.i vogojo človeštva in misli, da 1**1* »»»tnovue noali tiove danjr rtMgtjr pivzete tudi v novo reliei»'» hiteiantttie.
Ta argumentacija bi veljala le
takrat, če bi me bde d i zave r*» v celoto ulaiotfto ravnalo po idt-Ala evangelija, [»a bi bilo kljub temu pritt« dat vaji lik grozot, V resniei je pa balo nasprotne Države w si zgradite svojo ogromno stavbo go spodaratva mi politike brez ozira n« . raMvelij, d^lmna e^o proti njemu v mnogih državah Ukor n. pr ¥ Kranriji, se je storilo vsej d« sc raakristjani tar javno In za-
" iLtŽS^ja od zdraviuka
GOZDNI ROMAR I
f, «	J
FRANCOSKI SPISAL GABRIEL FERRY.
-1 -
Za "Glas Naroda" prevedel O r.
«
f -
6	(Nadaljevanje.)	(
Četrto poglavje.	^^
DVA POŠTENA ČLOVEKA.
r --	I
•
Leta 1830 je smatral vsak provinco Sonoro. eno najbogatejših med mehiškimi državami, za najmanj pozuato in raziskano ozeiu-l»e v tem d.4»i Amer:ke. In vendar je narava na razkošen način obdarila to deželo. Od pliura komaj dotaknjena zemlja prinaša vsako !eto dvojen sad in na številnih mestih pobira lahkp človek pod miltm neboir z veliko razkošnostjo razmetano zlato.
Te prednosti so seveda skoro izenečene z velikimi iiedostatki. Neizmerne puščave, ki stopajo na številnih krajih na mesto obde-iauega sveta, delajo potovanja težavqa in nevarna. Bojevita indijanska plem na so v posesti neizmernih planjav, kjer je najti, kot pravijo, zlato tako pogosto kot pesek.
Možje, kojih znanje obstaja le iz praktičnega poznavanja rud, se napotijo 1 časa do časa v t" puščave. Tam žive v velikem pomanjkanju, so izpostavljeni tisoč nevarnostim ter izkopavajo kako nahu leže« o »rebrno žilo ali se pa pečajo z izpiranjem peska, ki vsebuje zlato. Ko jih konečno prepode A pači, .se vrnejo v mesta ter pripovedujejo čudovite povsti o neizmernih zakladih, o bo galih ro\ ih tdi o n«-./.mirnih skladih zlata na površini zemlje.
Ti gamnusini ali iskalei zlata so za rudniško industrijo to, kar severo-ameriiki kolonist za jK>ljedels4vo in trgovino. Vzdržujejo namreč * svojimi povestmi, ki so ponavadi pretirane, poželjenje po osvojitvah ter hrepenenje po zlatu.
Kar se liče Indijancev jih je navdajalo le sovraštvo proti belemu plemenu, ne pa da bi si ohranili zaklade, kojih vrednosti nr ;x»znajo.
Vsled pripovedovanj zlatoiskaleev ali vsled kakega nenadne ga in bogatega zaklada, ki ga je našel kak gambuzino, se je raz prosirla slavi po e*li deželi in vsi pustolovci so odšli iia dotično Mesto, do si iioiščcio svojo srečo.
f--^ IZ URADA.*
T- F- 3D, |!
FOREST CITY, PENNA.
GLAVNI URADKIKT Z. J. P. D.:
Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ. 6518 Edna Ave., Cleveland, O. Podpredsednik: LEOPOLD ŠTRUKELJ, 168 Elderts Lane, Brooklyn, N. Y.
Blagajničarka: ga. ZOFKA BIRK, 6006 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.
Glavni tajnik: PETER SRNOVŠNIK, Box 279 Forest City, Pa Vrhovni pevovouja in arhivar: IGNACIJ HUDE, 82 Cortlandt St., New York, N. V.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP KBMS, 2327 Putnam Ave., Ridgewood, L I. LI'DOVJK MUC, 29 Maujer St., Brooklyn, N. Y.
—!
Prihodnji koncert Z. J. P. D.
WLA» NARODA, 13 AVfi iaT
OGLASI NAJ SE
ALOJ/iTJ ŽMDERšlC, ki se nahaja baje nekje v Cabin. W. V a Pri nas je zanj pismo, v katerem se naznanja bivališče dveh sinov i:t žene.
LpravniŠtvo Clas Nar.-.da (12-13—S-i
- j i * i
Rad lii izvedel za naslov JANEZA [ l-^NIK, po domače VoIr.nl hč i/ Zag..rja na Notranjskem. Slišal sem. da se nahaja nekje v Colorado L ■•njen.? rojake prosim, če kdo ve za njegov naslov, da mi naznani, ali pa če sani čila ta ojdas. naj se oglasi sani, ker 1,1,1 n.»nm v.-č važnih stvari iz sta i-ga kraja poročati. — Mar-IM"«% i"»7S K. m Street, Cleveland, Ohm. (i>.i4_s
Kdo kaj ve, kje se nahajata moja dva biata FRANK in I.OU1S i I.WI'.' KAIAX. se vljudno prosi. da m i sporx-i. Zadnjo pošto >em ih i.il leta pil«, v ruskem ujetništvu. Tisti čas sta se na-h.ij:d:i v Milwaukee, Wis. Naslov : Lovi o Cimpcrman, Novi V».!met št. 167, Ljubljana. ,lu-g^davia.	(12-H—
opomin.
Ker se odpravljam v stare domovino opozarjam vse one, ki so bili pri m^ni na hrani ter mi io kaj d<>iguj.-jo, .la se mi oela>ijo, drupače »itn jih priinorana objaviti s polnim imenom. \eža Turk, U. F. D l, l*.o\ i«» Oakdale, Pa.
(12 13— S)
Iščem sv'i»j*-«*a prijatelja t»o imenu KIJ 1ST MAI.INŠEK. ki stanuje nekje v Jolie*u. HI. Prcsim da oglati svojemu prijatelju-Ftr.i.k La-.irieh, P.ox CoUin-uo«»d, I'levt'laiiH nhio.
»12 14—8)
iščem svoja bratranca JOHNA in JOŽKTA TI RK, doma iz Vi-seje. f:tra Hinje jaz sestrična Maty Turk, podomače Klinova i; Ž virč, sedaj n in ozena Os*a-nik Kada bi izvedela za njun naslov, zato prosim, če sta še živa. da se mi oglasita. —Marv Ostanik. Box >21, Granville, 111.
(12-14—8)
VAŽNO ZA POTNIKE.
i
Vse one rojake, ki so namenjeni potovati v stari kraj, opozarjamo na odlok jugoslovanskega konzulata, da se za nedoločen čas ne bodo izdajali potni listi za Slovence in Hrvate. Zato naj ostanejo na svojem mestu, dokler ta odlok ne bo razveljavljen in bomo to objavili v Glas Naroda. Oni pa, ki imajo že jugoslovanski potni list, lahko potujejo, naj pa nas najprej vprašajo za pojasnila.
Iščem svojega brata in očeta, oba ANTON P« »IiRKBERSKK. 7.a brata že ne vem kakih 15 let in oče je bil pa pred vojno nekje n n Nemškem. V slučaju, da kdo izmed rojakov kaj vo od t«*h dveh, naj mi poroča, za kar mu bom zelo hvaležna. Jaz sem na smrt bolna in bi želela, da jima izročim svojo zadnjo željo. — Frances Podreberšek, Box 100,
. iiillespie, HI.	(8-H- 8)
I&ČEM DOBRE DOOARJE.
Imam dober les * Texas, ki leži visoko, dobra studenčna voda, brez močvirja ali po vodu ji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta.
Max Fleischer, 268 Lewis St,
_Memphis, ¥tsn.
~~~™^ _______
ROJAKI, NAROČAJTE SS NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
[Iščem*"sledeče rojake- JOŽETA ŠTIMKCV JOŽETA in ANTONA ŠTAMFKL. jriiUA TO- ' M EC in JOŽETA ŽAGAR. Vsi'J so doma iz vasi Osilniea. okraj Kočevje. Prosim jih, da se niij-javijo, ker mislim potovati v ' staro domovino. — Valentine
Poje, Box 2S7. Falls Creek, Pa " j
Z»lim iz v. deti za naslov AN'1'OVA ST/AN. doma iz vasi Da.ie pr. Starem ti^u Pred dvema 1.-loma s v a bila skupaj v Minncsnti in pot *m s, ni slišal, da je š-l nc-kan. Michigan. Prosim. če kdu ve. da mi naznani. ali naj ^e pa sam javi — John škerbee, !inx 431. rhoma-i. W. Ya. t is _8\
y!eli*u izvedeti zn ri-jal.a KR.\\r-K A ČKII NOG A. Lansko leto ;e *.*1 v Siiiisbiit-4. !•»•!_ v.-daj se >i:di.-i*a nck.1'' v West Vii^i-i iii iVosim ceuje»ie roj;«.!. • <"-•■ k»ln ve z i njegov naslov, na i ni: •_ra naznani, ali pa če sam črta ta >«'as. naj se mi javi. k. r mu imam n>*!«aj važnega ]»oročati -.1«». Medved. Ha: vvlek Pa. i 13-15—S)
HARMONIKE
. wdU kaMoekoU vrata lartelaji h i poprtrljui po najntjjlh eenah, a tek rrpetno la mieiljlva V poprav« as HSt]t*o vnkdv podje, ker ku fle mmt IS lat tukaj * ten poslu la aedaj • tvojem Iuomb duma. V popravo tm mam kranjske kakor tm dn>|» tiai»» slksu Wars ksplai «11 mrijiiis * m
JOHN WENZEL, ' 1017 K. 09 . .Cleveland, Oblo
Save and
Succeed i
IŠČE SE?
Znanei in š«. rodni U i i/, stare doni, vine iščejo FRANCETA ZA KRAJsKK. r.»jene^*a na Vidmu -i J4. 1 »«.br. i»olji\ ki se je pred v-- leti prcs»'lil v Pucblo. Celo N i. sovo zadnje poročilo je prišlo pr-d II Ie*.i i.? takrat živeči ma-teti Ne/i Zakrajšek Pisalo se mu je /c mii'^okiat, tr.da ni odgovora in tsuli pisma nuo bila vrnjena K« r ima tukaj v Jugoslaviji pi-cejšnje posestvo, zahteva lu-U.ijir.ji- sodišč* ponovno-;« pfM.b-lastila tflede stef;a. Ce je k umi kaj znano o /.»orej imenovanem naj biaiovoli potikati natančne P'KlatUe uifluištvu Glas Naroda i« a t* r«» l»o dosedajnega p<vol;la-š'enea obvestilo. V slučaju. «la bi ne bilo n<»!H-n<*i?a odtyovora hM sod uija imemivaSa prekuratorja ki m- v d< "lednem č.-.su posestvo pr.Klal	03-15--.«:
--I
i POZOR SLOV. DRV4RJI!
Jaz s-podaj p«>'lpisani bi rad iz-v.-dej za svoj-»jja svaka JOHNA KottPKSA dnina iz Čemeče vasi,
p#šta Kostanjevica na Dolenj s!v« m. N.-kak) pred tremi me*?eei je biva! v F-ist Pittslmr^hu Pa,-iu seda; <eni sILsal. da se nahaja n«-k j« v •^•izdu pri drvarjih. Ture j prosim een j-ue rojr.ke Slovence ir '•rate Hrvate, ako kateri čila te vi stiee in po^na, naj »a ofw» z-iri na to ker on ne ve »Vdati, ali iisj nii pošlje kdo njegov naslov l;er n:ii una ni nekaj važnesra spo-r««-itj iz star«-jra kraja o njegovi, družini M*«j naslov: Joseph K?e-ni<-nčič. I*«'3t .V;4. I'niontcwn, Pa.
( I 1-15—SI
ZAHVALA.
Za pngnr.'lca Jakoba Gabrov-' >ka v Oaksville, N. Y., sc ti j rr voli
- M-deči r
Woreester. N. Y.: John Zulieh >10.00
lii s4»booni. N. Y., Jernej Per ■s ».t H i
White Vali.*y, Pa.- Math. Pii-možič -t-^ OO; po ."»0^; Lovceiu'- Ko-' kal.. Anton Primož e, John Kern,, J.»s SiiniMves, Jurij Previč, An-' te;j Yelmr in Louis Zupančič; po 2'n4 - l^na -ij Blatnik ir. Frar»k K i-inač
Zahvaljujem se v imenu nesrečnega rojaka, ki je v resnici polre-hcii pomoči, ker mu je požar nastavki vsled str.de. neke noči n.ii-lil vsa gospodat-ska poslopja, ži viin. in orodje. V imenu nesrečne »a jHitfffpelea Jakoba Gabrov.ška prosim dobrosrčne rojake z.i na-' J.djne mil.tdaie.
August Konehar, R i.	Cooperstown. N. Y
OGLASITA NAJ 8E
IGNACIJ MASTEN in FRANK STKPANČU". Prvi ima p*» nas dve pismi, enega i/ Stockholma in drueegn od Ane ila*<ten. Središče št. ti-J na Spod. Štajerskem Drugi, ima. pa pismo od svoje žene iz T«> maja št. 91
Fpravništvo Glas Naroda t\3 14—
Ki- se nahaja ANTON ZALETEL/ Prosim, če kdo ve, da ml naznani, ali naj s? pa sam '»«Ia-. si. ker ima pri meni pismo iz starega kraja: Aloysius KraSovec.
Uox ><A. Wintondale, Pa. _(13,14&lfr—S)
Rad bi i/velel za naslov svoje se ^ire FltAN^LŠKE MALENC-KAR, doina iz vasi Podgora št li. Stari trs pri Rakeku, a zdaj se nahaja nekje-v Clevelandu Prosim cenjene rojake, če kdo,' ve r:a nj.- naslov, da mi jta na-znani, če pa sama čita, naj se mi' javi. ker poročati ji imam nekaj važnega iz starega kraja. John "Skerbee, ll.»x 431, Thomas, Va _(13-13—S)
Kad bi izvedel za naslov svojega bratranca JOHNA PERKO, doma iz Hctavelj nad Školjo l>o-ki>. Pred kakimi petim: l^fci sei je nahajal v Milwaukee. WK| Prosim c<*njeue rojake, ako kdo-v«* za ujt^a, naj mi blafrovoli naznaniti, ako pa sam thta ta' oglas, naj se mi javi, ker poroča t i mu imam nekaj važnega iz; stare domovine. Naslov: Martin Kavčič. Box 72, AvelU. Pa
(i3*ii—$>	<;
POZOR ROJAKI!
tNaJnapetee]«
auudlo n ienak*
laae kakor tudi m ■xAt brk« ls
biado. Od tega
maxlla s rastejo t
«tb tednih krss
ni, (osd In dolgi lsaje kakor tudi moSklm krasni br ki In brada ln nt bodo odpadali ts osiveli. BenuO sem, koatlbol sil
trganje t rokah, nogah ln t krtin, i
osmih dneh popolnoma osdrsvlm, m ne, opekline, bule, tur«, krssts is grlnte, potne noge, kurja očesa, onb line r psr dnevlb popolnoma odstrs sim. Kdor bi moje ulrarilo bres os
peha rabil, mu Jaaifim is $5.00. Pl£ te takoj po cenik, ki gs takoj poiljss
BSstonJ.
Krsanl Ksledsr tt lots Iti« risks
na nstonj, pofiljite S cente m poKa risa
JACOB WAHČIČ €702 Bomns An. HE. Clrriml O
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDKAVNU
OS Peaa kwt^ Pittsfarck. Pa
fb	Dr. Kater )• ssj-
'	(UrtjM iloriukl
X	MtrSTSlk, tp*CJS-
/rN	Uft ▼ Ptttabursbs.
" yf	ki Ima SS-l«tno
4	prakso v ■dravlj«-
O aju vuk moAkih
Y	Sill Will
Jbfc	lsstniplJ«Bja
km aOrsTl • |U-•oritlm M. ki ss J« Istim«! dr. proL ■rllck. Cs Imsts mosoljs sb msknr-»o tslssu. v Krtu. lsps.da.nj« las, balsas* v kostsk, pridi ts ls IsClsm ns bom krt. Ns Ssksjts, ksr ta bo-Isass sa n«lw
Vss moSks IwJssnl sdravtm po okrs| Sssl m-todl. Kakor kltro opast ts. da warn prsnehujs sdrsTjs, ss Cakajts, tsmvsC prldits Is (as vam sa bos* sopst porrsO.
Hydrossls aB sodas kflo ssdraslm v SS urab ln alesr bras opsrsctjs.
Botosnl makHarJs, kl povsroOJo bs IsMss v krlSu Is krbtu la viadi M pri pndflssls vsds. ssdrsTtm s floto-i«Ui
tskHas. arbsflUa.^kroO« tedra!!* kL ftas bolesnl. kl asstsast« tsM bsSI-sts krrt. osdrsvlm v krsifcasi <u« si potrsbso IstatL
Orsdas urs: sykdsa od a srs gg-CrsJ do a srsCsr; t pstklk sd L sis trs) do a popoldas. A —1iTJ«k sd > sMtrsJ do a potoldws,
®	ii® Mislil*	SSMHMKi
Dr. LORENZjSl 644 Peon
Dm 8L0VSH8K0 lie f •OVOB2&X ZDRAVKm	&V601C
Moftxm BOLBzn ^T^ Pltlshf^Pt
»...Moja stroka je odravl^mje alrataSfe ta kraaUMk InlwuO Jse sam Is sdrsrim ud 28 let, ter Imam skofaje t vpsfe Ir ffi—tl kl ksr snsm slovensko, as to vas morem pop^noma nUHOMtl ■bad tsJo hnlaaan, da vas osdrsvlm In mm mol t« afinivj^ Bkosi 23 let ssss pridobil posebno sktdnjo pel tdravljsajB ^■-^»■T^^g^^gL« smy^ay ya
Jaa Mtavta mrtrapljaae fat, smsaljs taflnpi Man, 19. IdMt v grin, lspsdsnjs ma boleOns v kostsk, atara taa«, MMQ M»ml oslabelost, bolesnl v msknrj«. Mlcak, jstxak la fllin—l msnlWj^OTisttssm. katar, blato flls^ ■■iTsli m
Dr.LORENZ, 644 fmm,, wSfafc^Pa,
ALI STE BOLNI?
Afcs Imsts kaks ........ as «M* as taw ksks Sstss I« ao'ssirslo ss mm
•s. kstsH adeavnlk vss si masal aadraslU. prtdits k mmmi. Vrall vmi a* vsfa adesvis.
nOddalJasJs sS pa pamanjkanja dsnsrls asj vss as ssdrtvjs. Vss aSrsvtm snsko: kossts In rsvas. Jaa aast v FHsbere.10 nsJbslJSI issdjsllst ss msiks is ssm ssatssjas Is mnses 1st. Imam nsjkstjs appamljas ursd. tudl strsj ss X-isrfcs. a kstsnmi msrsm vtdstl sksa «ss kakor skoal stok-is. imam avsjo tsstno Isksm« v kstsrt sa sahaja-I* vas vrsta dsmsCM Is bwpartleasifc adeavli. Ns bsdlto bsJaSl la prMMs k moni kot k prijatelju. Osvostm v vatam Jaaiku. Cn sMsk vaa bs praarl-dal kaj urim ss vss storiti.
Imsm a rt tekov stovM 5SS SS krvas tilisil : — In ssdrsvlm baaasl v nsksj snsh. Oadeavll pant U*
IMKRNI CaNB.	, <
M Dr. H. G. BAER
3i m m iHifi.ua«. • • - mi.inaiv r«
.	a® iS fNHl 'MStfc . .
V>b*d sklepa zadnje«*« z bo rova | u ;a ZJPD. v ,Ve\v Voiku piiredi /veza lei«šnji koneert v Foresrj V«ty, Pa., dne rtl. avgusta. Malo se je še pisčilo o tem in mar«i\a-| teri je že mislil, da koneerta ne bo , \>nio bobneli v iivno-t, t^xl.i tem! o: arij i vej 5«.* sum delovali z dop:s»i-| vanjem med posameznimi dn*it vLj Ako pcgledamo na delovanje! n. »ili pevskih društev v pretek j h 111 letu, mor.t, b:|i vsakdo ink--s>"t.n. kdor ljubi slovensk** pesem. S-.oro vsak-j društvo je imelo %vo-kii/o in nekatera društva so v-led radikalni!- nazorov nekate nii jh vfev žaSibor z;*spala ririi^a z«i|»et iz političnih ali Ntraiikar-iih 021 rov odstopila. T«» so p«č siiiiila ona društva in oni posa-uiezui pevji. ki se ne zavedajo v '.višeiH*ga ]>ciiiena pet j;*., ki mot«t t..ti vedeti nad vsak«. «ir;i»ikoz to: storili oni. katerim le strrm-kaistvo več, kot pa petje. To niso, p -vei, kajti in* vedo. d.i v pet je solntno ne speda strankarstvo 1.1 ttolilika. V<-d-ti bi morali, da; ) pi-*»si«»r za |M>litiziranje v jvdi-j tLčuih društvih, katerih smo imeli!
dnji dve leti dovolj; v p< v>kili !d»uš*.viii pa se morajo shajati vsi i r..z;it-m karakterji z različnimi {• 'litičniiui nazori. Pevska društva ki morala biti ona oariijtiča, okoli kateiii, se shajamo s prijaznim .•Vrazom in namenom, da p«>:.« ]«-/ m«» za rekiij }.;isi razbil r »ene *lu-J. »ve. ki sr. *e razvneli ny [M>:itič-ii h »liodili. Pri pev.-kih društvih 1 i morali pokai/ati zrelost .ivojey;! j: iiljema, da smo ^e vedno -*po-i 4'iii za skupno delo. dari si v na-/••rili nismo vsi enaki Nekateri m.-i!
iako strastno zaielebani v j» stranko, da lega ne vidijo in kili ne moreni smatrati /a prave I- vre Z.i t Vi.? ni zdi aviia; pre /.• ti sit sebičnosti in zaarnzrno^ti t".1 so «»die veje na živem drevesu Mi pa prelito dahe brez r,nilir katerim j* stranka več kot pitje 1 -*-z stranke, brv. s4rasti brez se-' , lo-UOsti.
Ju iako bomo priredili le*o^njt k n- eit v Kii.-st City. Pa., *!l. av-| v 'i^la	j
Piijrlasila so se naslednja dru-isva: Oktet rleveland*kih j>eveev,' /von. Forest Cilyr Pa.. Slavee. New Volk. X. Y., Prešeren Pitts ■mrjA. Pa., in Rodoljub, Johnstown, Pa.
V skupnih zborih so bodo izvn-j:.!e nasiclnje ]»esmi:
Slovanski brod, Fr Oerbič; Na Jjn? Jak. Aljaž; Jadransko nmr-jAnt. 11'^jdrih; Slovenae i Hrvat, Fr. S Vilhar, in ena angleška p-->eiii, ki bo še določena.	j
Posamezna diištva bodo našlo pJa v pesmih:	]
•Iktet elevelandskih peveev - i Domovini, dr. It. ipavee; Mornar. 1 F • S Vilhar, iu Fkazi, A. \'ed-ved	<
Zvon: Opcmin k petju. P. II j
Meti temi pustolovci ho bili sinovi drobnih družin, ljudje, k. fco se »prli 4 sodnijo m končno so vsi ti tvorili le eno ekspedieijo.
To podjetje po ^e je izjalovilo, ker je bilo vprizorjeno lahko Bitšlejtto iu neprevidno »n komaj en človek s<* je vrnil, ki je po vedal o nesrečah, ki m> zadele ekspedieijo.
V eSMi, ko se pričenja naša povest, namreč leta lrt:ft). se je na p4>tila slii-ua eks|»ed'eiju v i4ie>.io Arisj»e, glavno mesto mehiške Voviiiee Son o re Načelnik ekspedieije je bil tujee, Spanee, ki jr dospel v Ameriko k«nnaj preti d vem i meseci in katerega so poznali j le pod imenom I)ou Stefan Arečiza.
V-i znamenja s«i kazala, da je živel ta človek že prej v tem kraju, čeprsv w ni nihče .spominjal, da bi «ra kdaj prej videl. Na-<:aljna znamenja so ka»ala, da je prišel iz Evrope z določnim na menom.
Poznal je deželo ter imel pravilno sodbo o ljudeh in stvareb m v sled tejfu so vsi domnevali, da mora biti Sonora povsem dežela, ki mu je znana.
Razpolagal pa je razentega z mogočnimi in skrivnostnimi sredstvi Imel namreč veliko ateviio služabnikov, vabil na obede vsevprek, igral, posojat denar, ne da bi kdaj mislil na povračilo. Lju-<*,»e niso vedeli iz kakega vira črpa ta denar ter se končno privadi ti temu.
Vsled svojega bogastva, svoje radodarnosti. si je hitro prido b»! mogočen upliv v mestu Arispo Ta upi i v je uporabil v to, da je organiziral ekspedieijo v kraje, v katere ni dotedaj prodrl ae noben belee
Ker je I>on Šteta u vedno izgubljal v igri, a stalno pozabljal, kateremu je posodil ^o do«nnevali, da mora imeti nedaleč od Ari-s«>- zlati zaklad in da mora biti ta zaklat! v ozemlju indijanskih
A pa če v.
Don Štefan je vprizarjal od časa do časa potovanja, ki so po-'rjevala to domnevanje. Na razpolago je imel veliko tovarišev, ki ao bili pripravljeni na vw. Že so se podali številni odločni možje v ►.u**ri proti indijan^i meji, in mesto Ari spe je bilo zborovali*«'« teh pustolovcev.
WfotokL poro«"-da, ki so sprva krožila, so postala resniea, kot je pri neki večerji objavil, da se bo tekom treh dni napotil v Pre j bul 10.
Teko-n obeda p* je prišel sel, ki je prinesel Don Štefanu pismo « izjavo, da pričakuje odgovora.
^naiHM* jf prosil svoje goste r.a oproščenje ter preeital pismo.! ^ Ker M vsi ffosti domnevali, da je sporočilo skrivnostnega zna-1 Čaja, M mokali ler pozorno zrli na gostitelja, da čila jo v njegovem lini vsebino pisma.
Don st* <sja pa ni niti trenil z očmi. Znal je zatajevati svoje' r .čntke ter obvladali samega sebe.
— Dobro — je rekel sin. — Prinesite onemu, ki vas je poslali odgovor, da bom n at a ne no po treh dneh na določenem mesttt.
Odposlal je sla ter se zopet opravičil pri gostih radi nedostoj-l ■sati.
Kljub temu pa se je zdelo vsem navzočim, da je Španee bolj i JsmiJiien kot ponavadi in ko domnevali, da je dobil sporočilo naj-; Vre j* važnosti
Mi hočemo prepustiti prebivalee v svojih dvomih ter sprem- \ Ijati Dona Štefan« »a skrivnostni sestanek, na katerega je bil po i -aldjen ia kojega mesto je ležalo na poti iz Presidio v Tubae.
Nekega jntra leta 1830 je »sedel pred napol razpadlo kočo,! nekako tri dnevna )*otovsnja od Arispe nek človek, kateremu se! je videlo, da je popo* noma pro psi.
Krof te koče je bilo nekaj drugih koe, a v teh so živeli ljudje ie od časa do časa.
Maloštevilna vodnjaki, ki so črpali svojo vodo izključno od »»«. w ZKuiili in prebivalei >»0 se vrnili iele tedaj, ko no se ti * » injakn znova nspoluili. V to naselbino je vodUo veliko poti, a dolgo je 1 rajalo. pr**dno je pričel kak tujee motiti mir okoliee.
Mož je bil obleči n v srajeo ter usnjene hlaee. Cela obleka je Ms obleka	ki se potikajo nepre»tno po savanah in ki se n«
brigajo ** tO. če spin* pod streho ali pod proMim nebom.
Imel je orlovski nos 111 goste kosate obrvi so kazale vso od lomnost.
Poleg njega je b-žala kratka puika in za pasom je imel dolg noi ter je vm* kazalo, da pričakuje nekoga.
Vsa znamenja »o kazala, da je ta človek bandit, katerega za-si•-dnje pravu*« in Vi je moral hoditi najmanj tri dni. da je dospe! 1 to mesto, kier se je nahajal. Oči v id no je bil zelo razburjen, kot je vedno tlotek, ki dospe prvi na določeno mesta.
Je/dee ;e čakal ter končno začni odmev konjskih kopit. Njegov konj je veselo i*resgetal ter dvignil glavo. Jesdee j« pri-ef prislnškovati — Koraki so postajali počasni kot d« se jesdee o^ Savljs ^Koočno se je pojavil n« točki, kjer st« ae križali dve
Bil je to visok možak z gost« črno brado ter oblečen kot prej-Dmevaai Seilel je a« kanjo, ki je bil pravUko vstrajea kot br-
|Sattner; Naša zvezda, A. Nedved, in Slovo". Jo« Koejančič. j Slavee: Moja režija in Tebi luna (naitMliia).
Prešeren: Totrkali A. Korun. |in Lahko noč. H. Vogi-ič. I |'ile«jr zborov bo tudi nekaj ia-jiH^i^VdV in dvospevov.
Na'nuč-n program bo v !*rat-kem objavljen.
Na svid*nje 31. avgusta v Fo-r«-M City. Pa.!	'
Pevski j »o zdrav!	Hude.
Iz Jugoslavije
Čabelarstvo v Jugoslaviji.
Število panjev 'raznih .vrst v eeli Jugoslaviji se eeni približno na 750.000 komadov. Oe se vzame j da en panj prinaša letno povprečno 7.5 kilograma medu in voska. I potem znese skupni čebelarski pridelek okoli TS milijonov kilogramov medu in voska, i Najbolj je razvito čebelarstvo v Bosni in Hercegovini z 199,701 panji; v Sloveniji z 150,000 panji, Srbiji z 140r000, Hrvaški in Slavoniji z 125,000. Vojvodini z 92.250, Dalmaciji z 36.343 in Istri z 8749 panji.
Vporaba vodnih sil
v Hereegovim in Tožni Dalmaei.ii. Neko franeosk" društvo v zvezi z Zadružnim ZaveZom v Sp;ita misli, ktiko bi tno^lo presušiti Popovo polje v Hercegovini, pa spe-, Ijati vodo preko Ošljega v dola-o ; Bistrine. da bi, bil na ta način 11a-jpravljen slap Orbavice in Krke. V 'dolini Bistrine naj bi se napra\i le tovarne cementa, karbida in u-metnega gnoja.
Koliko gozda je v Bosni.
Celokupna površina bosenskili I gozdov znaša okoli 2,700,000 hektarov, od katerih pripada nad 2. 150.000 hektarov državi, a oko".i 550.000 hektarov je privatna last. Površina visokih gozdov znaša o-koli 1.446.000 hektarov, nizkih in grmovja približno 994.000. a planinskih pašnikov okoli 130.000 hektarov. Glavne vrste dreves so-jelka, bukev, smreka, hrast, južni in košati, brin ter beli in tem-M ni borovec.	;'
i'
Angleži rekvirirali Lloydove par-.'
nike.	;<
"Novo Doba" poroča:	'
— V Trstu je nastalo med Italijani veliko razburjenje, ko so zvedeli, da je Angleška rekviri- " rala velike parnike traeanskega ' Lloyda Hungarian. Afriko, Pilser. in Innsbruck. To so največji pat niki. ki se nahajajo v pristanu. " Rekviriral jih je British Naval,3 Transport Offiec. da pripelje na njih domov avstralske trupe.