* :
DRUŽINSKI TEDNIK
J
s	V meni, nemškem cesarju, je
s Duh božii. Jaz sem Njegov meč,
| Njeg0V0 orožje, Njegov namest-: nik na zemlji.
S	VILJEM	II.
g	v	avgustu	1914.
»	(27,	januarja	jt	Viljem II. slavit svojo 80letnico)
n
•
****••*aa,l***ssai>aaaaaii*«*saaaia«aaaaaaa iiiaiiiitaiiiiai»
Leto XI,
Ljubljana, 2. februarja 1939.
štev. 5.
»DRUŽINSKI TEDNIK*
i7.li a ja ob četrtkih. 0 r t tl n i S t v o In upr a v a v Ljubljani Gregorčičeva ulica St. 27/111. PoStui predal Žt. i>45. Telefon št. 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani St. 35.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankira-nih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 dl?* znamk.
NAROČNINA
tU leta 20 din, lU leta 40 din, vse leto 8o din.:
V	Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov v Ameriki 2*/2 dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna pet it na vrsta ali njen prostor (vi§ina 3 mm in Širina
.55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din.
V dvobarvnem tisku cene. po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
»DRUŽINSKI TEDNIK«
ima letos za 50% vetji obseg
in Izhaja zdaj
stalno na 12 straneh
Razgled po svetu
Zakaj je padla Barcelona?
Neposredni vzroki poraza katalonskih armad
V	Ljubljani, 1. februarja. Jacques Berthet je bil dopisnik pa-e'^e°a »Tempsa« v Barceloni. V za m ,izme<* zadnjih dopisov je skušal , uStedni konservativni list orisati tal 'e .Yzro'ce Francove zmage na ka-ia”t » fronM. Naj povzamemo iz vo-iso-strokovnega članka glavne misli.
Čudež pred Tortoso
Pra"a!l0 Se moglo zgoditi, da so drl nc?ve arina.de v enem mesecu pro-bili? + Barcelone, ne da bi se jim . “eba spustiti le v .eno večjo bitko še" Prav ni ljila republikanska fronta nikdar prej bolie organizirana, če-| ,V so bile čete dobro utrjene, čeprav bila morala barcelonskega vojaštva 11 a višku?
Vzroki so skoraj izključno materialnega značaja.
Lani v aprilu, ko se je sesula vzhod-^ Y°nta in so Francove armade od-■zale Katalonijo od Osrednje Španije, in me<^ l'ePul:)likanci zavladala panika tlov*-'**10'8 armada je bilo moralno na Jf V tistem usodnem trenutku se g Pa zgodil čudež (izraz ni pretiran), ri ea ni nihče več pričakoval; in ta J ez je v nekaj dneh docela spremenil položaj.
V	noči, ko se je zdelo, da je padec fortose le še vprašanje nekaj ur, se je Predsednik republikanske vlade Negrin v družbi pol tucata častnikov na le-Pem ix)javil na fronti, Z revolverjem ^roki je sam zaustavil begunce ir. na “*ah. £e je ZglnUo okoli njega dvaj-J~t, petdeset, sto mož elitne List rove Brigade. Ko se je jelo daniti, je četa narasla kakor plaz in Tortosa ni bila več brez branilcev. Drugi dan se je nacionalistični napad na vsej fronti ustavil.
Prihodnje tedne je Negrin izpopolnil, Kar je začel v noči katastrofe. Obja- j ^ je onih znamenitih trinajst točk j fh zasidral vanje vojni cilj republi- j Kancev; tako je dal armadi, nihajoči j ttted socializmom, komunizmom in j atlarhijo, moralno enotnost: omahljiv- j ®i so poslej vsaj vedeli, za kaj se bore. j Ta čudež — Spanci ga primerjajo s j Clemenceau je vini nastopom leta 1917.; ~~ 3e Negrin izpopolnil s temeljito materialno preosnovo armade; ustanovili Je šole za generalni štab, za tehnike, | ?a srednje častnike in več šol za pod- j častnike. Ministrski predsednik je uve- j nekakšno vojaško diktaturo in \
de!
Whče se mu ni postavil po robu; pre-ee živo je bila vsem še v spominu ko je edini Negrin odvrnil kata-
strofo. Tako je napravil iz konfuzno zgrajene katalonske armade vojsko osmih armadnih zborov po tri divizije, vsaka po 8—9000 mož; vsega skup torej 200.000 dobro izvežbanih vojakov.
Toda (e čete niso še prav imele šole za seboj, ko so že morale v bitko. Od julija clo novembra so predirale ob Ebru. Zmagovita je bila ta ofenziva in taktično brezhibna; toda manjkalo ji je materiala in tako se je morala prej ali slej fizično izčrpati.
Kljub temu: ko se je zapel sedanji nacionalistični napad — pod konec decembra — ni bilo še nič izgubljeno. Resda je bila republikanska armada obrabljena, resda ji je manjkalo orožja; toda njena morala je bila nedotaknjena, bila je celo boljša kakor kdaj koli dotlej, razen tega je pa razpolagala s solidno utrjenimi postajan-kami.
Republikanski generalni štab se je dobro zavedal svoje materialne šibkosti, zato se je odločil za Ludendorffovo doktrino »prožne obrambe«. Misel je bila sicer dobra, a njena izvedba pomanjkljiva. Namesto da V. se bili republikanci spustili v boj na 20 km dolgi fronti kakor ob Ebru — tako bi imel geneviJni štab vsak trenutek pre- I gled nad izvajanjem svojih povelj — j se je razvila bitka na fronti, dolgi več sto kilometrov, cd Sredozemskega morja pa tja do Pirenejev. Vojaki so bili do zadnjega moža na mestu, tudi vrhovno poveljstvo ni bilo slabo, zato je pa tem slabše funkcionirala zveza med posameznimi oddelki.
Ko je po nekaj dneh boja začelo primanjkovati streliva, je popustila morala, zlasti pri karabinjerjih; ti oddelki še niso bili prav prestali ognjene preizkušnje in so n. pr. skoraj brez: boja prepustili nasprotniku samostan Montblanch. Od Ludendorffove dok-' trine je premnogim ostala v spominu samo prožnost, ne pa tudi obramba, j
Kaj je strlo republikanski odpor
V	tem trenutku je odločilno posegla ! vmes italijanska divizija »Littorio« i
Današnja liktorsica divizija le malo spominja na divizijo istega imena iz ; leta 1937. Motorizirana že od začetka i vojne, prav tako kakor ostale tri ita-! lijanske divizije — »Puščice« — je od : lani še mehanizirana. To se pravi, da ; ni samo (kakor »Puščice«) silno okret- i na, ampak je tudi vse njeno topništvo > motorizirano. Vsaka divizija »Puščic« j ima bataljon 40 šesttonskih tankov in
Po razsulu barcelonske fronte: Francoski orožniki pregledujejo na pirenejski meji španske begunce.
Ali ste brali?
več majhnih tankov z dvema strojnicama. »Liktorji« so bolje opremljeni: vsakemu pehotnemu bataljonu (600 mož) je dodeljen še tankovski bataljon (200 mož). Divizija šteje osem do devet bataljonov, razpolaga torej z več ko 300 srednjimi tanki, ne upoštevaje topništva in lahkih tankov. Vsega skup šteje takšna divizija 8 do 9000 mož.
Liktorska divizija je torej neverjetno okretno napadla zdaj na levem zdaj na desnem krilu in je celo najboljše republikanske oddelke — tudi Listrovo brigado — prisilila k umiku, ker jim je sicer grozila nevarnost obkolitve. Kljub ; odlični morali, kljub herojski obrambi j republikanci niso vzdržali silovitega j napada italijanske divizije: manjkalo' jim je orožja.
Brez orožja...
Težko si je predstavljati, kako siromašna je republikanska oborožba in kako malo premore streliva. Razmerje med republikanskim in Francovim topništvom je 1:9, topov za obrambo tankovskih napadov 1 : 20, lahkih strojnic 1 : 5, velikih topov celo 1 : 50.
Kakšna usoda čaka Barcelono? i članek je bil napisan pred padcem katalonske prestolnice. Op. ured.) Pred silno materialno premočjo se
republikanci brez boja umikajo, telesno izčrpani in demoralizirani, a v primernem redu. Njihova armada je tako rekoč nedotaknjena, a prav tako tudi nacionalistična; za francovce je bilo to prodiranje vojaški sprehod.
Pisec ugiba nato o Francovi taktiki pred napadom na Barcelono in končuje;
Ce pade Barcelona, bi se republikanci postavili v bran še na utrjeni obrambni črti pred Gerono, toda po padcu Vicha bi bil tudi ta obrambni sistem resno ogrožen.
Vsekako je količkaj uspešna obramba možna le tedaj, če dobe republikanci pomoč v obliki orožja in streliva; potlej sicer še zmerom ne bi bili v materialnem pogledu enaki nacionalistom, zato bi pa vsaj lahko še s čim drugim kljubovali tehnični premoči kakor zgolj z osebnim pogumom.
*
Po padcu Barcelone
Z zavzetjem katalonske prestolnice je postal general Franco gospodar največjega španskega mesta. Ce primerjamo po pet največjih mest, ki so v Oblasti obeh nasprotnikov, dobimo tole sliko:
General Franco:
... da je Seyss-Inquart odredil, da se imajo do 31. januarja t. 1. popisati vse premičnine in nepremičnine katoliške cerkve v Avstriji"’
... da je več oxfordskih vsoueiliških profesorjev poslalo Cangkajšku pipmo, polno občudovanja do njegovega junaškega odpora proti japonskim napadalcem? .
...da je v času padanja mednarodne morale mehiška vlada plačala Angliji, Franciji in Italiji odškodnino za škodo, ki so jo državljani teh držav trpeli v mehiških revolucijah?
... da je nova palača nemškega kanclerstva v Berlinu stala pet milijard din?
... da se je lani v primeri s predlanskim letom na Francoskem podražilo življenje za 16 0-1” », na Kitajskem za 2,V7:;‘"n, v Italiji za 10-.74*'«, v Jugoslaviji za 7'50*», na Japonskem za 12-95"/* in na Angleškem za v USA se pa pocenilo za 1-18”'»?
... da se Gdansk še zmerom imenuje »svobodno mesto«?
e: General Garobara, vrhovni pOTtftnlk italijanskih legionarjev na oestitajotitti «11 legionarji, po amago slavnem vkorakanju v vsvojru« mesta.
Barcelona Sevilja . . Malaga Zaragoza . Bilbao . .
1.060.504
235.762
188.000
162.121
161.987
Republikanci :
Madrid.................1.014.704
Valencia................ 341.322
Murcia ................. 173.987
Cartagena ....	96.981	j
Alicante................. 73	071
(številke po zadnjem ljudskem štetju pred državljansko vojno.)
*	.1 Prvi, ki so vkorakali r osvojeno ■ Barcelono, so bili maroški polki (Mavri).
(Iz časopisov.)
Ferdinand V. Katoliški je I. za zmerom pregnal Maore s I‘ire-\ ne jakega- polotoka.
(Iz leksikona.)
*
Iz Reuterjevega poročila o zavzetju Barcelone:
... Ko ne je prikazala konjenica, so, ljudje začeli poljubljati konje, ker ■ niso mogli priti do konjenikov.
*
Iz časopisnih poročil:
...Nekateri izmed teh beguncev, znani kot zagrizeni hujškači, so že ■ plačali s svojo glavo.
Da niso ti »zagrizeni hujskači«, ■ povrh še znani kot taki, o pravem, času zbežali, je čudna, hudo čudna reč.	i
A za n a je. z letalom zbežal v Francijo.
Mož je namreč predsednik republike, t. j. zagrizen hujskač.
Evropski koledar
Pretekli teden
1. Evropa komentira padec Barcelone.
2. Evropa v pričakovanju Hitlerjevega govora.
Tekoči teden
1. Evropa komentira Hitlerjev govor.
2. Evropa v pričakovanju 4. februarja.
Prihodnji teden
1. Komentiranje Mussolinijevega govora.
2. Evropa v' pričakovanju novih govorov.
Nemški kancler Adolf Hitler je 30. j« j nuarja, na šesto obletnico, odkar s« narodni socialisti na vladi, »tvoril ■ t 2‘/:urnim govorom usedanje rajh*tar«.
Beseda ni naša, dobili smo jo iz italijanščine, potni Ust ji je pa glasba izstavila. Njen prvotni pomen je ,čas‘, pozneje so jo pa začeli rabiti kot izraz za ,stopnjo hitrosti'.
To ja veljalo še do nedavnih dni ■— vse dotlej, dokler je zmernost imela še kaj veljave. Danes, v dobi ,tempa', cenimo le še hitrost samo, nič več ,stopnje' hitrosti. Zato je postal tempo nekališen modni izraz absolutne hitrosti; prva in druga stopnja — osnovnih in primernik ju Breznik imenuje — sta okrneli, ostal je le še presežnik, superlativ: malik današnjega človeštva.
V tempu hitimo dan današnji v službo in iz službe domov, v gostilno ■in v kavarno, v kino in na sestanek.
V	tempu jemo in se oblačimo, legamo in vstajamo; v tempu govorimo in poslušamo, hodimo v hribe in na smuk; v tempu, vrtimo gumbe na radiu, naivno upajoč, da bomo z Belcebubom izgnali hudiča — zaman; tempa tempo ne užene, radio drvi ko iz uma, požira zloge in besede, naprej, ■naprej, v tempu do konca.
Malo oddiha, da nas ne zaduši. Poglejmo za trenutek drugam; hvala Bogu, vsaj cest in železnic tempo še ni dobil docela v oblast.
In potem še v hujšem tempu naprej; v tempu se presnavljajo države, se staro podira in novo ustvarja; v tempu se vlivajo topovi in polnijo granate; v tempu zmagujejo španski nacionalisti in beže republikanci; v tempu razsaja — si dicere decet — čilski potres.
V tako vratolomnem tempu, da mu še žumalist, mojster modernega tempa, nič več ni kos. Tako nedopovedljiv je bil ta teden tempo na Španskem, da je mestu Figuerasu kar odpihnil sklanjavske končnice; s tak-Snim tempom je prihrumel potres na ■Južno Ameriko, da je nesrečni Čile obstal ko solnat steber: ne rodilnik ne dajalnik ne orodnik ga nič več ne ožive.
Tempo, malik povojnega rodu; v tvojem znamenju se staro podira in novo ustvarja; v tvojem znamenju se zgodovina postavlja na glavo; v tvojem znamenju se celo naša komplicirana slovnica poenostavlja. Zato bodi hvaljeno in čaščeno tvoje ime!
Kronist
Politični deJen
GOVOR NEMŠKEGA KANCLERJA
Ob šestletnici narodno-eocialističnoga režima v Nemčiji je govoril nemški kancler Hitler pred nemškim parlamentom. Govor je trajal več ko dve uri in so ga prenašale tudi radijske postaje. Hitler je govoril o vseh notranje in zunanje političnih nemških zadevah. O gospodarstvu, kolonijah, židovskem problemu, odnošajih do cerkve. Važne so njegove izjave glede odno-šajev Nemčije do drugih držav. Govoril je o prijateljstvu z Italijo in je med drugim dejal, da pomeni za vsakogar vojna z Italijo vojno z Nemčijo. Nemčija bo Italijo podpirala v vsakem pogledu, zlasti pa v pogledu njenih žalitev. V svojem govoru se je dotaknil tudi odnošajev do Jugoslavije in je poudaril, da so se njeni odnošaji do Nemčije poglobili in stopnjevali v prijateljstvo. Prav tako je Nemčija v dobrih odnošajih z drugimi jugovzhodnimi državami. — Poudaril je, da hoče Nemčija skrbeti za mir, ne bo pa dopustila vmešavanja katere koli druge sile v njene zadeve.
Romunski zunanji minister Gafescu no v kratkem prišel v Beograd na obisk k ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču.
V	Beogradu se bo mudil dva dni. — Vudifeij madžarske narodne manjšine v naši državi dr. Varady je postal senator. Ob tej priliki je izjavil, da je lo nov korak k zbližanju med .Madžarsko in Jugoslavijo.
*
Poljska svetuje Romuniji, ha j sklene sporazum z Madžarsko, ker je to po mnenju Italije in Nemčije neobhoduo potrebno za mir v vzhodnem delu Evrope. Tudi druge države bodo naj-brže skušale vplivati na ta sklep romunske vlade. — Nemška gospodarska delegacija bo v kratkem odšla v Rusijo, da se bo pogajala za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Nemčijo in Rusijo. V dobro poučenih poljskih krogih pa menijo, da bodo imela pogajanja tudi važen političen pomen. Nemčija si hoče namreč zagotovili rusko nevtralnost v primeru oboroženega spopada na zahodu. — Nemški zunanji minister Ribbentrop je odšel pred kratkim vVaršavo. Pri tem ga je spremljalo dvajset visokih uradnikov iz zunanjega ministrstva. Pri tem ni prišlo
OKVIRJI SLIKI. FOTOGRAFflE, GOBELINE
JULIJ KLEm
LJUBLJANA, Woltova ul. 4
Pred patentiranjem,čarobnega zdravila1 za tuberkulozo
Ženska, ki bi rada dokazala, da ni mazačka in da pozna popolnoma zanesljivo zdravilo za tuberkulozo
Beograd, februarja.
Najvišje sanitetne ustanove v Beogradu se bavijo z zelo težkim in delikatnim vprašanjem, ali smejo podeliti dovoljenje za zdravljenje osebi brez medicinske diplome samo na podlagi njene trditve, da je odkrila popolnoma zanesljivo zdravilo za pljučno tuberkulozo.
Zanesljivo 6e naši bralci še spomnijo gospe Jovanovičeve iz Djevdjelije, ki smo o njej pisali pred dvema mese-coma, da je odkrila zdravilo za tuberkulozo. Ko se je ta novica razširila po naši državi, so pričeli v Djevdjelijo romati pljučno bolni od vseh strani. Gospa Jovanovičeva bi jim rada pomagala s svojim zdravilom, a bala se je, da je oblasti ne obdolže mazaštva in je pred svojimi bolniki pobegnila v Beograd.
To je ozadje današnje zgodbe. Zdaj se mudi gospa Jovanovičeva v Beogradu. Pri oblasteh bi po vsaki ceni rada dosegla, da bi ji dovolile zdravljenje v kakšnem zdravilišču, da bi lahko dokazala učinkovitost svojega zdravila. Nekemu beograjskemu novinarju je gospa Jovanovičeva natanko razložila svoje želje in načrte:
»Zavedam se, da je moje zdravilo popolnoma učinkovito, a ne upam se zdraviti z njim, kajti ne maram zaradi tega priti v zapore. Dokazati pa hočem, da imam prav in zato se mudim
v Beogradu. Preden ne dosežem tega, ker sem si postavila za cilj, se ne vrnem domov... Hočem pomagati trpečemu človeštvu. Poprej nisem imela namena zdravili s svojim zdravilom na debelo, čeprav mi je bilo zmerom žal, da bi ostalo neizrabljeno. Ko so pa pozneje bolniki zvedeli, da imam učinkovito zdravilo, sem dobila okrog 5000 pisem, v njih me bolniki od vseh strani rote in prosijo, naj jim pomagam, naj jih ozdravim. Vsega tega ne morem, ker mi ne dovolijo zdravljenja...«
»DOKAZATI HOČEM,« PRAVI GOSPA JOVANOVIČEVA
»Saj mi ni do tega, da bi svet slepo verjel. Rada bi zdravnikom dokazala, da je moje zdravilo pravo in učinkovito. Pokazala sem zdravnikom pisma tistih svojih pacientov, ki sem jih že pozdravila, niso mi verjeli. Potlej sem jim pokazala njih rontgenske slike; dejali so mi, da se bomo še pogovorili. Ko sem prišla v bolnišnico, me niso hoteli sprejeti. Nekateri me nočejo razumeti, a zdi se mi, da nekaterim sploh ni do tega, da bi pričeli zdraviti tuberkulozo z novim, hitrim in uspešnim zdravilom...«
Vsekako bi rada dokazala, da v mojem primeru ne gre za mazaštvo, pač pa za srečno odkritje. Ni mi do tega,
da bi s svojim zdravilom služila lepe denarce.
»PATENTIRALA BOM ZDRAVILO«
Gospa Jovanovičeva bo dala svoje zdravilo patentirati, hkrati bo pa prosila ministrstvo socialne politike, da bi ga smela prodajati.
a A ko bodo mojo prošnjo uslišali, bom nehote storila svetu mnogo dobrega, ako jo bodo pa odbili, bom molčala in ne bom nikogar več zdravila.
»Koliko pa stane zdravljenje z vašim zdravilom?«
Od 500 do 1000 dinarjev, kakršen je primer bolezni. Zdravljenje je pa zelo hitro, saj so se tudi nevarno bolni bolniki — že več mesecev so bruhali kri — pozdravili v dveh mesecih. Stroški za zdravljenje nikakor ne presežejo 1000 dinarjev.«
Tako gospa Jovanovičeva. Težko je reči, ali ima gospa prav, ali ne. Vsekako bi bilo dobro njeno zdravilo praktično preizkusiti v kakšni bolnišnici, kajpak pri bolnikih, ki bi se sami javili za njeno zdravljenje. Želimo, da bi gospa — sama je 12 let bolehala za tuberkulozo in se zdaj s svojim zdravilom popolnoma pozdravila — res odkrila zdravilo, ki bi hitro in enkrat za vselej izbrisalo e sveta ,zahrbtno morilko', pljučno tuberkulozo...
Ne zamudite!
Na prodal za majhen denar: 68 prvovrstnih pogrezljivlh šivalnih strojev z 20 letno garancijo; več koles ženskih In moških, otroških vozičkov ter še večje število raznih drugih predmetov pri
»Promet** Ljubljana
nasproti Križanske cerkve Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled
ses«EsgaaaraBBBa
do sklepanja novih pogodb, temveč je bil obisk le manifestacija sodelovanja med Nemčijo in Poljsko. Razgovori so se nanašali na Klajpedo in ukrajinski problem. Razgovarjali so se pa tudi o manjšinskem problemu in o poglobitvi gospodarskih in kulturnih stikov med obema državama. — Splošno vojaško obveznost bodo uvedli na Angleškem. Za nekaj mesecev bodo uvedli prostovoljno vojaško službo, če se pa ne bo priglasilo dovolj prostovoljcev, bo vlada uvedla splošno vojaško obveznost. S tem v zvezi je imel velik govor po radiu angleški ministrski predsednik Chamberlain. — Francove čete so zavzele Barcelono, dosedanjo republikansko prestolnico. Republikansko vojaštvo je mesto zapustilo ponoči in s seboj vzelo veliko municije. Iz mesta se je izselilo tudi okrog 100.000 ljudi. Mesto je bilo skoraj izpraznjeno, ko so brez boja vanj vkorakale nacionalistične čete. General Franco je že odpravil avtonomijo Katalonije in razveljavil avtonomne zakone. Veliko republikanskega prebivalstva je zbežalo v Francijo. — Sporazum glede nemških Židov na Poljskem sta sklenila poljski in nemški zunanji minister ob priliki sestanka v Varšavi. Nemški Židje, ki so zbežali iz Nemčije, se smejo za nekaj časa vrniti, da urede svoje trgovske in denarne zadeve. S seboj bodo smeli odnesti samo svoje premičnine. Odslej bosta Nemčija in Poljska urejali probleme v spoštovanju medsebojnih interesov. — Slovaška vlada je zahtevala, da se Kč imenuje Kos. Češkoslovaška vlada je pa sklenila, da se izogne vsem sporom in tako se bo zdaj označevala češkoslovaška krona samo s K. — General Franco je sporočil francoski vladi, da se ne more zadovoljiti le z imenovanjem trgovskega zastopnika, temveč vztraja pri tem, da francoska vlada imenuje rednega diplomatskega zastopnika in prizna njegov režim. — Novo pogodbo so podpisali zastopniki Nemčije in češkoslovaške. Po tej pogodbi sme nemška vojska kadar koli in kjer koli prekoračiti češkoslovaško mejo, ne da bi bilo treba poprej dobiti za to dovoljenje. Pogodba ne označuje nobene omejitve v številu vojašiva. V londonskih političnih krogih je ta vest zbudila upravičeno začudenje. — Španski republikanci so se odločili za nov odpor.
V	Kataloniji so v naglici zgradili novo utrjeno fronto. Iz srednje Španije so spravili na sever sveže čete in dobili znatne pošiljke orožja in municije. Upajo, da bodo zaustavili prodiranje nacionalistov. Reka barcelonskih beguncev se še zmerom veča. Predsednik republikanske Španije je imel po radiu govor, ki je v njem spodbujal republikanske Špance k slogi. Med drugim je dejal, da bo republikanska Španija preživela tudi to zadnjo veliko preizkušnjo, če se bodo združili vsi resnični prijatelji demokracije. — Potres v Čilu zavzema vse hujši obseg. Doslej je potres terjal baje že okrog 50.000 smrtnih žrtev, več ko sto tisoč ljudi pa potrebuje zdravniška pomoči. Najhujše je pa to, da primanjkuje vode in da se širi med ljudmi legar. Smrtnih žrtev je že toliko, da jih ne morejo več pokopavuti, temveč jih kar sežigajo. Zaradi pomanjkanja vode trpi zlasti vojaštvo, ki je zaposleno pri reševanju. Mednarodni Rdeči križ je organiziral izdatno pomoč. Skoraj iz vseh ameriških držav so poslali v Čile pomoč v živilih, obleki, denarju in drugih potrebščinah. — Francoski finančni minister Reynaud je imel govor po radiu. V tem svojem govoru je podal pregled sedanjega gospodarskega stanja francoskih financ. Poudaril je, da je Francija gospodarsko
ozdravljena in da lahko mirno zre v bodočnost. Francija se nikogar ne boji, zalo se bo uprla vsakemu nasilju. — Novi angleški minister za narodno obrambo je postal admiral lord Chat-tfield namesto dosedanjega vojnega ministra Thomasa Inskipa. V angleški vladi so se tudi sicer izvršile nekatere spremembe.
Poštno vrečo z 18.700 dinarji je ugrabil neznan ropar poštarici Dragici Kuftinčevi iz Ilrvatskega Leskovca. Neznanec jo je iz zasede naskočil, jo pobil in ji iztrgal vrečo. Poštarico so nezavestno odpeljali v zagrebško kliniko.
Zdrav je bil v umobolnici Mirko Čadež, pekovski mojster iz Kranja. Že večkrat je skušal od tam pobegniti, pa so ga vselej ujeli. Te dni je spet pobegnil in po dolgem skrivanju se mu je naposled le posrečilo na vozu mizarskega mojstra Milana Poharja priti
vega mesta. Vzrok Blažičevega samomora še ni znan.
Lokomotiva je povozila 701etno Veroniko Križanovo iz Koprivnice, pa je vseeno ostala živa in zdrava. Strojevodja jo je pri premikanju vagonov opazil, kako nekaj išče po progi, zapiskal je in zavrl stroj. Ženska se ni umeknila in je prišla pod lokomotivo. K sreči ni šel preko nje tender in ostala je nepoškodovana. Bila je popolnoma gluha in je na progi iskala dinar, ki ga je zgubila.
Našemljeni roparji so odnesli 200.000 dinarjev trgovcu Antonu Baršiču iz Du-bravice pri Klancu na Hrvatskein. Zvečer so pri zapiranju trgovine skočili pred Baršiča trije zakrinkani roparji in zahtevali od njega denar. Izsilili so od njega okrog 200.000 dinarjev in več drugih vrednosti in srečno ušli.
44 let je preživel po ječah 561 etui Tomaž Zorjan z Vinskega vrha. Te dni je umrl v mariborski moški kaznilnici. Bil je 25krat kaznovan in je moral,
STROJEGRADNA — AVTOMOBILSKA IN AVIJATSKA TEHNIKA ELEKTROTEHNIKA	PROGRAM BREZPLAČNO
v Kranj. Pohar je Mirka tudi skril v svoji hiši. Zdaj bodo skušali dognati, kdo je kriv, da je moral zdrav človek vež mesecev živeli med nmobolnimi.
V	nogavicah je hranila 85.000 dinarjev starka Marija Hladnikova iz Daru-varja. Bila je tako skopa, da ni niti jedla. Sodna komisija je po njeni smrti našla pri njej 85.000 dinarjev gotovine.
Promet so nkinili na cesti pri Mariborskem otoku, ker se je podrl pod klancem pred Mariborskim otokom trhel most čez potok. Ni več prenesel teže z gramozom napolnjenega avtomobila. Nov most so že pričeli graditi.
Iz vesele družbe je krenil pod vlak 481etni trgovski pomočnik Anton Blažič iz Novega mesta. Še ves dan je kakor po navadi prijazno strecel strankam, zvečer so pa znanci opazili na njem nekak nemir. Blizu šmihel-slcega pokopališča je skočil pod ljubljanski viak, ki odpelje ob 6.29 iz No-
kakor hitro je odsedel kazen, 6p'et v zapor. Mož je, kakor vidimo iz številk, kaj malo časa užival svobodo.
Pobegnil je iz litijskega zapora te dni 30!e!ni Franc Gaberšček iz Kobarida. Na vesti ima več grehov, tako tudi vlom v mislinjsko posojilnico. Orožniki so ga že večkrat ujeli, a jim je zmerom pobegnil.
Zaradi roparskega napada sta se zagovarjala pfed velikim senatom brata Ludvik in Avgust Hacin z Mlake pri Komendi. Obtožena sta, da sta izvršila lani v oktobru roparski napad na Marijo Ravnikarjevo. Ludvik jo je davil in zahteval od nje denar, Avgust mu je pa držal svetilko. Marija jima je res izročila 600 dinarjev. Sodišče je obsodilo Ludvika na tri leta stroge ječe in petletno izgubo častnih državljanskih pravie. Avgust je bil pa zaradi pomanjkanja dokazov oproščen.
Saharin je tihotapila iz Avstrije v
Zagreb Katarina Kutschitscheva iz Lipnice. V Kustošiji pred Zagrebom se je pa orožnikom zdel neki avto sumljiv. Pregledali so ga in res našli v kov-čegih okrog 90 kil saharina. Umek, ki je vozil Katarino, trdi, da ni vedel za njeno tihotapstvo in je povedal, da ima Katarina tudi na njegovem domu spravljena še dva kovčega. Orožniki eo ugotovili, da sta bila tudi ta dva napolnjena s saharinom.
Neznan napadalec je streljal na hlapca Franca Omerzuja iz Črnca pri Bre žicah, ko se je z vozom vračal iz Zagreba. Tja je peljal prodat nekaj pridelkov. Zvečer se je pa vračal domov s praznim vozom. Pri Podsusedu je iz teme začel nanj streljati neznan napadalec in je zahteval, naj ustavi. Omec-zu je pa še bolj pognal in napadalec ga je zadel v levo roko. Hlapec je ušel razbojniku in rešil denar svojega gospodarja, izgubil je pa mnogo krvi in se zdaj zdravi v brežiški bolnišnici.
Denar je skril pred duhovi kmet Pavel Pavič iz Vinkovcev. Pri Paviču se je kot podnajemnica naselila Ljubica Marčeva. Pavič jo je pa svaril, da hodijo po njeni sobi duhovi in naj zato rajši spi pri njegovi družini. Ljubica ga je ubogala. Kmalu pa ni bilo njenega denarja — 2800 dinarjev — v njeni sobi. Pavič se je izgovarjal, da je denar vzel iz omare zaradi duhov in ga dal shraniti svoji hčeri. Ljubica je zadevo naznanila orožnikom, ki so našli ukradeni denar zakopan na dvorišču Pavičeve hčere.
Konj je brcnil v glavo 301etnega hlapca A. Žančiča iz Pobrežja pri Mariboru, ko je vpregel konje. Žančiču je počila lobanja in je obležal nezavesten.
Peč je eksplodirala v tovarni koles podjetnika Brajerja v Bjelovaru. Daleč naokrog je nastala strahovita panika, vendar ni bilo večjih žrtev nesreče, le neka delavka, ki je delala na dvorišču pred objektom, je dobila nevarne rane.
V	Braierjevi tovarni je eksplodiralo 'že tretjič.
Z revolverjem je grozil toletni deček poštni uradnici Miri Vernifevi v Zagrebu. Izza vogala v neki ulici je sko-I čil pred njo in zahteval od nje denar. Uradnica je fantiča zavrnila, vendar je deček vztrajal pri svoji grožnji. Da bi se ga otresla, mu je uradnica dala dinar in deček se je umaknil. Zdaj so ga že prijeli orožniki in našli pri njem nabit samokres. Deček je dejal, da je hotel posnemati ameriške gangsterje.
Otroško trupelca je zakopal na vrtu brezposelni zidarski pomočnik It. O. iz Dovja-Mojetrane. Bil je oče otroka, ki ga ie rodila s šestimi meseci 211etna natakarica J. š, v restavraciji Poje, doma iz Vranskega v Savinjski dolini. Ljudem se je zdelo čudno, kam je izginil novorojenček. Za zadevo so se začeli zanimati orožniki, ki jim je natakarica naposled priznala, da ie otročička zakopal na vrtu njegov oče. Orožniki dvomijo, da je otrok umrl naravne smrti in bodo uvedli preiskavo.
Silen vihar je razsajal pretekli teden na morju okrog Splita in v gornjem Primorju. Ladje v splitskem pristanišču eo morale odpluti od obale, ker je bila nevarnost, da bi jih vihar razbil ob obali.
Ustrelil se je 631etni Ivan Gertman iz Maribora. Bil je pri priči mrtev. Uslužben je bil v gostilni »Pri grozdu«. Samomor je izvršil iz obupa, ker je zvedel, da ga njegova ljubica, ki jo je vzdrževal, vara z drugim.
Listek »Družinskega tednlka“
Milijonar brez centa
Amerika še zmerom govori o usodi treh bojnih križark, ki Je zaradi njih tekla pravda celih devetnajst let, dokler ni najvišje sodišče v USA izreklo vražje obsodbe. Kdor hoče zvedeti o tem kaj na.tan finejšega in se hoče dobro zabavati, mu Je treba poiskati samo newyorško obrežno krčmo mistra Marka Gilberta. Možak Je namreč originalen človek. Nikjer ni tako veselo in eabavno kakor pri njem.
Nekoč Je bil kapitan, in sicer eden najbolj pretkanih. Desetletja je krmaril morske velikane po morju, včasih na svoj račun, včasih pa v službi premetenih lastnikov. Najbolj premeten med njimi je bil pa še zmerom Mark Gilbert som in sl Je s časom nalomil v banko čedno vsotico, ne da bi oblasti kdaj našle priložnost, da bi mu sto-
pile na prste. Ze od svoje mladosti je bil humorist in je to še danes.
Mark Gilbert se je kratko pred svetovno vojno podal v pokoj, a življenje zasebnika mu ni nič kaj ugajalo. Kmalu si je začel beliti glavo, kako bi si pripravil življenje bolj prijetno. Kakor nalašč je izbruhnila svetovna vojna. Gilbert je zavohal vzhodnik. Imel je dobre zveze in Je vedel, da bodo Združene države prej ali slej posegle vmes. Napravil je svoj načrt, kajti da so bile Združene države pri izbruhu vojne popolnoma nepripravljene, ni nobena skrivnost. In res je prišel dan, ko se je novi svet vmešal v evropski spor.
Maric Gilbert je šel takoj v ministrstvo mornarice in je napravil ponudbo za zgradbo treh bojnih križark, ki naj bi bile po njegovem pripovedovanju najnovejši Izum na področju vojne mornarice. Na podlagi svojih načrtov je dokazal strokovnjakom, da bo izum, ki si ga Je Izmislil, nadkriljeval vse dotedanje konstrukcije in da bo v pomorski bitki igral še nesluteno vlogo. Ureditev topovskih stolpov je bila v resnici popolnoma nova in na svojem modelu jih je napravil - toliko, da bi se takšna križarka lahko v resnici merila a velikim nasprotnim brociovjem.
Mark Gilbert sicer nikoli Vii služil pri kopni vojski ali pri vojni mornarici, a veljal je za izkušenega pomorščaka in kapitana, pred vsem sl je pa izvežbal svoj jezik v mnogih zasebnih bitkah pred sodiščem. Grdo pa tudi ni bilo, če se je potegoval za svojo korist in tako je znal odločujoče čini-telje ameriškega vojnega ministrstva prepričati o dobrih straneh svojih drznih načrtov. Vojno ministrstvo je takoj naročilo tri prave Gilbertove križarke. Resnici na ljubo moramo kajpak pripomniti, da sam nikoli ni dvomil o tem, da so njegovi načrti izvrstni. Se danes to trdi in bilo bi res nedostojno, če bi zavzeli drugačno stališče.
Ob določenem času je bila prva križarka gotova. Stari kapitan je sam dodal iz lastnega žepa lepo vsotico, kar je napravilo dober vtis, kajti drugi, ki Imajo v žepu tako mastne pogodbe, se rajši poslužujejo tujega denarja. Prišlo je razsodišče in je začelo preizkušati. Ker so takrat razpolagali že s praktičnimi Izkušnjami, je bila preizkušnja precej strožja kakor v začetku. Naposled so prišli do prepričanja, da je Mark Gilbert prav izreden tip in bili so edini v tem, da nikoli ni še nihče izmislil takšne naprave za samomore na debelo. Kadar
Ce- vtzlcmitU ati hi
V nekaterih vaseh blizu Banje Luke imajo hiše brez oken; te hiše, imajo strehe, ki se skoraj dotikajo tal. Edina svetloba prihaja v stanovanja skozi majhno lino na strehi.
000
V okolici Dritnkola v Srbiji hodijo ženske ISkrat na leto na grobove svojih mrtvili. S seboj prinesejo kruh, potice, klobase in sladkorčke. Na grobovih mrtvih sc goste s temi dobrotami in si pripovedujejo zgodbice iz življenja ljubih, pokojnikov.
ooo
V neki vasici blizu Liona va Francoskem je ?ieko Solet.no dekle porodilo sina. Na sodišču so dognali, da je oče tega otroka 12leten pastirček.
ooo
V vasici Lubariči v Srbiji ima Milet Hanizič kovinsko ogledalo, j V11.1. 1)0 vsei bližnji pa tudi fluljnji okolici pripisujejo čarobno moč. To ogledalo baje ozdravi vse bolezni in' če verjamete ali oC’; ?.° °i)ledalo je že obredlo vso srbijo in Bosno, Črno goro, bilo )e celo tia Dunaju in v Rusiji m se do danes še ni izgubilo.
ooo
V Kjobenhavnu na Danskem ?? *e dni imeli pred veliko mno-Zlc,{ kaj nenavadno tekmo. Neki možak se je pred zbrano mno-"Jeo tekmovalcev pomeril z ra-eunskini strojem. Vse račune, tudi najtežje, je izračunal hitreje Kakor računski stroj.
ooo
y Londonu se je te dni ob pre-drame »Srce« od Henryja rrnghta odigral leaj nenavaden prizor. Proti koncu predstave je pričel neki gledalec žvižgati in cepetati -z nogami. Odpeljali so ga na policijo. Tam so dognali,
, je to sam avtor drame. Cepetal in žvižgal je za,to, ker se je hotel izogniti, da bi ga zadovoljno občinstvo po predstavi poklicalo na oder.
121etno ženo je do smrti pobil njen •Metni mož Alit Al jezov ič iz Kosovske Mitroviče. Kupil je mlado ženo, ki se Pa nikakor ni mogla vživeti v življenje s Starcem in je začela gledati za lOlet-mni sosedovim sinom. Mož jo je začel pretepati, zato je pobegnila k svojim sorodnikom. Ker se ni hotela vrniti k njemu, jo je s sekiro ubil,
\ olika skala je strla lastnika kamnoloma Alojza Mikeža iz Sirače pri Da-ruvarju, ko je nadzoroval delo. Delavci so razstreljevali skalo, Mikež je Pa stal pod kamnolomom in opazoval delo. Na lepem se je utrgala skala in Pod seboj pokopala lastnika kamnoloma.
Osnutek za kraljev spomenik je pretekli teden izbrala komisija odbora za Postavitev spomenika kralju Aleksandru. Izbrala je drugi nagrajeni osnu-j?k našega akad. kiparja Lojzeta Dolinarja iz Beograda. Osnutek predstav-Ja bronastega jezdeca na betonskem ovalnem podstavku z reliefi. Vsi nagrajeni osnutki eo razstavljeni v Jakopičevem paviljonu.
S kobil« je padel v prepad in se ubu Metni Vincenc Krašovec iz vasi Jevše pri št. Petru. S kobilo jo odjahal v gozd. Ko sta prišla do zapre-l!e, nista mogla naprej. Kobila se je obrnila, a ji je spodrsnilo in je padla v Prepad. Ko so domači iskali dečka, so "a našli že mrtvega, kobila se pa ! fik°raj ni nič pobila.
. Avto je stisnil Marjana Einsiedlerja ; iz Črnomlja. V garaži je pognal motor, j
12 letna prerokinja spreobrača grešnike
Čudež ali slepariia?
12 letna Vera Stošl6eva prerokuje konec sveta in prihod Kristusa...
INOVOSI
č upri ja, januarja. Vasica Mijatovci v moravski dolini
► je na lepem zaslovela daleč naokrog.
► Od vseh strani vro ljudje v to vasico,
► spraševat za svet komaj 121etno de-t kletce Vero Stošičevo, ki je pred krat-
► kim postala slavna zaradi svoje jasnovidnosti in zaradi svojih prerokovanj.
Kakšno je to dekletce. Ze na pogled
► se loči od drugih otrok. Visokorasla
► je in bleda, z velikimi črnimi očmi,
► zmerom uprtimi nekam v daljavo. Za [svoja leta je nenavadno tiha, ni ji do [igranja z vaškimi otroki, rada poseda ►doma in le malo govori. Zdi se, da ves ►čas nekaj napeto razmišlja. V šoli je (najboljša učenka, pozna se ji, da je
► zelo inteligentna, pa tudi zelo občut-f ljiva.
2e nekaj časa sem se okrog male
► Vere pleto čudne skrivnosti. Pravijo, da
► je Vera božja poslanka in da skozi I njena nedolžna usta govori sam Bog
► grešnim ljudem. Kako to?
Dolgo je bila Vera kakor drugi otro-
► ci vesela in živahna, potem je pa le-tpega dne postala zamišljena, ko da bi
► jo kdo urekel. Neko jutro je presenetila svoje starše z neeavadnhn pripovedovanjem. Pričela je praviti, da se
► je ponoči pogovarjala z Materjo Božjo
► in s svetniki. Bila je v nebesih. Oče
in mati sta sprva mislila, da se je mali Veri vse le sanjalo, a kmalu sta spoznala, da stvar ni tako preprosta.
Od tistega dne dalje je namreč Vera vsako noč izredno trdno spala. Vsako jutro, ko se je zbudila, je pa pripovedovala očetu in materi čudne stvari. Da jo je ponoči prišel iskat neki starček z dolgo belo brado in jo povedel v nebesa. Peljal jo je naravnost k Materi božji. Marija je Verico pogladila 1» laseh in ji dejala, da je današnji svet čisto pokvarjen in da ga bo zato kmalu konec. Mati božja naroča vsemu svetu, naj se ljudje kesajo, kajti zdaj še ni prepozno, v štirih letih bo pa morda že prepozno...
Vera trdi, da se ji te prikazni ponavljajo vsako noč, da vsako noč njena duša zapusti njeno telo in se sprehaja po nebesih, pa tudi po peklu. Muke, ki jih morajo trpeti ljudje v peklu za svoje grehe, so strašne. Bolje je, da živimo pošteno in kakor uči vera, ko da bi se vse življenje pokorili v peklu za grešne zemeljske užitke.
Zanimivo je, da mala Vera trdi, da je. videla v peklu več pokojnih znancev iz svoje vasice, pa tudi v nebesih jih je nekaj srečala.
Kajpak je naravno, da se ljudje vprašujejo, ali so Verine besede res-
nica, ali je vse samo spretno prirejena sleparija. Doslej še ni mogoče ugotoviti, katera stran ima prav: tisti, ki pravijo, da je Vera poslanka božja — njih znanci so menda po Verinih besedah v nebesih — ali tisti, ki pra~ vijo, da si je vse skupaj izmislil Verin oče, hoteč dobro zaslužiti — njih bližnji so pa po Verinih besedah v peklu.
Vsak dan prihajajo v Verino hišo radovedne ženske, ki bi po vsaki ceni rade zvedele, kje so njih dragi ali v peklu ali v nebesih. Nekatere se vračajo domov mirne in srečne — teh je večina — druge pa objokane, saj so slišale, da se njihovim ljubim prav nič dobro ne godi na onem svetu. Vera je te dni celo odklonila razgovor z neko gospo iz čuprije, češ da s tak-* šniini grešnicami ne govori...
Kje je resnica? čas in preiskava bosta nedvomno vse pokazala. Nekam sumljivo je pa, da ima pri Verinem prerokovanju posebno veliko besedo Verin oče, ki tudi pobira od .strank' nekakšen honorar, nekakšne prostovoljne prispevke. Ni nemogoče, da si je to prerokovanje i>odjetni kmet sam izmislil in kot orodje za svoje namene uporabil svojo hčerko, ki mu je tudi sicer popolnoma vdana.
RANGE
U NION čokolada
Srečo in veselje prinese
po 4 letih Hranilno kolo Jugosla-venske banke v Ljubljani. Tedensko prihraniš majhno vsoto, ki jo lahko pogrešiš (n. pr. din 10'—, 20.— ali več), jo nato vložiš v posebno knjižico, po 4 letih pa se ti majhni in neaiatnl tedenski prihranki zaokrožijo v velik znesek, ki ga moreš uporabiti za marsikateri namen, vrhu tega pa prejmeš še znaten presežek v obliki obresti. Ravno drugi teden, t. j. v ponedeljek 6. februarja t. 1. se prične V. Hranilno kolo. Kdor se podrobno zanima za uspehe Hranilnega kola, ki so obče priznani, naj se obrne čimprej na Jugoslavensko banko d. d., podružnico v Ljubljani, Ga jeva ul. 3 (poleg nebotičnika), in naj zahteva načrt, v katerem je vse natančno razloženo, člani za to V, Hranilno kolo se sprejemajo še ves mesec februar.
pili trije rudarji. Ko eo njihovi tovariši menjali službo, so opazili, da manjkajo trije izuied njih. Takoj so odšli na mesto, kjer so delali, in našli vse tri mrtve. Domnevajo, da je nastal v rovu požar in pri gašenju so strupeni plini zadušili nesrečne rudarje. Eden izmed njih je bil Slovenec.
Svojo ljubico je ustrelil 251 etui Jovan Papič, trgovski potnik iz Bosanskega Iiroda. 221etno sobarico Jožefino Bor-šičevo je večkrat nagovarjal k poroki, i a dekle se je upiralo, ker je mislilo, j da se hoče Papič z njo poročiti le za- j radi denarja. Tako je bilo tudi usod- \ nega dne. Ker dekle ni hotelo privoliti | v zakon, je Papič zgrabil samokres in j ustrelil dekle, nato pa še samega sebe, | Dočim je sam takoj izdihnil, se Bor- i šičeva bori s smrtjo.
Steklo je pojedel žepar Melimed! Mehmedovič iz Sarajeva, ker bi moral j ostali v preiskovalnem zaporu. Razbil, je okno in požrl več kosov stekla. Paz- j nik in ljudje v bližini so skušali I
Za vsak prispevek v lej rubriki .
plačamo 30 din
Srčna kultura
Bilo je v decembru. Sedim v znani, večji ljubljanski slaščičarni. I’o cesti prido revna, mlada žena z nahrbtnikom; v eni roki nosi »cekar«, z drugo pa drži svojega malega, premra-ženega dečka. Ko pride do vrat slaščičarne in jih odpre, se oglasi nevljudna prodajalka: »Nič ni!« Ubo-žica ni razumela pomena teh besed. Toda kljub temu plašno odpre vrata in pravi: »Kaj ste že vse prodali? Ali nimate nič več za prodajat?« »O, seveda za prodajat pa imamo kar hočete!« Nato je kupila bedna ženica, oziroma mamica, za 1 dinar bonbonov in za 1 dinar piškotov in jih vsa srečna dala svojemu malčku re-;koč: »Vidiš, tudi tebe je obdaril Bo-;žiček, ker si vedno priden! Vse sem ► si pritrgala od lastnih ust!«
Vsi navzoči smo gledali za njo Z [velikim sočutjem. Le »prodajalka je [ostala ravnodušna.	Navzoča*
Slovenščina
r Rad prebiram »Zrcalo naših dni«, ; ker se mi zdi poučno, a ne vem, za-
Zjutraj seveda, '| i posebno pa zvečeri'' ■
v i
zaradi tresenja se je pa avtomobil premaknil in stisnil nesrečnega Marjana k steni. Na njegove klice na pomoč so prihiteli domači in rešili nesrečneža, ki mu je pritisk zmečkal obo nogi v kolku.
Hlod je padel na nogo posestniku Jožetu Tifoldu iz vasi Potoka. Ko je iz gozda peljal na vozu povezane hlode, so vezi popustile in en hlod je zdrsnil vozniku na desno nogo in mu jo skoraj zmečkal. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico.
Cigansko cerkev imajo v vasi Privlaki v Sremu. Je edina cerkev, ki v njej opravljajo pravoslavne verske obrede v ciganskem jeziku. Cerkev je dal’ zgraditi še pred svetovno vojno premožni cigan Čedomir Nikolič. Poiskal je tudi izobraženega cigana, ki je prevedel besedilo verskih obredov v ciganski jezik. Zdaj romajo vsi cigani iz Srema, Vojvodine in Srbije v to cerkev.
V	mostarskem rudniku so se zastru-
preprečiti njegovo namero, a prepozno. Mehmedovič si je porezal grlo in prepeljati so ga morali v bolnišnico.
Najmlajši ded v vsej moravski banovini in najbrže v vsej državi je 341etui Stanislav Veličkovič, sluga okrajnega sodišča v Bažnju. Poročil se je s 17. leti, njegova lOletna poročena hči je pa te dni dobila sina.
Bolniki so povsod. Zalo je neobhod-no potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Dar-tnol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darinol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37.
Tri žrtve je terjala'ljubezenska tragedija, ki se je odigrala v Sečanju pri Petrovgradu. Siromašen mladenič Josip Freistiidter in bogata Terezija BleJova sta bila že dalj časa zaljubljena. Terezijina mati je pa priskrbela hčeri bogatega ženina. Na njeno 1 zahtevo se je hči odpovedala svojemu
Se Je namreč top sprožil, je prav zanesljivo uničil svojega soseda z moštvom vred. Vse nasprotne trditve drz-np§a graditelja niso nič zalegle. Komisija je odšla s krova in je napravo onemogočila. Ministrstvo mornarice je odpovedalo naročilo obeh naslednjih križark. Ko je Mark Gilbert grozil s Procesi, so poslali nazaj še prvo križarko.
Kdo drugi bi zdaj kratko in malo Popustil, kajti to je vražje nevarna Zadeva, s tako bogato državo kakor je Unija, spuščati se kot zasebnik z omejenimi -sredstvi v sodne spore. Opti-! •nist Mark pa narobe ni vrgel puške v koruzo. Zdaj, ko so ga finančniki Pustili na cedilu, je brez premisleka žrtvoval zadnje ostanke svojega premoženja, da bi dosegel dovršitev še ostalih dveh križark. Kajpak delo ni slo hitro od rok, ker je delavce potrebovala država, a ko je nastopilo premirje, je bil Mark Gilbert s svojimi Benialnimi križarkami gotov.
Zdaj se je spet prikazal v ministrstvu in je skušal doseči prevzem, kajti imel je jasno pogodbo in pravico za Prodajo. Tam so pa samo zmigali z rameni in so ga vljudno prosili, naj v bodoče ameriško mornarico rajši pusti na miru. Mark Gilbert je odšel 'n to«! Tmel ni pač nobenih sredstev
več, a če v takšnih okoliščinah toži tako petičnega nasprotnika, se še zmerom najdejo neštevilni odvetniki, ki ničesar ne zahtevajo naprej. Kajti pogosto se zgodi, da takšen tožitelj včasih kar dobro konča. Igra se je torej začela in je trajala polnih devetnajst let. Mark Gilbert si je med tem časom uredil omenjeno krčmo, kjer svoje goste sijajno zabava s svojimi burkami, dogodivščinami in šlagerji. Naposled je prišla razsodba najvišjega sodišča. Izteklo se je pristno ameriško.
V	anglosaškem pravu ima sodnik neprimerno večje pravice kakor pri nas. V kazenskem pravu lahko vsak sodnik izreče najnenavadnejše kazni, ki si jih sam izmisli, v zasebnih tožbah pa igra modrega Salomona. Zato pa to, kakor rečeno, vražje izkoriščajo. Da so državni pooblaščenci njega dni zelo lahkomiselno postopali, je gotovo, prav tako kakor se zdi neizpodbitna pogodba Marka Gilberta. Najvišje sodišče je torej razsodilo:
»Vse tri bojne ladje mora prevzeti mornarica. Ker pa že izgotovljene niso odgovarjale modernim iznajdbam, bi bilo nespametno ostati pri prvotni ceni. Tožitelj se bo moral torej zadovoljiti z dvema milijonoma dolarjev.
Toda...« — zdaj pride Ahilova peta! — »vsota se bo izplačala šele leta 2015.« . Vesel val je zavel po vsej Ameriki. Takoj so našli pridevek za Marka Gilberta? »Milijonar brez centa.« Pomislite kaj to pomeni: dobil je nenavadno tožbo proti roki pravice sami, prisodili so mu celo dva milijona dolarjev, a dobil ju bo šele čez 78 let. Pri tem jih ima pa Mark Gilbert že danes sedemdeset. Kmalu so ljudje začeli prihajati od vseh strani in mu ponujati izplačilo. Nekateri so ga hoteli odškodovati s čedno vsotico, drugi so mu spet ponujali baronsko oskrbo do smrti proti odstopu izplačila. Potlej so se javili dediči in so izjavili, da si ne puste kratiti svojih pravic, j Gilbert se do danes še ni odločil. In čemu. Njegov lokal je neprestano nabito poln. Da ga pripravijo do kratkega razgovora, mu plačujejo velikanske vsote, še nikoli se »milijonarju brez centa« ni tako dobro godilo kakor danes. V šali pravi, da bo imel kmalu toliko, da bo z lahkoto prebolel dva milijona. V ministrstvu si pa belijo glave, kaj naj začno s tremi 1 plavajočimi nestvori. Očitno jih bodo potopili nekje na odprtem morju, za kar bo ena izmed filmskih družb dobro plačala, kajpak ne Marku Gilbertu, temveč ameriški državi. U. Tartarugra.
izvoljencu in privolila v zakon z bo-' gatašem. Vendar se je še zmerom se stajala z Josipom in mu povedala, daj bosta z materjo odšli nakupovat balo.'
Josip se je takoj odločil. Vzel jo lov-j tko puško in počakal ženski na že-j lezniški postaji. Ko sta prišli, je naj-; prej ustrelil dekle, potlej njeno mater, nato pa še samega sebe. Oba' zaljubljenca sta bila takoj mrtva, nia-» ter so pa odpeljali v bolnišnico.
Huda avtomobilska nesreča se je primerila blizu Zemuna in je terjala dve smrtni žrtvi. Iz Novega Sada se je vračal v Beograd z avtomobilom vinski trgovec Dimitrije Veselinovič.
Z njim sta ee vozila tudi dva prijatelja. Iz Zemuna jdm je privozil nasproti avto, ki so se v njem vozili Stevan Dragaš in akademika Vitomir Popovič in Žarko Lisovac. Kako je
prišlo do nesreče še niso ugotortji.xkaj rabijo nekateri pisci tujke. Več-Oba avtomobila sta razbita, mitva stajkrat gem	-e	)u,aj na j^gio^
pa oba akademika, dotim so vsi 'i''11-»spisov na primer: individualna itd. gi odnesli zdravo kozo.	JPrejpričan	sem, da jih marsikakšen
‘ preprost čitatelj ne razume.
Saj imamo toliko slovenskih izra-[zov; zakaj jih ne bi uporabljali!
R. S.
Otroci z dežele — zgled mestnim
V	neposredni bližini ljubljanske gluhonemnice je stala gruča šolarjev, nekako štirideset po številu, z učiteljem na čelu. Vedli so se zelo spodobno in sem imela vse dotlej, dokler nisem prišla čisto do njih, vtis, da so gluhonemi. Vendar sem potem po nekaj tihih besedah, ki sem jih mimogrede ujela, ugotovila, da moje mišljenje ni pravilno. Mestni otroci, vzemite si za zgled te, četudi kmečke, vendar civilizirane otroke! I. D.
Saj ne gre iz njegovega žepa...
Odpeljala sem so v Celje z namenom, da nakupim to in ono. Stopim v trgovino. Gospodična hote presliši mojo željo. Pozna se mi, da sem z dežele, čakam pol ure. Preseda mi. _ Kar sama si postrežem z nogavicami,
*	ki so razstavljene po pultu. Mine spet pol ure, mene pa potrpežljivost. Potegnem mladega uslužbenca kar za rokav — plačam in omenim, da bi lahko pri tako pomanjkljivem nadzorstvu odnesla nogavice kar »gra-tis«, kar gotovo ne bi bil prvi slučaj v tej trgovini. Nadobudni mladenič se pa odreže: »Saj ne gre nič iz mojega žepa!«
Lepo, ali ne?	M.	K.
Prijeli so zloglasnega nepridiprava < Unučifa in njegovo 'tolpo, ki je že< nekaj časa strahovala vse Posavje,« zlasti pa okolico Krškega in Brežic. 1 Unučič. in njegovi pajdaši imajo naj-5 brž na vesti večji del vlomov in tatvin,j ki so se zadnjo čase primerili na I)o-< h-njskem. Krški orožniki so zdaj re-| šili posavsko prebivalstvo strahu pred« nevarnim vlomilcem.
Osebne vesti
Poročili so se: V M a riboru: g. Rudolf Rehar, narednik, in gdč. Marica Kosem-Burgerjeva, trgovska pomočnica iz Sp. Brega pri Ptuju. V Kranjski gori: Slavko Končan, tehnik in upravitelj penziona »Ztaro-rog: v Kranjski gori, in gdč. Fanči polnočnica: —
Smolejeva, trgovska Obilo sreče!
Umrli so: V Ljubljani: Kristi na Muilerjeva, zasebnica; Alojzij Virant, zasebnik; Alojzij Košak, strojni stavec v pok.; Ferdinand Jurko, strojevodja v pok.; Ignac Perne, inšpektor drž. žel. v polt.; Katarina Volkarjeva, gostilničarka; Brigita Šolarjeva, vdova |x> žel. uslužbencu. V Celju: Valentin llladin, veletrgovec; Franc Kreča,* mesarski mojster; Jakob Novak z Bah-j ne reke pri Sv. Štefanu; 751etna Tore-J zija Kropetova iz Oplotnice. V Ma-1 riboru: 551etni Josip Pograjc, sod-} ni oficial; Josipina Resmanova, vdova J po žel. nameščencu; Giiletna Ana Rupnikova, vdova po posestniku; 201etna Milka Gunglova, žena krojaškega pomočnika. V Ptuju: Franc Papst,: bogoslovec. V Veliki Nedelji Hedvika Petkova, dijakinja ptujske: gimnazije. V Litiji: Ivan Lukančič, učenec osnovne šole. V Hrast-! niku: 771etni Jernej Kišek, rudniški upokojenec; SOletna Marija Bastar-; dijeva, roj. Beliuova. V Dolu pri Hrastniku: 381etni Franc Štravs, kovač v steklarni. V Slovenskem Javorniku : Lovro Ravnik, upok. delavec KID na Jesenicah. V 15 r š 1 j i n u pri Prečni: Jožefa Kostel-čeva, pos. žena. V A ni brusu na’ Dole n j s k e m : 41101111 Jože Žnidaršič, pos. V G r a b o v 1 j a h pri Konjicah: 871etna Elizabeta Grmova, dninarica. V Strugah na Do-< lenjskem: Viktor Bravič, pos. in' čevljar. — Naše iskreno sožalje!
Bolje je, da umreš...
V	nedeljo popoldne sem obiskala ; dobro prijateljico v bolnišnici na ki* ; rurgičnem oddelku. Poleg nje je le* ; žala 27 let stara gospodična, ki je ; prejšnji dan prestala težko operacijo. ; Bila je slabotna, bleda in trpela je ; silne bolečine. Prijateljica mi je posedala, da je gospodična sirota, brez ; dela, da jo vzdržuje teta, ki jo pri-haja tudi obiskovat. Minilo je nekaj [minut in res je prišla teta. Ko vidi, : kako revica trpi po prestani operaciji, ujamem besede, ki so mi zaprle ; sapo: »Bolje je, da umreš, saj itak I nimaš nič dobrega na svetu.«
Lahko si mislite, kako je bilo siroti ; pri srcu po tako krutih besedah. Še I zdravemu človeku ne bi rekli česa ! takšnega, še manj pa bolniku, ki je : potreben tolažbe. Kakor si njeua teta i ne želi smrti, tako tudi ona še ne Lbi rada umrla in upa na boljše čase. ' Saj smrt pride itak sama, če si j* žoliš ali ne.	X.	J.
ižžsažS
~£QLOMBlA r\S^*prrl
fJUfiDORS ,
BRAS1UEN
BOH V!A j
j PAhA(iUfiy,
Kis so loriove ftle?
NENAVADNA SLEPARIJA PREMETENEGA ANGLEŽA
Stare dame so sprožile proti angleški državi tožbo za izplačilo dediščine in zahtevani znesek jim je sodišče upravičeno prisodilo.
Ali je ljubezen na prvi pogled mogoča?
Caplown, januarja.
Znani južnoafriški politik Baden-horst je te dni javno izrazil svoje mnenje o ljubezni na prvi pogled. Trdi namreč, da ljubezni na prvi pogled sploh ni in da je to samo fantazija, ki ji največkrat podleže mladina. Zakone, ki jih sklepajo na podlagi takšnih izmišljenih čustev, bi bilo treba po mišljenju tega politika takoj prepovedati.
V modernih zakonih pride največkrat kmalu do ločitve samo zato, pravi gospod Badenhorst, ker si mladi liuche domišljujejo že po enem foxtrotu ali po nekaj poljubih, da so njihove duše sorodne in da bi morali ostati skupaj vse življenje.
Svojo izjavo je gospod Badenhorst zaključil z neke vrste grožnjo, da bo v najkrajšem času predlagal v južnoafriškem parlamentu načrt zakona, ki bo določal, da se mora mlad par poznati najmanj šest mesecev, potlej šele lahko dobi dovoljenje za poroko.
Iz nočnega zabavišča v razkuževališče
Varšava, januarja.
Kaj čuden slučaj se je primeril nekemu varšavskemu trgovcu, ki je moral po svojih opravkih odpotovati v bližnji trg. Ker je sklenil dobro kupčijo, je šel zvečer v razkošen lokal, da bi malo poveseljačil.
V poznih urah sta prisedli za njegovo mizo dve dami in trgovec ju je začel gostiti. Mož je veliko pil, a ko je bilo treba plačati,^ je videi, da mu je izginil ves denar, 'z njim, vred sta pa izginili tudi obe dami.
Ravnatelj lokala ni hotel pristati na nobeno pogajanje, temveč je vzel
Proti zaprtju
Oiln retf- S br 3z36 dot 19. II. 1939.
trgovcu njegov prstan in zimski plašč. Ker je ostal brez beliča, jo je trgovec mahnil v neko zavetišče za brezposelne, da bo tam prenočil. Toda ni se še dobro zleknil, ko je prišla policija in odvedla vse goste zavetišča v zavod za razkuževanje. Med njimi je bil tudi varšavski trgovec. Nič ni zaleglo, da se je otepal in dokazoval, kdo je: v zavodu so ga ostrigli do kože, mu obrili dolgo brado in ga pustili v razkuževa-lišču 24 ur.
Policija je tako ravnala zato, ker se je v trgu pojavil pegasti legar.
Umrl je človek, ki je videl samo ponoči
V	89. letu starosti je umrl na svojem posestvu na Angleškem George Edward Smart, mož, ki je videl samo ponoči.
Skoraj vse življenje je podnevi spal, vstajal je pa šele tedaj, ko se je jelo ncčiti, ker je šele v mraku lahko videl. Smart se je sicer rodil z normalnimi očmi, toda kot otroku se mu je pripetila neka nesreča in od tistih dob je videl samo še ponoči. Zato je tudi moral spremeniti ves svoj življenjski red. Zajtrkoval je po navadi proti večeru, kosil je o polnoči, večerjal pa zjutraj.
Kljub temu se Smart ni smel pritoževati, da se mu slabo godi, saj je bil premožen človek. Pečal se je z glasbo in z učenjem tujih jezikov. Poleg tega je imel tudi veliko farmo za rejo ovac, eno izmed najvzornejših na vsem Angleškem. Pošiljal je svoje živali na vse večje ovčarske razstave in imel je posebno dovoljenje prirediteljev razstav, da si jih sme ogledati ponoči.
Smart je bil vse življenje samec. Da se razvedri, je pa prirejal na svojem posestvu velike večerje in pojedine, ki so se končale ob zori, ko je gostitelja postopno začel zapuščati vid.
Na filmskem platnu je spoznal vlomilca
Na zelo nenavaden način se je policiji posrečilo prijeti nekega zločinca, ki ga je iskala že dalj časa.
Na lepem je pa ob predvajanju filmskega tednika v nekem bruseljskem kinu zavpil neki gledalec:
»To je on!«
Gledalec je namreč v trenutku, ko je filmski tednik pokazal neko bruseljsko ulico, med pešci spoznal vlomilca, ki ga je bil zasačil v svojem stanovanju. Tatu se je takrat posrečilo skočiti z ukradenim nakitom, vrednim več ko milijon frankov, skozi okno in zbežati.
Gledalec je takoj zapustil kino in odhitel na policijo, in detektivi so na podlagi slike v filmskem tedniku še tisti dan tatu izsledili.
Pogled na Barcelono: eden največjih in najširših boulevardov vzdolž pristanišča v Barceloni, če ga gledamo od
Columbovega spomenika.
Sofija, januarja
V	večerni uri se je pred odličnim hotelom v Sofiji ustavila kočija. Vratar je skočil, da bi odprl vratca, pritekli so natakarji in poslovodja se je dostojanstveno prikazal pri vratih, da bi sprejel gosta.
Vsi so dobili v priznanje za svojo vnemo bežen pogled prišleca, ki je bil, po njegovem vedenju sodeč, visok gospod. Tujec je imel dolg popotni plašč, ki mu je segal do gležnjev in krasen črn cilinder. Njegova prtljaga je bila samo majhna, usnjena popotna torba, ki je ni dal iz roke.
»Ali bomo imeli čast gospoda videti v našem hotelu dalj časa?« je pozve-del poslovodja, ko je ponudil gostu hotelsko knjigo.
»Ostal bom samo do jutri zjutraj,« je odgovoril tujec. »Prihajam ‘iz Londona kot kurir in moram dalje v Grčijo zaradi važne zadeve.« Potlej se je gost vpisal v knjigo: Lord John C. Blotting.
»Zdaj pa želim, da bi mi pokazali mojo sebo.«
Nekaj ur pozneje je šel lord ven, ko je povedal vratarju, da se bo drugo jutro odpeljal s prvim vlakom v Atene in mu naročil, da ga mora zbuditi o pravem času. Vratar je obljubil, da bo uredil vse potrebno. Proti polnoči se je visoki gost vrnil v hotel, skrbno zavit v svoj dolgi plašč, še enkrat je zabičal vratarju, da hoče biti ob štirih' zjutraj pokonci. Potlej je odšel v svojo sobo.
Lorda so zbudili točno ob štirih zjutraj. Hitro je skočil pokonci. Kmalu nato je pa poklicalo strežnika močno zvonjenje v lordovo sebo.
»Kje so moje hlače?« je zaklical lord Deček je tekel k slugi.
»Kje so lordove hlače?« je kričal. »Saj sem mu jih že prinesel,« je odgovoril sluga. »A hlač ni!« je stokal In ugovarjal sluga in je tekel v lordova sobo. Vse iskanje je bilo zaman. Hlač ni bilo mogoče najti. Lord je besnel. Prišel je tudi poslovodja, ki ga je zbudilo vpitje.
»Kaj naj si mislim o vaši hiši?« Je zakričal nad njim lord. »Vlaka ne smem zamuditi, mojih hlač pa ni mogoče najti. V hlačah sem imel ves svoj denar, okrog 70 funtov. Pri sebi nimam drugega kakor ček za neko banko v Atenah.«
Poslovodja je preiskal vse kote, prebrskal gostovo torbo, zaman — hlač ni bilo na spregled.
»Kaj naj storim, mylord,« je jecljal poslovodja ves v skrbeh in mislil na dobro ime svoje hiše.
»Ni treba dosti premišljevanja.« je rjul lord, »služba je na kocki, če ne pridem o pravem času v Atene. Dajte mi kakšne svoje hlače in izmenjajte mi ta ček za 200 funtov, če se to kaj kmalu ne zgodi, boste za vse odgovorni!^: Poslovodja je vzel ček, ga naglo pregledal in izplačal lordu 200 angleških funtov. Iz svoje garderobe mu je dal prinesti svoje hlače. Naposled je lord oddrdral s kočijo na postajo.
Okrog osme ure zjutraj se je prikazal v hotelski veži natakar sosednje restavracije. Preko roke so mu visele hlače in vprašal je po lordu. Povedali so mu, da je visoki gost že odpotoval. Mož se je v zadregi popraskal za ušesom in začel pripovedovati, da je lord prejšnji »eter pWi«. v »Ato.«*«*, lokalu. Ko je ono treoa potlej piacati, je dejal, da je zgubil svojo denarnico. Potlej si je kratko in malo v neki loži slekel svoje hlače, ki jih je zastavil kljub natakarjevemu nasprotovanju, ki je tujcu rad zaupal. Lord Je pripomnil, da ima s seboj dolg popotni plašč, ki mu sega do peta in tako ponoči ne bo nihče opazil njegove pomanjkljive obleke. Zjutraj naj pride natakar v hotel, kjer bo dobil poleg zapitka pošteno napitnino. Ker je natakar spoznal, da ima opraviti z muhastim Angležem, se ni trudil, da bi ga odvrnil od njegove namere in ga je ubogal. No, zdaj je prinesel hlače in bi rad dobil denar. Poslovodji so se naježili lasje. Hitel je k telefonu in poiskal zvezo z Atenami, čez nekaj časa pozneje se je prepričal, da je nasedel premetenemu sleparju.
čez dve leti je pa sleparja le doletela usoda. Pri nekem novem podvigu so »lorda« prijeli in Izgnali v Bolgarijo. Pisal se je Leo Parlesco. Bil je preprost knjigoveški pomočnik iz Romunije, ki je zagrešil že marsikakšno drzno sleparijo. Zdaj ga Je sodišče obsodilo na štiri leta ječe, da se bo lahko odpočil od burnega življenja »gosposkega lorda«.
kaj menic in vsak mesec bi morala dolžnica odkupiti eno menico.
A že čez mesec dni dekle ni moglo kupiti druge menice. Ko ji je lastnik salona poslal opomin, je naposled prišla v salon in zahtevala, naj ji olajšajo odplačevanje. Pri tej priliki je tudi hotela videti menice, ki bi jih morala kupiti. Ko je lastnik prinesel menice, jih je dekle pograbilo in v nekaj minutah vse pojedlo.
Milijonska dediščina brez dedičev
Važna listina med zavrženimi papirji London, januarja.
V	zanimivem procesu Caffyn, ki je zbudil veliko pozornost, ker njegova predigra sega še v Napoleonove čase, je sodišče izreklo obsodbo na račun angleške državne blagajne, ki mora zdaj tožiteljem plačati okrog 24 milijonov dinarjev.
Thomas Blessington, mlad medici-nec iz Londona, je po končanih študijah postal podzdravnik umobolnice v Portsmouthu. Njegovo prvo delo je bilo, da je natanko pregledal veliko zbirko papirjev in listih, ki so se nabrale tekom desetletij in izločil, kalni bilo važnega.
2e nekaj dni je sedel mladi zdravnik med kupi zaprašenih listin, bolezenskih zgodb in drugih poročil, ki so delno še segale v 18. stoletje, ko je na lepem zbudilo njegovo pozornost ime Caffyn.
Caffyn — ali ni bilo to dekliško ime njegove prababice? Zdravnik je držal v roki z moško roko napisano pismo iz Kalkute, ki je datiralo iz leta 1797. in začel znova čitati vrstice. Pismo je bilo naslovljeno na primarija bolniš*-nice v Portsmouthu: »Okoliščine me silijo, da vam sporočim nekaj, kar bo mojo vest pošteno olajšalo; obolel sem namreč za vročico in najbrže ni-
koli več ne bom videl svoje domovine. Pred letom sem pripeljal v bolnišnico umcbolno Mary Caffynovo, ki sem jo izdajal za neko daljno sorodnico. Ne vem, ali je bila bolest ali je bil sram, kar me je pripravilo do laži. Vsekako:
Potres v Čile: križ na sliki kaže središče potresa pri mestu Chillanu, kjer je potres najhujše divjal in mesto popolnoma razdejal.
bolnica je moja žena. Potovanje v Indijo naj bi bilo najino poročno potovanje. Samo kratek teden je trajala najina sreča, potlej se je pa pojavila bolezen, moral sem jo oddati v vaš eavod. Kot kapitan sem potoval dalje. Prosim, povejte moji ženi, če se vam
jo bo posrečilo ozdraviti,^ da sta bili moja zadnja misel ona in "najina mala Barbara.«
Podpis s pobledelim črnilom je bil komaj še čitljiv. Z drugo pisavo — najbrže je to pripisal primarij — je bilo napisano: »Bolnica je pred pol letom umrla. Ad acta.«
Nekaj tednov pozneje je odšel mladi' zdravnik ob koncu tedna na obisk v Hamphire k svojim starim tetam, trem sivolasim starim devicam, ki žive v zelo skromnih razmerah. Pišejo se kakor on — Blessington. Da bi jim povedal kaj zanimivega, je prinesel s seboj staro listino, ki za primarija ni imela vrednosti. Prečital jo je svojim gostiteljicam. Stare dame je spreletelo kakor blisk.
»Mary Caffynova... Kajpak, to je naša stara mati, ki je v Portsmouthu umrla zaradi omračenega uma, a neporočena. Zato niso izplačali naši materi Barbari dediščine, ker kot nezakonski otrok ni imela dedne pravice. Njen oče je bil baje kapitan.«
Več mesecev je več londonskih odvetnikov obravnavalo zapleteni primer in veriga se je večala in večala, dokler ni segala celo stoletje nazaj. Leta 1798. je umrla v potsmouthski umobolnici' neporočena bolnica Mary Caf-fynova. Njeno premoženje — 24,000.000 dinarjev — je pripadlo angleški kroni, ker dedična, njena nezakonska hči Barbara, ki se je kasneje poročila s trgovcem Blessingtonom, ni imela pravice do dediščine in ni imela v rokah nobene oporoke. Kralj Jurij III. ni hotel denarja sprejeti v blagajno kraljevske zakladnice, temveč ga je dal lordu Howu kot priznanje za njegove zasluge. Leta 1799. je pa lord Hown v nekem sodnijskem zapisku naletel na določbo, da je treba po njegovi smrti, v slučaju, da se medtem ne bi javil upravičeni dedič umrle bolnice, vrniti denar angleški državi — kar se je pozneje tudi zgodilo, ker je lord umrl brez dedičev.
Pojedla je menice, ker jih ni mogla več odplačevati
Varšava, Januarja.
V	enem najrazkošnejših ženskih modnih salonov v Kovnu se Je pred kratkim primeril zelo zanimiv slučaj.
Pred dvema mescema je prišla v ta salon mlada uradnica, ki ji je obviselo oko na eni izmed najdražjih večernih oblek. Ker te obleke ni mogla plačati v gotovini, je predlagala lastniku salona, naj ji omogoči odplačevanje v obrokih. Lastnik je nato pristal In sestavil ne-
K svetovni razstavi v Newyorkus pogled z velikanskega stolpa v Newyorku, kjer bo čez šest mesecev najvecja ratrotoplihpoLaTvetovHl zgodovina. Kjer je bilo poprej obsežno, nič kaj prijetno dišeče smedsee, sc d vitra zdaj pravljično mesto z umetnimi jezeri, velikanskimi zgradbami in senčnimi drevesi; tako je pa Ncwyork dolu tudi noTKaTu? ^ark Stroške « to razstavo cenijo na kakšnih ^milijonov dolarjev. Fri zadnjih
delih za otvoritev te razstave dela ve c tisoč ljudi.
Truplo svoje žetie h Utonit v sbanwah\u
ČUDNI LJUDJE • ČUDE
J Marsikaj je na svetu, kar je bilo njc-London, januarja. J c/a dni čisto v redu in prav, danes »Naorne sme hraniti pri sebi svojo ♦ bi se nam pa zdelo čudno in nena-mrtvo ženo,« je te dni odločilo sodi- ♦ vadno. Ali veste, na primer, da so šče v Christchurchu na Novi Zelan- * svilene nogavice najprej nosili godili.	tspodje, šele v 19. stoletju so jih pri-
Za vse tiste, ki Naorneja niso po-• čele nositi tudi ženske? In nočne sraj-znali, ta odlok ni posebno važen. Pie- ♦^ fe so pa sploh sele pridobitev bivalci Nove Zelandije pa so prav docivilizacij e. Še v srednjem veku sta bro poznali tega odličnega gospoda, ^ najvisji gospod, pa tudi najneznat-‘'-j je kot častnik v svetovni vojni ♦ ne jsi njegov hlapec spala ponoči v po-dobil lepo število vojnih odlikovanj. ♦ stelji	gola. Prav nic drugače niso
Naorne je bil eden najboljših čast- y raviiale gospe in gospodične. Prav nikov britanske vojske Nekajkrat je ♦tako j« bil° z vilicami. Danes si ne bil prvi na konjskih dirkah v"Avstra-| moremo več predstavljati obeda, brez *‘3i. bil je tudi dober igrač pola. šo\o%v^^> ®e v ^stoletju so pa tudi v Je končal v nekem slavnem dijaškem| najboljših družbah zajemali jedi iz zavodu. Na univerzo se pa ni mogel Vpisati, ker ni hotel nositi slamnika,
1 so ga takrat morali obvezno nositi avstralski študenti.
Čeprav je bil zelo izobražen in Sentleman od nog do glave, se je
Naorne vendar ravnal po tradicijah ____________________     _  ___________________
vojih prednikov. Tako je lani, ko je »ustanove lep dobiček. Računa nam-imenu svojih rojakov pričakal slav-?reč, da ima večina žensk samo en par otetalkoJeanoBathenovo.ob njenem »nogavic, če te strga zvečer po 7. uri, sta' poIetu> v znak pozdrava do-|je v zadregi, kje naj kupi nogavice janstveno podrgnil s svojim nosom ♦ za naslednji dan ali pa za večerno jen nos.	I zabavo, saj so ob tej uri že vse trgo-
K° je dopolnil 24. leto, se je Naorne J vine zaprte. Zdaj bo pa kar stopila
umaknil v svojo lepo vilo, oddaljeno J v buffet in si izbrala nogavice po --------------------------------------------------
“ Milj od Christchurcha, sezidano J svojem okusu. Ni znano, ali se je to- j na londonski kliniki za bolezni ušes
‘in grla kaj nemilo presenečeni. Ope-
skled z naravnimi vilicami — s prsti. Časi se pač spreminjajo...
*
Nekaj novega si je izmislil neki dunajski tovarnar nogavic. Odprl bo namreč avtomatski buffet za — nogavice. Tovarnar si obeta od te nove
svetoval s svojimi delavkami, ali ima pa njegova žena samo en par nogavic, Bolj verjetno je prvo ko drugo...
>•
Barvasta jajca neso kokoške angleškega farmarja Rochestra. Farmar jim daje v hrano neko primes, Ici obarva lupino jajc, nikakor pa ne vpliva kvarno na beljak in rumenjak. Prebrisani farmar prodaja jajca vsem svojim naročnikom, v vseh barvah: največ proda rdečih, sinjih in zelenih jajc. Verjetno je pa, da Rochester jajca sam barva, lcajti zgodba o kokoški, ki nese barvasta jajca, je menda pač le za naivne bralce in za — otroke...
*
Ali veste, kaj je dobil predsednik Roosevelt letos za Božič? Le ugibajte: morda nov, razkošen avtomobil, morda zbirko dragocenih, redkih knjig, ali pa popolno novo garderobo, morda novo vilo z lepim vrtom? Kaj še, še zdaleč niste uganili. Košček mila in zobno ščetko. To dvoje je namreč potreboval. Včasih visoke glave res niso zavidanja vredne, kaj
Te dni so bili londonski zdravniki
Sredi gozda bujnih evkaliptovih dreves, ivarnar glede svojega domisleka po-1 Ker je pred nekaj leti prodal več'
svojih posestev, je odtlej živel kot sam s svojo ženo. Zabranil je akomur dostop v svojo hišo. In ne-veliki gentleman je tako postal t aški puščavnik. Ta sprememba in )h,i?Cna^erl um'k iz sveta sta kajpak Judl selo presenetila.
Ri^e^Ba 11116	angleški častnik
nekdanji Naornejev pri-• J Mislil, da bo prijatelja prijetno nenadil, ko se je na lepem pojavil a pragu njegove hiše. A Naorne se je
. verjetno razsrdi'. Vrgel je prijatelja
pez prag in mu prepovedal priti še daj v njegovo hišo. Ta srd je v reakhearstu zbudil sum, zato je o obvestil nekega svojega rojaka in Pomočjo stražnikov vdrl v Naorne-Jev? hišo. Nekaj dni pozneje je navalil v sobo za goste. Nič posebnega ®i bilo opaziti. Pač, neka lepa ženska je sedela v naslonjaču in menda dremala.
»Ne ropotajte! Spi,« je rekel Naorne, Tedaj je eden izmed stražnikov nalašč prevrnil na tla težak predmet. Zenska je pa še zmerom nepremično spala. To trdno spanje se ie vsem zdelo sumljivo. Naposiea Je stopil stražnik nekaj korakov bliže. Obraz speče ženske je bil negiben in je imel neko čudno barvo.
»Zbudite gospo!«
»Spi že eno leto,« je nebrižno menil Naorne.
Policija je poklicala najbližjega zdravnika. Po kratkem pregledu je zdravnik ugotovil, da je Naornejeva žena balzamirana. Njena koža in lasje so bili ohranjeni na prav poseben na-
Iz berača postal milijonar
Pariz, januarja.
Sidi Mohamed Barada, mlad Maro-kanec je iz prosjaka postal milijonar, ker je očaral več žensk. Te dni je odpotoval v spremstvu svoje žene Al-len, hčere pokojnega newyorškega bogataša, iz Tangerja v Newyork. življenje doma mu je postalo zoprno, ker so mu prijatelji iz otroških let iz zavisti delali razne neprilike.
Rodbina Mohameda Barade je neznana. Kot otrok je Mohamed prosjačil po ulicah mesta Fesa. Pozneje je postal vodnik in tako zaslužil kakšen groš, ko je vodil tujce po mestu.
Seveda je sreča izzvala zavist njegovih znancev. Čeprav je na debelo razmetaval ogromne vsote denarja za svoje nekdanje znance, so ga ljudje obdolžili, da rad srka vino. Tako lepemu Mohamedu ni ostalo drugega, ko da se je s svojim avtomobilom in s svojo bogato ženo vrnil v Ameriko.
Dežnik z električno razsvetljavo
Newyork, januarja.
Dežniki z električno razsvetljavo so zadnja novost višjih ameriških krogov.
Takšni dežniki so zgrajeni tako, da se, kakor hitro se dežnik odpre, prižge
Kakor vsako lefo, tako fuTi letos samo od 23. januarja do 11. februarja
na vse naše blago, kljub našim znano nizkim cenam. Pri nas je vsak komad vidno označen s ceno in od te cene dobite velik popust!
ogromen popmt
Oglejte si cene v naših izložbah
ANTJK SRUrttC, Llij3L1&NA
nasproti Glavne poSre
Nekega dne je najeJa Mohameda Barado starejša, lepa Američanka. Petnajst dni jo je vodil po mestu. Potlej sta pa oba odpotovala v Ameriko. Nekdanji prosjak Mohamed Barada se je pripeljal v Newyork v razkošni kabini prekomorske ladje.
Mohamedova zaščitnica v Newyorku je lepemu Marokancu omogočila mo-
  ...	.	derno izobrazbo. Naučil se je tujih
čin, ki ga pozna samo pleme Maori- j jezikov, se vozil z avtomobilom in zalaga. In Naorne je bil potomec tega hajal na vse mogoče zabave.
Plemena. Znotraj je bilo telo napolnjeno s posebno snovjo, da je na zunaj bilo videti večno mlado.
Po mesec dni zapora so Naorneja Postavili pred sodišče. Opravičeval se Je> da je tako ravnal po postavah svoje vere. Sodišče je upoštevalo njegove razloge, a mu je stavilo pogoj, • sme imeti ženo doma in nikoli več k°gar pustiti k sebi v hišo.
Odslej »Družinski tednik« ® vedno na 12 straneh! •
Lepega dne se je Mohamed spoznal z žensko, ki je bila iepša in mlajša kakor njegova zaščitnica; bila je to Allen Varanova. Z njo se je Mohamed kar hitro poročil.
Pred nekaj meseci je Mohamed Barada prispel s svojo mlado ženo v Maroko, da bi spet videl svoje stare prijatelje. V Fes je dospel z elegantnim avtomobilom, ki ga je vodil sam. Ljudje so bili presenečeni, ko so videli bogatega Mohameda v spremstvu lepe ženske. Sultan je sprejel Mohameda v avdijenco in mu podelil naslov emira. ,
pod njegovim vrhom električna žarnica, ki, kakor trdijo lastniki dežnikov, razsvetljuje pešcu pot v najtemnejši noči.
Žarnica dobiva tok iz baterije, ki je pritrjena v gornjem delu dežnika.
Kar niso mogli naj več ji gangsterji, sta napravila dva dečka
Newyork, januarja.
Dvema dečkoma se je posrečilo napraviti tisto, kar se ni posrečilo najbolj izkušenim gangsterjem.
11 letni Paul Francis in 12 letni Wil-liam Golagear sta prodrla v kovnico denarja v San Frančišku, kjer je na milijone dolarjev.
Kovnico, ki so jo zgradili pred kratkim, so imeli za nepristopno trdnjavo. Sezidana je na bregu. Komplicirani sistem signalov in cela armada čuvajev in stražnikov čuva njen vhod.
A dva dečka sta med igranjem splezala po žlebu do drugega nadstropja, odprla okno in se znašla na hodniku.
N
rirali so namreč neko gospo Brow-novo, ki je bila že dolgih 22 let gluha. Ubožica si je pač silno želela, da bi ji vrnili sluh. Zdravniki so naposled poskusili zelo tvegano operacijo, ki je na srečo uspela. Komaj se je bolnica dobro zavedla, že so ji zdravniki v sobo prinesli radijski aparat, da bi po dolgih letih spet slišala godbo. Zaigral je jazz. A glej ga spaka!
Bolnica je po nekaj minutah vsa obupana izjavila, da bi rada spet oglu-šela, tako strašni so se ji zdeli zvoki moderne godbe... Če žc ni resnično, je pa mično.
*
»V orehovi lupini čez Atlantski ocean« bi malodane upravičeno napi- _ sali za Ernesta Blugasa iz Novega}
Jerseya. te dni bo namreč od ame-" riške obale odrinil v sodu, s premerom treh metrov. V tej nenavadni ladji namerava mladi Američan preplavati Atlantski ocean, vse od New-yorka do Angleške. Res je, da ima sod tudi pomožen motor in celo jadro, vendar je še vprašanje, ali se bo ta nenavadna vožnja obnesla ali ne. Če*
bo vihar, bodo namreč valovi sod | nesite strokovnjaku, da jo analizira tako premetavali, da se bodo v njem* in ugotovi vsebino in videli boste, vse potrebščine razbile in razletele,| kakšna razlika obstoji med ponedelj-lcajpak, ako jih umni Američan nijkovim in petkovim golažem.
^Pazite doCiro
kadar kupujeta Aspirin, dali so ta. blete in zavoj označene z »Bayer»« jevim križem. Brez le zaščitne znamk* ni Aspirina.
A S P I R I N
TABLETE
Ogtai r«g. pod S. brojem 32604 od S. XI. 193&,
pritrdil na steno svojega okroglega ,soda‘...
Potlej napravite naslednji ponedeljek natanko isto poskušnjo in jo vzpo-redite z analizo preteklega ponedeljka, pa boste takoj opazili, da obstoji med tema dvema analizama velika siičnost, dočim predstvlja analiza od petka zelo veliko razliko.
Lahko pa napravite tudi takšenle poskus:
Fotografirajte svojo ženo vsak dan ob istem času, ko se našminka. Povečajte te slike in podrobno opazujte črte ženinega obraza.
Ce mislite, da bi bili lahko pod vplivom sugestije, prosite kakšnega prijatelja, da uredi po vrsti in po podobnosti 14 slik, ki ste jih posneli vsako jutro ob istem času, v teku dve tednov.
Cisto zanesljivo je, pravi ameriški profesor, da bodo posnetki prvega tedna po svoji podobnosti natanko odgovarjali posnetkom drugega tedna v istih dneh. Posnetki, ki ste jih posneli oba ponedeljka itd., bodo podobni, medtem ko bodo posnetki od ponedeljka in torka zelo različni.
Ali pa poskusite s tem:
Opazujte svojo ženo in tudi najmanjše njene gibe natanko popišite Profesor g. Fithmons trdi, da je raz-	f,an.	v «as.u	tednov.	Tako
lika med nosorogom in slavcem manj-	*
Skozi neka vrata, ki so bila odprta, sta potlej prišla v oddelek, kjer so ležali majhni modeli za izdelovanje drobiža. Dečka sta vrgla en model skozi okno in žvenket je vzpodbodel vse osebje. Takoj so se avtomatsko zaprla vsa vrata, na strehi so se prižgali reflektorji, pridrvel je policijski avtomobil. Dečka, ki sta povzročila takšen hrup, sta izjavila, da sta to napravila v šali.
Vsak mož ima sedem žen
Newyork, januarja.
G. Joahim D. Fithmons je nesporno eden najoriginalnejših psihologov v Ameriki. Kot profesor filozofije na univerzi v Atlanti je neke vrste »ameriški Siegmund Freud«, a rijegova dela so polna originalnosti.
Tako trdi, da je človek najkonkret-nejši izraz »materije časa«. To, pravi, lahko ugotovimo, ker se človek spreminja vsako minuto, celo vsako sekundo.
ša, kakor med kakšnim gospodom ob osmih zjutraj in med istim gospodom ob osmih zvečer.
Ta filozof je v neki mali brošurici z nenavadnim naslovom »Vsak mož ima sedem žen« razložil svojo ekscentrično trditev, čitatelja uvede v svojo idejo tako, da mu najprej predočl spremembo osebnosti pri ženski, ki je veliko bolj očitna kakor pri moških.
Idijosinkrazija ženske, to je celokupnost njene osebnosti, se menja vsak dan v tednu in naslednji teden se iste dni ponovi na enak način.
Lahko je pa najti tudi praktičen dokaz za to zanimivo trditev. Profesor g. Fithmons priporoča tale postopek:
V ponedeljek, ob desetih zjutraj recite ženi, naj vam pripravi golaž. Potlej pojdite h kakšnemu strokovnjaku in mu izročite v tubi smetano, ki ste jo posneli z golaža. Strokovnjak naj vam jo analizira in ugotovi, kakšne sestavine se nahajajo v tej »omaki«.
V petek, na primer ponovite isti poskus z golaževo »omako«, ki vam jo bo skuhala ob istem času. Znova jo
napačno obuvala svoje čevlje. Potlej, da Je dva petka dala na glavo isti klobuk, čeprav je bilo vreme različno... in tako dalje.
»Poskusite s takšnimi vprašanji,« priporoča profesor g. Fithmons, »pa se boste prepričali, da imate, čeprav ne veste za to, v resnici ne samo eno ženo, temveč sedem...«
Novela »Družinskega tednika"
Svidenje z mrtvecem
Napisal Giinther Birkenfeld
^ enem najmanjših berlinskih kine- tivov in steklenico e šampanjcem ,. a*ografov eo pred kratkim predvajali previdno odmašil in natočil obe čaši, .l}®. ki je v njem še danes slavna je v eni zadnjih vrst planila e stola
‘UIHaI/a : 11 ----------1 J„l i • 1 „ ... 1- I 	_ v .	_rlrtl	•	\r	nj[n
jo v ujeut so uane.i mavim
‘raška igralka pred dobrimi dvajse-leti doživela svoj prvi veliki , Pen. Ker »o v nekaj dneh pričako-premiero njenega najnovejšega *ll®a, je lastnik kinematografa sklenil ‘‘vrstiti v svoj program lilm, ki je v "jem junakinja postala slavna, čeprav I9 bil 6tari film za današnji okus °°lj smešen kakor pa napet igralka je v kriminalni tragediji, ki e le odigravala v Parizu, igrala vlogo dar*!? *‘. e*e v nekem revijskem gle-aiišč-u in se je na skrivaj družila z j takoj spoznala po žalni obleki in po ,^'PUo vlomilsko tolpo in ji celo! izmučenem obrazu z motnimi objoka-
i nimi očmi. Film 6e je približal epizodi z dvema detektivoma. Rediteljiea je stopila k prvi vrsti in dame ni izpustila izpred oči. Na vrsto je prišel usodni dogodek. Detektiva sta stopila v ložo in sedla za ograjo. Dama je dvignila in sklenila roki. Prišel je natakar s prtičem pod pazduho. Pozdravil je gospoda z rahlim, prav nič okretnim poklonom gornjega telesa. Dama se je pri pogledu na ta po-
neka dama v žalni obleki. Vpila je, stegovala roki proti platnu, eilila med ljudmi naprej in klicala imo »Hanse. Naposled se je opotekla, ročna torbica ji je z ropotom padla na tla; nezavestna se je dama med sedeži zgrudila in omedlela.
Drugi dan ob petih je dama spet sedela v malem kinematografu, to pot spredaj v prvi vrsti. Rediteljiea, ki jo je prejšnji večer s pomočjo nekaterih gledalcev odnesla iz dvorane, jo je
Pomagala pri njeuem poslu. Proti kon-tega pustolovskega filma je bilo ® kakšnem sto metrov dolgem film-traku prikazano, kako sta dva ■egantno oblečena, z bradami niaski-'aiLa detektiva sedla v neko ložo in Uročila šampanjca.
. Ko so že tretji dan vrteli film, se 1® Pri dobro obiskani večerni pred-ttavi zgodilo tole. Medtem ko so je Natakar na platnu vrnil k mizi detek-
klon nasmehnila, kakor se človek nasmehne le ob ljubem, a trpkem spominu. Potlej je tako dolgo držala stisnjene pesti pred ustnicami, ki so se tiho premikale, dokler se ni natakar vrnil z vinom. Ko je nalil čaši, se je prav nič natakarsko, z desno roko popraskal za ušesom. Dama se je prav tako blaženo nasmehnila kakor poprej in je natakarja gledala tako, kakor bi ga rotila, naj ostane za vselej in naj venomer ponavlja tisto mladeniško kretnjo okrog ušesa. Medtem ko je natakar odšel — v tem filinu namreč ni več nastopil — in je izginil za zaveso, je dami glava omahnila na prsi, roki je pa sklenila v naročju. Čez nekaj časa je tiho vstala in mimo rediteljice odšla iz dvorane.
Drugi dan je spet točno prišla ob petih; rediteljiea ji je hotela prihraniti trpko razočaranje in jo je opozorila, da vrtijo že drug film. Dama je prebledela in dolgo časa nemo in topo strmela predse. Z otročje moledujočim glasom je potlej prosila, če bi lahko govorila »z gospodom ravnateljem«. Lastnik je obžaloval, da ne more ustreči njeni želji. Njegov program, je dejal, je že za več tednov zaseden. Zanj bi pomenilo veliko škodo, če bi stari, že štiri dni predvajani film znova uvrstil v program. Hotel je damo pomiriti, češ da bodo prav kmalu predvajali isti film v nekem drugem kinematografu.
Dama je pa na vse to le uporno zmajevala z glavo. Ponudila je last-
niku visok znesek, če ji omogoči, da bi film še enkrat videla.
»Moj pokojni mož namreč v njem igra natakarja,« je naposled dejala. »Takrat je bil še študent in si je kot statist služil denar za študij. Pozneje mi je o vsem tem pripovedoval. A na vse sem že čisto pozabila. In ko sem ga predvčerajšnjim spet videla, živahnega, z njegovimi ljubimi, okornimi kretnjami in z njegovim dobrohotnim nasmeškom, ne, tega vam ne morem [»pisatiI Poprej sva drug drugemu zagotavljala, da bova skupaj zapustila ta svet, kakor dela veliko ljudi, ki se ree iz srca ljubijo. Potlej je pa tako nenadno odšel sam. Ali zdaj razumete? Po vsaki ceni ga moram še enkrat videti! Prosim lepo!«
Na njene stroške so drugi dan Se enkrat vrteli film. Dama v žalni obleki je sama sedela v dvorani. Rediteljiea, ki je stala za zaveso vhodnih vrat, je neprestano opazovala črno oblečeno gospo, ki je nepremično sedela v temni dvorani in pričakovala svojega živega mrtveca. Rediteljiea je morala nehote pomisliti na ozko, to urno grobnico, ki je iz nje ta žalujoča žena še enkrat prišla pogledat bežne slike življenja in ljubljeno bitje.
In tako se jo neznanka ločila od tega zadnjega svidenja: na mrtvaškem odru, mrtvaško bleda. Preden je šla v kino, je vzela strup. Njen obraz je bil ožarjen od veselja, okrog ustnic ji je igral tisti vedni nasmešek, ki ga povzroči občutek zmage nad usodo.
Sirom po svetu
v 35 vrsticah
Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju sl je ponovno in zasluženo priborila Angležinja Cecilija Colledgova na letošnjih prvenstvenih tekmah v Londonu. — Silen potres je nastal te dni v Južni Ameriki; najbolj prizadeta Je država Čile. Potres je hudo razdejal področje v dolžini 240 km in v širini 20 do 40 km. Okrog 20 mest je v razvalinah; doslej so našteli že okrog 20.000 človeških žrtev. — 801etnico svojega življenja je te dni v Doomu na Holandskem obhajal nekdanji nemški cesar Viljem. — Davek na umetno svilo je s posebnim zakonom te dni določila grška vlada. Ta davek bodo porabili za pospeševanje reje svilo-prejk. — Ogromno zaklonišče za 30.000 ljudi so te dni dogradili na letališču Croydonu pri Londonu. V mirnem času ga bodo uporabljali za shranjevanje avtomobilov. — Mladič severnega medveda se je ta teden skotil v živalskem vrtu v Stockholmu. Žival, ženskega spola, je dobila ime ,Snegulčica‘, tehta sicer samo 2 kih, a vse kaže, da bo dobro uspevala. — Prva ruska ministrica je postala gospa Molotova, žena komisarja Molotova. Nova ministrica upravlja ministrstvo za ribolov. — Ilude poplave so zaradi izredno hudih nalivov nastale na Angleškem. Themza je med mestoma Maidenheadom in Marlowom prestopila bregove in preplavila vso okolico.
iiiiiuniiuniiniiiiiuig
Šivalni stroji |
natnoveiši letošnji modeli = v največji izbiri naprodai = po neverjetno nizkih = _	cenah	S
| NOVA TRGOVINA |
| TTOEVA (DUMUSU) CEST* 3« |
— nasproti Gospodarske zveie 2
~tiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiuiK
mm
Hu
■nor
AtntriUa sc smeje
Zmerom sem premišljeval, zakaj soljudje v Ameriki tako nemirni. Naj-; brže je to v zvezi s tem, ker je dežela če tako mlada.
Pred kratkim me je neki človek Slednjih let prosil za službo v moji hiši
»Dobro,« sem rekel, »bom videl, kaj zrnate. Rad bi stalnega, zanesljivega človeka, ki bi bil zmerom pri meni in bi mi stregel.«
»Lahko se zanesete name, gospod,« odgovori mož, »lahko vam predložim priporočila 214 ljudi, ki sem bil pri njih preteklo leto v službi.
*
Pogosto sem premišljeval, zakaj se ameriški filmski igralci tako pogosto ločijo. Zdaj mislim, da vem za vzrok. Filmanje in vse, kar je z njim v zvezi, je tako razburljivo in polno sprememb, da se mora v primeru z njim zdeti igralcu domače življenje neizrekljivo dolgočasno.
Neka filmska igralka mi je zaupljivo pripovedovala, da bi se njen zakon gladko razdrl, če se ne bi njen mož vdal Jahanju. Zagotavljala je, da je njeno življenje odtlej vse polno nemira in napetosti, ker nikoli ne ve, kdo bo prišel prej domov, njen mož «11 konj.
*
Nekatere filmske igralke so včasih reodkritosrčne. Pred kratkim sem doživel takšen primer v neki družbi v«; Hollywoodu. Vrata salona se odpro: Neka dama, krasno oblečena, prišumi notri in ne da bi pogledala na levo;; ali desno plane naravnost v kot, kjer je sedela druga lepotica iz filmskega; sveta. Burno jo poljubi z besedami:; »Dober večer, draga moja, kako očarljiva si spet danes — kako se imaš?«;
čez nekaj časa sem temperamentno mlado damo povabil v kot in jo vpra-čal, zakaj je pred vsemi tako burno pozdravila in celo poljubila mlado damo — jaz da sem zmerom mislil, da je ne more trpeti.
»Saj je tudi res ne morem,« je hitro odgovorila, »celo sovražim jo.«
»In vseeno jo poljubite?«
Igralka me pogleda, kakor bi sočustvovala z mojim razumom.
»Vi ste menda edini, ki niste opazili, kako ostudne so se pokazale njene sončne pege na mestu, kjer sem ji e poljubom odstranila puder!«
Qlavo pokonci!
Po mojem mnenju more trgovsko podjetje uspevati le, če so posamezni oddelki svobodni in v potrebi lahko samostojno odločajo.
Moj stric Snuffy je vodja podružnice nekega podjetja na železniški postaji. Vselej, kadar si je dovolil samostojno odločati, je od centrale dobil ukor. Nekega dne je pa poslal glavnemu podjetju tole brzojavko: »Sedem psov žre tovor gnjati. Brzojavite, kaj naj storimo!«
*
Ljudje, ki nimajo s filmom prav nič opraviti, kajpak ne morejo razumeti, zakaj je tako težko priti do filmskega igralca. Moje trdno prepričanje je, da so filmski igralci ljudje, ki jih najbolj nadlegujejo na svetu in zato ni mogoče priti do njih.
Poznal sem filmskega igralca, ki so ga zmerom tako nadlegovali od vseh strani, da se je odločil odključiti svoj telefon. Zato se Je peljal izHollywooda v Los Angeles na pristojni urad in pojasnil službujočemu uradniku, da in zakaj je sit telefona. Ko je končal, mu je uradnik dejal, da se je zmotil, ker tukaj ni telefonski urad, temveč uprava vodovoda.
Filmski igralec je pa odgovoril: »Prav, pa odklopite vodo — nimam toliko časa, da bi tako dolgo pot napravil za prazen nič.«
Grem po cesti iti opazujem ljudi. Zjutraj, opoldne, zvečer, leo hodim v službo in se vračam iz nje. Vse mogoče ljudi srečujem: mlado dekle z nasmeškom na ustnicah, priletno uradnico s prezgodaj nagubanim čelom in otožnimi očmi, matere, ki spremljajo svoje otroke v šolo, šo-larčke in dijake s pogovori o najnovejših nogometnih tekmah, starega upokojenca z dežnikom ob lepem in slabem vremenu, trgovske potnike z debelimi aktovkami, gospodinje in služkinje s košarami za na trg, skupine mladih, nekoliko domišljavih dijakinj in še vse mogoče druge ljudi.
Kako malo so si podobni vsi ti ljudje. Kajpak, vsakdo od njih ima svoje življenje, svoj svet, ki v njem živi. Vse te ljudi pa vendarle lahko ločim v dve skupini, v tiste, ki hodijo z dvignjeno glavo in v tiste, ki mrko in otožno zro predse, na pločnik, brez pravega zanimanja za življenje, ki kipi okrog njih.
Ako bi se mogli nevidno in neslišno vtihotapiti v življenje naših soljudi, bi še nekaj zanimivega ugo-tovili. Tisti, ki hodijo s ponosno dvignjeno glavo, z očmi pogumno uprtimi naprej, žive čisto drugače kakor tisti, ki jih srečujemo s pobešeno glavo in s pogledom, uprtim v tla. Sicer imajo pogosto prvi in drugi dokaj podobne življenjske pogoje, njih življenje je pa vseeno vse prej ko podobno. Prvi so veseli, dobrovoljni ljudje, polni op-timizna in zaupanja v življenje, drugi pa čemerni, pogosto po nepotrebnem zagrenjeni ljudje, siti borbo z življenjem.
Med katerimi si ti? Med prvimi ali med drugimi? Kakor po nekaterih čisto preprostih potezah pisave grafolog ugotovi značaj pisca, tako boš tudi sama lahko ugotovila, ali boš v življenju kaj dosegla, ali si se pa že sprijaznila s svojo usodo, čeprav ti ni nič kaj po godu in čeprav si na tihem želiš drugačnega življenja. Ali hodiš po cestah s sklonjeno ali z dvignjeno glavo?
Morda se ti bo zdelo moje vprašanje nepotrebno in nepomembno, vseeno te prosim, ne prezrt ga. Ni tako nepomembno, kakor se ti zdi na prvi pogled. Poznam gospo, bila je polna smeha in življenja, polna načrtov in veselja; lepega dne je pa nevarno obolela, Bolezen jo je dolgo, dolgo prikovala na posteljo in ko je vstala, se ji je zdelo življenje čisto drugačno ko poprej. Najprej je trpela telesno, ko je že skoraj ozdravela, se je pa lotila bolezen še njene duševnosti. Mnogo se je namreč spremenilo med časom njene bolezni, treba bi bilo novih energij, ako bi hotela življenje spet prisiliti v stari tir. Te energije gospa ni imela, vsaj v začetku ne. Danes, ko je zdrava, sama rada pove zgodbo svoje bolezni. Takole mi je pravila:
sKo sem po bolezni nekajkrat šla ven in ko sem se vrnila domov, sem šele do-ma opazila, da nisem zunaj ničesar posebnega videla. Nisem znala ceniti zdravja, čeprav sem bila tako dolgo bolna in dama. Nisem videla, kaj se je zunaj spremenilo, kakor da bi še ležala v postelji. To me je nemilo presenetilo. Ko sem šla drugič spet ven, sem skušala paziti, zakaj tako malo novega vidim in spo-znala sem. Nič več nisem hodila z dvignjeno glavo, nehote sem gledala v tla. ,Tako ne sme iti dalje‘, sem si dejala in sem se prisilila dvigniti glavo in opazovati svet okrog sebe. In glej, zdravje se mi je vračalo, veselje do dela, veselje do življenja. Popolnoma sem ozdravela šele tedaj, ko sem spet hodila s ponosno dvignjeno glavo, usodi in življenju na-kljub.«
Upam, da se boš iz gornjih besed česa naučila, Ni važno samo, da ne kloniš pred vsako neprijetnostjo, važ-
no je tudi, da opazuješ samo sebe, da nikoli ne pobesiš glavo, pa če te zadene še tako hud udarec usode. Težko se je boriti proti usodi, a poskusi tudi ta boj, če si dovolj močna, boš v njem zmagovalka. Kar koli te doleti, ne pozabi: glavo pokonci!
Saška
Hiša kuhinfa
Kaj bo ta teden na mizi?
JEDILNIK
ZA SKROMNEJŠE RAZMERE
četrtek: Goveja juha z rižem, krompirjeva omaka, govedina. — Zvečer: Ajdovi žganci z mlekom.
Petek: Fižolova juha, kislo zel je, fižol.
— Zvečer: Fižolova solata, čaj.
Sobota: Goveji golaž, polenta. —
Zvečer: Mlečen riž.
Nedelja: Goveja juha z rezanci, pražen krompir, ohrovt, ocvrte safalade1.
— Zvečer: Carski praženec, kompot.
Ponedeljek: Krompirjevi cmoki, kisla
repa. — Zvečer: Jetra v omaki.
Torek: Makaroni z mesom, solata. — Zvečer: Kava, kruh s presnim maslom.
Sreda: Krompirjeva juha, široki rezanci. — Zvečer: Naravni goveji zrezki.
Pojasnila:
'Ocvrte safalade: Safalado ali debelo safaladno salamo olupi in razreži. Pripravi testo kakor za palačinke. Pomakaj safaladne rezine v testo in jih ocvri v vroči masti, da lepo zarumene. Nesi na mizo.
JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE
četrtek: Kruhova juha, krompir s slanino, prašičeva glava v solati. — Zvečer: Rižev pečenjak1.
Petek: Dušene polenovke1, sirova gibanica, kompot. — Zvečer: Zdrobov kipnik s čokolado.
Sobota: Možganova juha, telečji zrezki, pražen krompir, solata. — Zvečer: Pljučka s krompirjem.
Nedelja: Goveja juha z riževimi cmoki®, pražen krompir-, svinjske zarebrnice, mešana solata, črna kava. — Zvečer : Mrzel narezek, pecivo, čaj.
Ponedeljek: Krompirjeva juha, sla-ninska gibanica*. — Zvečer: Sege-dinski golaž.
Torek: Ragujeva juha, zabeljena cvetača, krompirjeva solata. — Zvečer: Polpete, solata.
Sreda: Kislo zelje s kranjsko klobaso, krompirjev pire. — Zvečer: Na devana ocvrta jajca.
Pojasnila:
■Rižev pečenjak: Skuhaj na mleku nekaj riža. Ko se ohladi, mu primešaj 2 rumenjaka, kozarec krile smetane, soli, sladkorja, 2 pesti riža in sneg dveh beljakov. Pečenjak speci na presnem maslu, potresi ga s sladkorjem in ga daj na mizo z dušenim sadjem ali kakšnim odcedkom.
'Dušena polenovka: Kuhaj dobro namočeno polenovko kakšne pol ure v slani vodi. Potem potegni z nje kožo in odstrani kosti. Daj meso na razbeljeno mast ali olje, ki si v njej zarumenila narezare čebule in peteršilja. Prilij polenovki tudi nekoliko postne juhe in tri žlice kisle smetane, če je treba še nekoliko posoli in daj na mizo z zeljem, makaroni ali z zabeljeno cvetačo.
■Riževi cmoki: Skuhaj kakšne štiri pesti riža in ga deni na cedilo, da se ohladi. Potlej zmešaj nekoliko masla, 2 rumenjaka in sneg dveh beljakov. Ako hočeš priden! tudi nekoliko sesekljanega prekajenega mesa. Vsemu temu primešaj ohlajeni riž in dve do tri žlice moke. Iz tega naredi majhne cmoke, ki jih zakuhaj v juhi.
Praktična popoldanska obleka, ki obstoji iz kratke, ohlapne jopice s širokimi rokavi, črnega krila in bele bluze. Jopi ca je iz nizkega črnega krzna ali kakšnega drugega črnega blaga. Posebno sc pod as ta k njej bela bluza iz satina
in učinkovit klobuček.
Namesto cmokov lahko napraviš tudi klobasice, ki jih pomoči v raztepenem jajcu. Ocvri jih na maslu in vlij nanje vrele juhe.
■Slaninska gibanica: Drobno zreži 15 dek sveže slanine in jo ocvri. Z
mastjo in ocvirki polij vlečeno testo, ki si ga poprej namazala s tremi rumenjaki, zmešanimi s snegom treh beljakov. Potresi ga tudi z drobtinami in po okusu s sladkorjem in cimetom, zvij ga in speci v pečici.
Kako svetna gospodinja ravna s perilom
Ponosen je lahko
»Pomislite, mojemu sinu so odpustili del kazni v poboljševalnici zaradi lepega vedenja!«
»Da, da, saj sem zmerom pripovedoval, da ste na svojega sina lahko ponosni!«
V zaporu
»Zakaj ste zaprti?«
»Zaradi kratkovidnosti?«
»Kako je pa to mogoče?«
»Stražnika nisem videl, ko sem praznil stekleno omaro.«
Umetniška domišljavost
»Torej, prijatelji, če bo moja igra drevi uspela, bomo šli v hotel, če bom pa propadel, bomo jedli v gostilni!«
Po končani gledališki predstavi je sedel avtor igre v hotelu, drugi so pa čakali v gostilni.
Pijavke
»No,« vpraša zdravnik, »ali ste rahljali pijavke, ki sem vam Jih predpisal?«
»Da,« odgovori kmečka nedolžnost, »pa ni bilo lahko; pečene so še nekako šle — osoljenih pa ni bilo moči pogoltniti...«
Bluza in krilo se v modi čedalje bolj uveljavljata celo za družabne prireditve. Zato so pa bluze tudi doživele popoln preporod. Na sliki vidite eleganten primer. Bluza je učinkovita posebno za radi svojih širokih rokavov, kt so široki in vezeni z rdečo in zeleno nitjo.
S perilom moramo zelo pazljivo ravnati. To pa ne velja samo za pranje in izplakovanje, temveč tudi za likanje.
če se perilo na vrvi popolnoma posuši in če potlej dolgo časa leži, se pokvari. Je pa tudi nevarnost, da se pri likanju začne sekati.
Tudi lika se ne dobro. Perilo ostane zmečkano in na mnogih mestih se napravijo gube. To pa zato, ker se pri škropljenju platno ni povsod enako navlažilo. Ponekod je kanilo več vode, ponekod pa prav nič.
Zato je treba paziti, da perilo na-škropimo enakomerno. Dobro je, če se poslužimo po možnosti škropilnice ali modernega vrčka za škropljenje sobnih rastlin, ki je podoben razpršilcu za kolonjsko vodo; ko pritisneš na kav-čukasto žogico, škropi voda v majhnih kapljicah.
Najbolje je pa, da poberemo perilo z vrvi, dokler je še toliko vlažno, da se da lepo likati. Vsak kos je treba raztegniti podolgem in počez, ga preganiti dvakrat ali štirikrat in ga trdno zviti v val. Tako zvito perilo zložimo v košaro in šele ko je vse perilo zvito, začnemo likati. Prav tako je treba napraviti tudi takrat, kadar navlažimo suho perilo.
Pri lahkih blagovih, ki danes iz njih delajo spodnje perilo, bluze in obleke, moramo še bolj paziti na to, da je tkanina povsod enako vlažna. Od tega ni odvisno samo likanje, temveč tudi trpežnost tkanine. Lahkih nežnih tkanin sploh ni treba sušiti na vrvi, temveč jih samo krepko zavijemo v brisačo ali v čisto krpo in jih tako pustimo nekaj ur ali čez noč, da ostanejo vlažne toliko, kolikor je potrebno za likanje.
Tudi to je važno, da ne likamo s preveč vročim likalnikom, čim bolj občutljivo je blago, tem manj vroč mora biti likalnik. Tako moramo n. pr. svilo in umetno svilo likati s čisto mlačnim likalnikom, pa vendar ne s hladnim, da ne ostanejo rumeni sledovi. Za navadno platno mora biti kajpak likalnik vroč.
Marsikatera gospodinja ima pa možnost, da lika z električnim likalnikom. Pri tem lahko toploto uravnamo tako kakor zahteva kakovost posameznega blaga. Toplota električnega likalnika se ne menja, ostane ista, če likamo hitro ali počasi, ali če likalnik za nekaj trenutkov odložimo.
Občutljivost tkanin je proti toploti različna. Bombaževinaste tkanine in platno so manj občutljive kakor umetna svila in volna; na te moramo prav posebno paziti.
Ali naj tkanino likamo na lice ali narobe, je treba spoznati od slučaja do slučaja. Svilo in umetno svilo kakor tudi volnene stvari likamo narobe, ker jim na licu pusti likalnik neprijeten
blesk. Nekatere tkanine kakor umetna svila pa postanejo dosti lepše, če jih
likamo na lice, dočim je treba spet druge vrste umetne svile in tiste, ki so pomešane z volno, likati narobe, ker se potlej na licu poudari vzorec tkanine. Obe vrsti tkanin, ki sem jih omenila nazadnje, zahtevajo debelo in mehko podlogo, da se med likanjem vtisnejo vanjo.
Z ozirom na vse to mora gospodinja povprašati pri nakupu modernih tkanin za perilo ali za pralne obleke
Beia svuena večerna obleka, okrašena z Iamejem. Nagubano krilo z vlečko ima to prednost, da vlečko lahko uporabljate kot ogrinjalo, lahko ga pa vrže-tc tudi čez glavo — kakor vidite na sliki — in tako dobi obleka svojevrsten, orientalski videz.
trgovca, kako Je treba blago prati in likati. Prodajalci so o tem večinoma poučeni, a pri nekaterih stvareh, n. pr. pri pisanih garniturah za čaj ali za obede, dobimo pa tudi pismeno navodilo za pranje in likanje.
Likanje modernih tkanin pa zelo ola jšuje moderen parni električni likal-nik>?Pinih tkanin ni treba vlažiti, škropljenje z vodo pa pride v poštev le za močne in surove stvari, n. pr. za po-žkrobljeno platno. Zato tudi odpade vlažna krpa pri likanju moških oblek ali drugih suknenih stvari.
Ko takšen likalnik uravnamo, da oddaja zmerno paro, ni nobene nevarnosti, da bi se umetna svila nagubala, surova svila in slične tkanine bodo ostale nespremenjene. Prav tako s tem tkanin ne moremo zažgati ali pustiti na njih rumenih sledov.
Da likanje dobro izpade, je treba še
nečesa: dobre podloge. Možke srajce, ženske srajčne bluze, vložki od oblek bodo zlikani le, če bo podloga takšna kakor je treba. V likalnicah uporabljajo posebne blazine. Tudi gospodinja mora mizo ali desko za likanje pogrniti z dobro podlogo. Dobro je tudi, če bi imela vsaka gospodinja pripravo za likanje rokavov, ker z njeno pomočjo laže, hitreje in lepše zlikamo rokave.
Likanje pa ni potrebno samo zato, da damo oblekam lepši videz, temveč ima še en cilj: s toplim likalnikom obleke in perilo tudi razkužimo. Zato je neobhodno potrebno likati plenice dojenčkov, otroško in bolniško perilo. Tudi moderne tkanine za perilo, ki jih ne kuhamo kakor platnene in bom-baževinaste tkanine, moramo brezpogojno likati.
Kajpak sme biti likalnik samo toliko vroč, kolikor prenese blago.
Skrb za naše najmanjše
DOJENČEK mora vsak dan na
*“AK! Zdravega, pravilno negovanega dojenčka peljimo na zrak malodane ob vsakem vremenu. Le malo je “Ui v letu, ko je vreme tako slabo, 7* Je za dojenčka bolj priporočljivo Z. , ,.don!a- Saj ima voziček, udobno Posteljico in le prehud mraz, hudi na-a'i Pa snežni metež mu utegnejo ko(lovati. Vsakdanji sprehod dojenčka n oblačenje in slačenje otroka pa 1!a Precej časa, morda več, kakor si ga utegne brez skrbi utrgati mlada J,"1.1??' Nič ne de. Ta čas je dobro P aMjen. Katera mati ne vidi rada, J® 1!jen otrok zdrav in da dobro l;Aeva ‘n katera mati si ne želi pe-■jaii svojca otroka na sprehod? Rada	^	P®	tUd*	Za	n,ater	z'*lav0>
dovoli Porodu in za časa dojenja Bonču "‘bije na svežem zraku in
NA PRIČETEK ANGLEŠKE rinw • ALI RAHITISA! Kako se •-JI reJ pokaže angleška bolezen?
v Preprosto, da jo lahko kaj hitro 1 znate. Ako prične otrok v posteljici °. ritmično obračati sem in tja, I,0meni to, da se poti in da ga pot "a temenu srbi in peče. Tako 6i otro-91 pogosto na temenu či6to obdrgnejo 'ase. Ako otroka nato dvignemo iz P°8teljice, tako da ga primemo pod Pazduho in podržimo kvišku, se ne bo ltegnil kakor zdrav otrok, ampak bo
nožiče potegnil k telesu, zanesljiv znak, da je pričel bolehati za angleško boleznijo. Takoj k zdravniku!
ALI JE TREBA DOJENČKA RES VSAK DAN KOPATI? Marsikatera mati 6i glede odgovora na to vprašanje še ni na jasnem. Stara vera uči, da preveč kopanja in namakanja dojenčka ni dobro, medtem ko sodobna higieno dojenčka strogo terja vsakdanjo kopelj za našega najmanjšega. Prav ima kajpak moderna higiena, zato moramo dojenčka koj ko se mu popek popolnoma zaceli, kopati vsak dan v 6rednjetopli vodi, 36° C ali 38° C. Poleti je voda lahko za spoznanje hladnejša. Pred kopeljo pripravimo dojenčku še ,zračno kopelj', pustimo ga nekaj časa ležati na trebuhu na odeji, ki smo jo pregrnile čez trdo ploskev, torej na mizi. Paziti moramo pa, da v sobi ali kuhinji ni prav nobenega prepiha.
MLEČNI ZOBJE SO TUDI VAŽNI! Marsikatera mati ne ve, da so mlečni zobje dokaj odločilni za zdravje poznejših zob pri otroku. Ako mati pusti, da ostanejo gnile škrbine mlečnih zob predolgo v čeljustih, s tem otroku zelo škoduje. Te škrbine namreč pogosto preprečijo zdravo ra6t drugih zob ali pa povzroče, da zrastejo novi zobje postrani in napak. Tudi mlečne zobe naj torej izdira zobozdravnik.
Ali bi radi shujšali?
mno80števihuin receptom za „ s nie> ki emo jih že priobčili v nstu, nas naše bralke še zine-“kujejo, kako bi kar najbolj nnt • 0 hujšale, brez škode za le-
• oto m zdravje. Od česa se pa prav
• Pray čezmerno zredimo? Marsika-a’ v1 bi se rada znebila nekaj kil,
‘ega še ne ve.
,^ko jemo preveč mastno hrano in ako v našem telesu ta mast dovolj jutro ne izgoreva, se nam prične mast nabirati pod kožo — pričnemo se re-Vzrok debeljenja so razno mot-le pri telesnih preosnovah, pa tudi ^-zmernost v jedi in pijači, posebno čezmerno uživanje presnega masla, lanine, olja, mastnega mesa, mastna mleka, smetane, sladkorja, piva
Ako hočemo shujšati, se moramo ‘ :il Za nekaj časa skoraj popolnoma D(’P°^edati gornjim dobrotam in se ** -vaditi drugačni, zmernejši hrani, Posebno zelenjavni hrani. Kavo pri ***♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Pulover za naše športnice
zajtrku nam nadomestita ča'j in črn kruh. Ako se nikakor ne moremo odpovedati dopoldanski južini, potlej jo vsaj omejimo samo na sadje. Opoldne jejmo dosti solate in zelenjav, zraven pečeno, pusto meso, brez redilnih omak, pijači se ognimo, ako le moremo. Popoldne spet skodelico čaja in prepečenec ali pa prgišče sadja. Zvečer se zadovoljimo s skromno večerjo: bodisi s črnim kruhom in kuhanim ali presnim sadjem, bodisi z jajcem in skodelico čaja iz cvetja črne trnjolice. Ta čaj čisti kri in je prav priporočljiv tudi za redno odvajanje.
•Jedi naj bodo milo pripravljene, da ne bodo žejale, torej jih prav malo začinimo. Priporočljivo je jesti samo trikrat na dan, vsaj pozneje, ako že ne v začetku shujševalnega postopka. Ako imamo resno voljo za shujšanje, se moramo odpovedati tudi popoldanskemu spancu — če 61110 sploh navajeni nanj — mnogo se moramo gibati na svežem zraku, telovaditi in spati na dokaj trdih posteljah. I'o večerji ne smemo več piti, prav tako se moramo v r.ijači sploh zelo omejiti.
Pri takšnem načinu življenja bo vsaka i>rav zanesljivo shujšala, samo če se bo po gornjih nasvetih rea točno ravnala. Prav nesmiselno je pa nekaj dni pridno hujšati, potlej se pa spet nekaj dni pridno rediti, ker se ne moremo premagati pri jedi. Tako sploh nič ne shujšamo, pač si pa 6amo pokvarimo želodec.
Pri shujševalnih postopkih moramo biti pa prav previdne. Znano je, da pri hitrem hujšanju koža uvene, na-rede se gube in teh gub ni moči zlepa odpraviti. Najbolje je, da se poprej posvetujemo z zdravnikom, posebno, ako se kljub debelosti in teži ne počutimo čisto zdrave. Nikakor pa ne sinejo umetno hujšati še nedorasla dekletca v pubertetni dobi, kajti tedaj se njih organizem šele razvija in potrebuje posebno veliko energi je, (u)
Zdaj ko se je tudi naša ženska mladina začela vsestransko udejstvovati v zimskem športu, posebno v smučanju, ji moramo dati kajpak nekaj pobud, da se bodo naša dekleta, ki so zmerom rada lepa, tudi pri smučanju oblekla kar najbolj praktično, toplo in lepo. Zato vam prinašamo tale lep športni pulover, ki vam bo prav prišel pri vsakršnem zimskem športu, pa tudi kje drugje, ker je športen in hkrati lepo okrašen z uvezenimi cvetlicami, ki učinkujejo nad vse nežno. Če ga boste lepo spletle, boste lahko ponosne na svoje delo.
Za pulover potrebujete okrog 600 gramov zlatorumene ali kakšne druge barve športne volne, razen tega pa nekaj niti sinje, temnordeče in svetlo-zelene volne za cvetlice. Pletli boste s pletilkami št. 5.
Pletete pa vseskozi po tako imenovanem patentnem vzorčku, to se pravi eno desno, eno levo, samo da desne petlje vseskozi pod pletete zadaj. Biserni vzorec, ki so v njem spleteni žepki, pa6 in ovratnik, pa prav tako sestoji iz ene leve in ene desne petlje, ko pa obrnete, pod pletete na desno petljo levo in na levo desno.
Za prednji del nasnujete kakšnih 45 cm in pletete 5 cm ravno. Potlej na vsakih šest vrstic snamete na vsaki strani po eno petljo, dokler ni del širok 40 cm. Ko je pa del visok kakšnih ‘20 cm, nasnujete v vsaki deveti vrsti na vsaki strani eno petljo, dokler ne doseže spet širine 42 cm. Ko je del dolg 43 cm, začnete snemati za izrez rokava. Najprej snamete na vsaki strani po tri petlje, potlej po dve in naposled po eno. Nato pletete naravnost, dokler ni odprtina visoka 16 centimetrov. Takrat v sredi snamete za kakšnih 8 cin petelj za vratni izrez. Obe rameni pletete vsako zase in pri vratni odprtini snamete na vsaki dve vrsti dve petlji, dokler za ramo ne ostane 11 petelj. Te snamete petkrat po dve.
Za zadnji del pa nasnujete kakšnih 42 cm in snemale in pletete prav tako kakor prednji del, le da ni treba snemati za vratno odprtino. Ramena snemate petkrat po dve petlji, drnge petlje pa snamete hkrati.
Za rokava nasnujete kakšnih 16 cm in pletete naravnost kakšnih 5 cm. Potlej na vsakih šest vrstic nasnujete po eno petljo, dokler ni rokav širok 32 cm. Potlej pletete naravnost, dokler ni rokav dolg 48 cm. Tedaj zač-
nete snemati, in sicer v prvi vrsti na. vsaki 6trani po tri petlje, v drugi po dve in naiH>sled po eno. Druge petlje,; ki so ostale, pa podpletete hkrati. ;
Za ovratnik nasnujete sedem petelj; in pletete v bisernem vzorčku. Ovrat-; nik naj bo dolg kakšnih 34cm. Za; žepke nasnujete najprej tri petlje, potlej pa v vsaki vrsti na vsaki strani nasnujete ] o eno petljo, dokler ni: žep širok 21 cm. Pletete še 22 vrstic in zaključite. Za pas pa nasnujete devet petelj in p.eteti- 70 cm v bisernem vzorčku.
Preden dele sešijete, jih lepo poli-kate. Ovratnik, pas in žepke okrasite z uvezenimi cvetlicami jk> predloženem verižnem vzorčku. Cvetlice vezete z rdečo in sinjo volno, liste pa z zeleno.
Uncbdcle
Jih je že poznal...
Bernarda Shawa so oblegali mladi pesniki in pisatelji in- mu hoteli ponašati svoja dela. Nekoč je sedel Shaw v svoji delovni sobi. Njegov tajnik mu je sporočil:
»Zunaj je neki gospod, ne da se odgnati, po vsej sili hoče govoriti z vami.«
»Kakšen je pa gospod?« je vprašal Shaw. »Ali ima nagačene prsi?«
»Da, gospod Shaw, pravkar je mojo pozornost zbudila okoliščina, da gospod nima samo velikega trebuha, temveč tudi nenavadno močna prsa.«
»Potlej ga ne spustite noter,« je odgovoril Shaw, »recite mu, prosim, da sem odpotoval ali kaj podobnega. V svojem plašču namreč nosi debele rokopise.«
Veliko razočaranje
Maršal Mac Mahon, francoski vojsko-vodja (1808—93) se je na svojem nadzorovalnem potovanju ustavil v nekem mestu srednje Francije v nekem hotelu, ker se ga je lotila nevarna bolezen. Zdravnik, ki so ga poklicali, je zamišljeno zmajeval z glavo in bolniku pod nobenim pogojem ni dovolil nadaljevati potovanja.
Neka dama, stanovala je v istem hotelu, je hotela pravkar odpotovati. Ko Je pa zvedela za maršalovo bolezen, je takoj preložila svoj odhod, ostala je v hotelu in je večkrat na dan pozvedovala za bolnikovo stanje. Hotelir je po njenih zaskrbljenih vprašanjih sklepal, da ji je maršal na kakršen koli način blizu.
Po treh tednih je bil maršal Mac Mahon izven nevarnosti in to veselo novico so sporočili tudi radovedni dami. Ko je pa dama zvedela, da bo maršal spet ozdravel, je takoj ukazala, naj ji prinesejo račun, češ da bo še tisto noč odpotovala.
»Zelo sem razočarana,« je rekla hotelirju, »kajti skoraj zanesljivo sem upala, da bom vsaj enkrat lahko videla velik vojaški pogreb.«
Zadnja beseda
Voltairjeva grda razvada, s starostjo se je le še stopnjevala, je bila njegova klepetavost, ki je izzvala včasih celo zasmeh njegovih častilcev. Med temi je bil tudi francoski d žavnik Roland de la Patiere. Pesnika je nekoč obiskal s svojo ženo v njegovem stanovanju v Ferneyu pri Ženevi. Ze čez eno uro sta se gospod in gospa Rolandova poslovila, ker zaradi pesnikove zgovornosti sploh nista prišla do besede.
»Oh, ko bi mogla vsaj enkrat Štiri ; tedne preživeti v bližini tega duhovitega možat« je dala prav tako zgo-: vorna in odrezava gospa Rolandova duška svojemu navdušenju za pesnika. »To bi ti tudi privoščil,« je prista-
OvralPik mora ostati pokonci, en J	tako bi
naP levo^Sall^^spnite1 Tgumbi. I «	*****	^	imeti	zadnjo
Kakor vidite, je postopek za ta J •* praktičen in hkrati lep pulover zelo*	Teleban
enostaven. Zdaj zavisi samo od vas,*
če se boste potrudili, da ga boste lepo? Napoleon III. si je poleti 1854 z spletli in pulover bo prav tako lep,»mlado cesarico Evgenijo ogledal vojno kakor le na sliki. Lahko pa uporab-X pristanišče Cherbourg, kjer so prav te-
♦ daj dokončavali važna gradbena dela.
-V-
p ženski cazfr&i/aU -j
Jopica iz indijske jagnjetine. Letošnje *®to so pri jopicah posebno v modi široki rokavi, široka ramena in ohla-P*n hrbet. Novost pri jopici na sliki k Pa okrasje iz jelenovine pri žepih, l^ntljj, rokavih in ob patentni zadrgi.
Gospa I. K. Zagreb: Pišete nam, da vam ,zaudarja* iz ust in da imate dva pokvarjena zoba. Bojite se, da bi to ,zaudarjanje* ne bilo iz želodca, čeprav vas želodec nikoli ne boli. Vaša bojazen je slej ko prej odveč. .Zaudarja* vam najbrže iz zob, ki sta zdaj že tako segnila, da vam neprijetno diši iz ust. Pomoč si poiščite pri zobozdravniku in Vaše nadloge bo kmalu konec.
Ljubiteljica »D. T.c: Po vašem pismu sodeč imate res zelo nečisto kožo. Ne samo to, težko vam je kaj svetovati, ker vaša koža ni enotna, saj pravite, da ee vam po čelu radi na rede mozolji, okrog nosu se vam pa hkrati spusti lišaj. Torej imate na nekaterih mestih suho, ua nekaterih mestih pa
mastno kožo. Enotna krema vam bi lahko odpravila lišaj in poslabšala mozolje ali pa narobe, če le morete, si utrgajte nekaj kovačev in vprašajte za svet zdravnika za kožne bolezni in kozmetiko. On vam bo tudi povedal, kaj smete jesti in česa ne smete, kajti nedvomno je, da je vaša koža odvisna tudi od vaše prebave. Zelo nervozni ljudje imajo |>ogosto presuho ali premastno kožo. Pazite, da v tem pogledu ne grešite. Ako hočete, da se vam bo koža res pozdravila, morate odpraviti vzroke njene bolezni, ti vzroki tiče pa zanesljivo globlje, kakor sodite sami. Dognal in odstranil jih bo le zdravnik.
Povejte svojim znancem in prijateljem, da izhaja »Družinski tednik« odslej na 12 straneh!
ljkte tenko volno in debele pletilke, potlej bo vzorec tanjši in imeli boste lepo bluzo za pod plašč. Izberete si kajpak lahko kakšno prav nežno barvo.
Neko jutro si je ogledal cesar v spremstvu ministra za mornarico z nekega čolna veliko zapornico, ki so jo zgradili na željo mornariškega ministra. Med potjo se je cesar pogovarjal s starim pomorščakom, ki ga je bil imenoval za pristaniškega kapitana. S stalim možem se je pogovarjal tudi o zapornici.
»Po mojem mnenju smo tukaj brea koristi zmetali veliko denarja v mor-je,« Je menil pristaniški kapitan.
»Drugi pa zagotavljajo,« je odgovoril cesar, »da ima naprava velike prednosti.«
»Kdor je Vašemu Veličanstvu rekel to, je pravi teleban!« je izbleknil stari pomorščak Cesar se je hitro obrnil k ministru in mu smeje se dejal:
»Ali ste slišali, gospod vojvoda?«
Mehko kuhano jajce
Antoine baron Portal, osebni zdravnik Ludvika XIV., je nekemu bolniku, ■ že dolgo je bolehal za nevarno želodčno boleznijo, predpisal strogo dieta Ko je neko jutro prišel s svojim učencem Parisetom k pacientu, mu je poslušal utrip žile, zmajal z glavo in dejal:
»Gospod, kljub moji prepovedi ste pojedli mehko kuhano jajce.«
»Kaj, to ste spoznali iz mojega utripa?« je bolnik presenečen vprašal.
»Kajpak,« je odgovoril Portal, hoteč, da bi se pacient strogo ravnal po njegovih predpisih.
Ko je bil slavni zdravnik s svojim učencem spet doma, je Pariset zgrabil Portalovo roko in rekel:
»Slavni mož, občudujem vas. Po utripu žile ste lahko spoznali, da je bolnik pojedel mehko kuhano jajce!«
»Nesmisel,« je smehljaje se odgovoril Portal, »srajco je imel umazano od rumenjaka.«
Balzac je vrgel svoje pero proč, vstal od svoje pisalne mize hi poklical svojega slugo. Sluga je radovedno čakal, ;kaj mu bo povedal. Balzac je nekaj ;časa stal zamišljen, potlej je pa dejal:
! »Pravkar sem se spomnil, da mi j*
; rekel zdravnik, da bom imel danes ! težave z dihanjem. Ce bom sam pohabil, me spomnit« na to!«
Gospodična tajnica
1=
Roman velike ljubezni
po znanem pisatelju
Alfredu Schlrokauerju
8. nadaljevanje
O pol treh se je pripeljal k Dresslu. čakala, je že. Ko je stopil k njeni mizi, mu je z drobnim, skoraj škodoželjnim nasmeškom ljubeznivo ponudila roko.
»Dober dan, gospod odvetnik. Veseli me, da vas spet vidim.«
Komaj se je dotaknil njenih prstov in sedel. Sklonil se je k njej in ji rekel trdo in tiho:
»Prihraniva si družabne fraze. Ervin bo kmalu tu. Le malo časa imava. Prosim vas, pustite ga!«
Z narejenim začudenjem je dvignila obrvi.
»Kaj pravite? Da bi ga pustila? Zakaj?«
»Ker niste žena za Ervina. Pustiva komedijo! Opozoril ga bom.«
Mirno je vzela iz torbice zlato dozo za ličilo in si začela pred okroglim zrcalcem skrbno popravljati ustnice. Pri tem je rekla brez kakšnega posebnega poudarka: »Ali me mislite ustrahovati, gospod Rohn? Saj ne smete ničesar povedati.«
»Aha!« je hudobno prikimal Rohn. »To torej tudi že veste?«
»Prav dobro vem. Bila sem pri odvetniku v Kolnu in sem ga vprašala za nasvet radi denarja, ki mi ga misli Ervin prepisati. Tudi o svojem strahu zaradi vas sem mu govorila, pa me je pomiril, da boste morali vi molčati. če bi kaj govorili, bi bili kaznovani.«
Rohn je prikimal. »Pustiva to,« je kratko rekel. Potem se je sklonil še globlje k njej in resno rekel: »Poj vejte, koliko zahtevate.«
Natakar se je približal, Rohn pa ga je naglo odslovil in mu rekel, naj pride pozneje.
»Kaj zahtevam?« je vprašala.
»Saj dobro veste, kaj mislim. Koliko zahtevate, da pustite Ervina?«
»šalite se. Moja ljubezen ni na prodaj.«
»Kar iznenada?« ji je žaljivo rekel.
Grdo ga je pogledala.
»žalite me, ker ste pač brez orožja,« je hladno odvrnila.
»Petdeset tisoč mark vam ponujam.«
Posmejala se je.
»Vašega ubogega denarja ne potrebujem. Moj ženin je milijonar.«
Tedaj ji je šepeta je zagrozil: »Svarim vas! Če boste ubogega fanta onesrečili, boste videli, da nisem brez orožja, kakor mislite,«
»Z grožnjami me ne boste preplašili. Preveč sem morala že v življenju prestati. Toda vaša skrb je odveč. O, ti si, Ervin! Ali tudi ti misliš, da te bom onesrečila?«
Oven ji je poljubil roko, pozdravil Rohna in se posmejal.
»Ali te že spet draži ta sovražnik zakonov? No, naj te ne skrbi preveč. Same slabe ženske pozna. S takšnimi angeli, kakor si ti, še ni imel opravka.«
Potem je spet poljubil Marjino roko, pobožno, kakor roko svetnice.
24
Ko so kosili, se je Rohn čedalje slabše počutil v družbi. Zdelo se mu je, da je odveč. Zaljubljenca sta se dražila, si dajala vsa mogoča neumna Imena, Skratka vedla sta se tako, da je bilo Rohnu neprijetno. Zdelo se mu je, da se je Oven že zdaj pod vplivom te ženske izpremenil, toda v slabo stran. Zmerom je bil bolj deček kakor moški, a v dobrem pomenu. Trezen, pameten, odkrit, čist, zvest fant. Zdaj se je zazdel Rohnu iznenada prismuknjen in otročji. Toda zaradi tega ga ni imel nič manj rad. Smilil se mu je.
V	prepad drvi — v prepad! je klicalo vse v njem, ko je opazoval Ovnovo zaljubljenost in strastno sladkobno igračkanje ženske, ki niti dobro igrano ni bilo. Zgražal se je in studilo se mu je vse to — pa tudi bolelo ga je.
Malo je govoril. Oven, ki je bil drugače tako tih, je to pot zabaval oba. Marja Fjodorovna mu je pomagala.
Potem je Rohn vstal, živci so mu popustili. Pogledal je na uro.
»Oprostiti mi morata,« je poprosil. »Delo me čaka!«
Nista ga zadrževala. Najbrž sta oba opazila, da se ne počuti dobro v njuni družbi.
»Saj se še vidimo?« je vprašal Oven.
»Seveda,« je odvrnil Rohn.
»Tvoj prijatelj pa ni prav zabaven družabnik,« se je ponorčevala Marja, ko je Rohn že odšel.
»Ne — danes je slabe volje,« je Oven priznal. »Toda zaradi tega ti ni treba nič skrbeti, draga moja. Ni slabe volje zaradi tebe, ampak zaradi zakonov sploh. Nikoli ni bil prevelik prijatelj zakona. Sicer pa ni nič čudnega...«
»Slab človek je, — o, dobro poznam moške! Ne morem ga prav prenašati, in najljubše bi mi bilo, da ga ne bi več videla.«
»Toda, Marja, saj je vendar moj—«
»O, ti hudobni, ljubljeni, sladki možiček! Saj me ne ljubiš! Svojega prijatelja imaš rajši kakor mene?«
»Toda, duša —«
Položil ji je roko na ramo.
Otresla si jo je. »Pojdi in se oženi rajši s svojim prijateljem, ne % menoj!«
»Toda, ljuba moja!«
»Obljubi mi, da boš še nocoj odpotoval in da ga ne boš več videl. Vem, da je moj sovražnik. Res, res! čutim! To je občutek, ki ga poznam že dolgo. Natakar!«
Natakar je prišel.
»Dajte mi pismo!«
»Kaj hočeš?«
»Takoj mu piši, da ga ne moreva več videti, ker že nocoj odpotujeva. Takoj sem ti rekla, da ni bilo prav, ko sva odpotovala v Berlin. Vem, kaj je dobro. Ti sl trdil, da mu moraš svoj namen odkriti in da ga ne smeš z ženitvijo presenetiti. Zdaj vidiš, kaj si dosegel! Najbolje, da greva takoj in se v Kolnu na tihem poročiva. Potem bom tvoja ženica — za zmerom!«
Pod mizo se je s svojimi koleni dotaknila njegovih In ga tako pogledala s črnimi žarečimi očmi, da je mlademu
fantu zavrela kri in mu vzela vsako trezno misel.
Pismo je odšlo svojo pot. Kmalu nato se je Oven oženil z Marjo Fjodorovno Isajevo. Svojega najboljšega prijatelja k poroki ni povabil.
25
Rohn je iz Ovnovega molka uganil resnico. S skrbjo je čakal prve žalostne vesta, še zmerom je imel rad svojega prijatelja. Prepričan je bil, da se bo kmalu vrnil k njemu, za tisoč lepih sanj ubožnejši, morda za vselej zlomljen.
Tiho je čakal svojega časa.
Sam je bil srečen, čeprav ne tako, kakor je sam pri sebi mislil. Prikrivanje svoje ljubezni pred svetom ga je bolelo.
Nikoli prej ni imela Hilda skrivnosti pred svojim očetom. Zdaj je skrivala pred njim vse, kar je bilo prav za prav postalo njeno pravo življenje, še zmerom se ni mogla odločiti, da bi mu razkrila svojo ljubezen. Sramovala se je. Zato je trpela.
*
Zvečer, po pisarniških urah, je neko pismo poklicalo Rohna v preiskovalni zapor. V zamreženo govorilno sobo za jetnike so stopili trije ljudje: dve ženski in moški, žena petdesetih let, bleda kakor sneg, od bolečin okame-nela, skoraj brez življenja. Njena hči, tri in dvajsetih let, velika in vitka z grško lepim obrazom, živa slika svoje matere, toda mlada, preživa, z očmi, ki še niso mogle dojeti resnosti usode. Mož, ki je bil nekoliko mlajši od žene, z lepim, poduhovljenim obrazom pesnika.
Bil je znani lirik Walter Breer. Jutrnji listi so prinesli vest, da so zaprli te tri ljudi iz najboljše berlinske družbe. Po Berlinu je zašumelo.
Rohn je pozdravil jetnike z vljudnostjo, ki je zvenela prav čudno v tem golem, treznem prostoru, — potem je bilo spet vse tiho. Nihče se ni oglasil.
Tedaj se je odvetnik obrnil k moškemu.
»Ali mi hočete, prosim, — čisto odkrito — brez kakšnih ozirov vse povedati?«
Po kratkem odmoru, ko se je boril sam s seboj, je začel pesnik s tihim, drhtečim glasom:
»Ta zgodba, gospod doktor, je tako strašna in grozotna, da jo je moglo samo življenje spesniti.«
Umolknil je.
Hči je strmela v nemega moža. še njeno dihanje se je čulo. Mati je sedela ob strani, vsa otrpla, kakor bi bila z duhom drugje. Da sploh živi, je kazala samo njena leva roka, ki je krčevito stiskala koleno. Brez prestanka, nečloveško.
R5hn je potrpežljivo čakal.
Breer je strmel predse. Rohn je videl, kako so mu misli begale za visokim, nagubanim čelom. Potem je mož spet začel, da se je komaj slišalo:
»Moj štirideseti rojstni dan je bil. Sam sem bil, kakor skoraj vselej. Stanoval sem tam zunaj v predmestju, že na deželi. Sedel sem v čolnu in veslal po jezeru, čudne, r'aile misli so me obhajale. Neko hrepenenje me je tlačilo. — Potem sem zagledal njo. Veslala je mimo mene, vsa oblita s solncem. In iznenada sem vedel: to je ona.«
Ženski sta sedeli nepremično, bledi kakor dva kipa. Samo materina roka je še zmerom stiskala koleno. Možak je dolgo molčal. Njegove vročično žareče oči so strmele v sivi strop. Naposled pa je spet izpregovoril:	».
»Vsak misleč moški nosi v srcu sliko ženske, ki jo išče vse svoje življenje. S to idealno sliko primerja potem vsako žensko, ki jo sreča, pa vselej spozna, da ni prava. Zato hodijo moški od ženske do ženske. Toda enkrat v življenju le srečajo pravo. Kjerkoli že. Morda stoji on na ploščadi električne železnice, ona pa sedi v notranjosti voza. Ona izstopi na naslednji postaji, — on pa se ne upa iti za njo. Ali pa se pelje v avtu mimo njega in kolesa njenega avta ga oškrope z blatom. Ženske ne nosijo takšne sanjske slike moškega v sebi, in zato vzljubijo tako pogosto prvega, ki ga srečajo in mu ostanejo zveste.«
Spet je umolknil. Rohn se ni ganil. Bal se je, da ne bi pretrgal te nežne zgodbice. Pesnik je zastokal in nadaljeval:
»Vedel sem takoj, da je ona tista, ki jo iščem, kar sem dorasel. Mlada, tako mlada je bila. Zdrsnila je s čolnom mimo mene. Nisem se ji upal slediti. Zaradi nekakšnega nerazumljivega strahu, zaradi vsakdanjosti, ki nas vse veže. Videl sem jo še, ko je stopila iz čolna, potem pa nič več.«
Potem je začel govoriti hitreje in besede so kar vrele od njega:
»Morda leto dni nato sem šel v opero. Prvo violino v zboru je igrala neka ženska. Nisem mislil na tisto srečanje sredi jezera. Prav nič. ženska se mi je zdela znana, tako znana, kakor se nam zde ljudje, ki smo z njimi doživeli nekaj dobrega in srečnega. Med odmorom sem se približal orkestru, in tedaj so se srečale najine oči. Presenečena je bila, ko me je zagledala, potem pa se mi je nasmehnila. Iskal sem v spominu, pa nisem našel ničesar. Toda po predstavi sem šel vendar h gledališkemu izhodu za igralce, in tedaj mi je prišla naproti.
»Torej ste le vi, Walter Breer?« mi je že od daleč zaklicala. Takrat sem jo spoznal, šla sva po cesti in klepetala. Najino znanje je bilo že staro, štiri in dvajset let. Spoznala sva se v nekem kopališču. Jaz sem imel takrat šestnajst let, ona osemnajst. Bila je najboljša učenka nekega znanega berlinskega virtuoza. Neizmerno sem jo ljubil. Bila je prva, sanjava ljubezen mojega mladega življenja. V kopališču je priredila koncert. Smel sem ji nesti gosli, čutil sem se kakor vitez in hotel sem postati njen junak Bila je vroča, prekipevajoča ljubezen, kakor ljubijo šestnajstletni fantje. Potem je odpotovala in mi pustila krvavečo rano v srcu. Toda rana se je zarasla, kakor se zaceli vsaka mlada rana.«
Rohn je ganjen pobesil oči. Breer pa je nadaljeval:
»Skupaj sva večerjala in pripovedovala mi je o svojem življenju. Kmalu po odhodu iz kopališča se je omožila.
Njen mož je bil bogat Poljak. Imela je dve hčeri. Ena je bila poročena v Varšavi, druga igralka v Bernu. Mož ji je umrl. V vojni je izgubil vse. Zdaj si je morala sama služiti kruh. Usoda jo je zagnala v Berlin, v opemi
orkester.« • -
Breer je zajel sapo. Žena ga menda sploh ni poslušala, tako je bila zatopljena v svoje misli. Hči je ihtela.
»Tako prijetno se je govorilo z njo o dobrih starih časih. Stara ljubezen se je zbudila. Vsak dan sva se videla in potem sva se vzela. Hčeri nista prišli. Vedel sem, zakaj. Bala se je mladosti. Tudi slike hčera je odstranila iz stanovanja. Drhtela je za svojo pozno srečo. Vedel sem to in ljubil sem jo še bolj zaradi tega plašnega strahu pred mladostjo.«
Rohnove oči so se obrnile k ženi. Da, mož je lahko pred njo govoril. Nesreča jo je toliko pretresla, da se za svojo okolico sploh ni brigala in da ni ničesar slišala.
»Toda najina sreča ni dolgo trajala. Samo spomin sem videl v njej. Po nekaj mesecih sem že začutil, da je stara, po izkušnjah in po trpljenju, v meni pa je bilo še vse uničujoče hrepenenje po mladosti. Morda prav zaradi tega, ker sem bil že čez štirideset let in sem se sam bal starosti.«
Spet je umolknil. Tedaj je rekla pastorka z globokim, prijetnim glasom:
»Povej vse!«
Breer jo je ubogal.
»Ko so prišle počitnice, se je pripeljala njena hči iz Berna. Bila je tista mlada ženska, ki sem jo videl na jezeru, takrat v čolnu. To je bil zame udarec v srce. Kaj naj vam še povem? V prvem trenutku sva vedela, da sva ustvarjena drug za drugega. To zveni vsakdanje in bedasto, gospod doktor, pa je vendar rodilo krvavo tragedijo. Ni bil mogoč ne upor, ne boj. človeka zagrabi in ga ubije! Priroda je strašna. Kaj smo mi, drobni ljudje proti njej? Prah. Stisne nas.«
Dekle je tiho, pridušeno kriknilo.
Pesnik je menda že končal svojo zgodbo.
Tedaj je dejal Rohn:
»In kako so vas potem prijeli?«
Breerjevi pogledi so blodili po zidovih.
»Ali ne vidite neizbežne groze, ki je morala priti?« je vzkliknil. »Borila sva se — nečloveško borila — hotela sva se upirati, pa ni bilo mogoče.«
Potem je pogledal svojo ženo.
»Ona je slutila, kaj bo moralo priti. Videla je boj obeh najdražjih bitij, ki jih je imela. Začela je prirejati koncerte po mahnili mestih, neprestano je potovala, in s silo je zapirala oči. Boj na obeh straneh je bil nepopisen. Drug od drugega smo se skušali odtrgati, pa nas je le vselej zgnalo skupaj. Bila je usoda — kaj vemo o teh rečeh? Zmerom smo se pripravljali na odločitev, pa vsi trije nismo imeli toliko poguma, da bi jo bili uresničili. Hotel sem se ločiti, da bi se z dekletom oženil. Odvetnik me je poučil, da je to nemogoče. Saj sem vendar njen očim! Tako so minevali tedni. Potem je vmes posegla pest, pest življenja. Dekla, ki smo jo odpustili, ker je kradla, je vse izdala! Snoči so nas zaprli.«
»Ali poznate obdolžitev?« je tiho vprašal Rohn.
»Zapornega povelja nisem razumel,« je povedal Breer.
Tedaj se je zbudila hči.
»Midva, gospod odvetnik, prevzameva vse nase. Rešite samo mojo mater! Po vsem trpljenju naj je ne zadene še ta strahota!«
Rohn je resno pogledal igralko. Poznal je obtožbo. Breer in dekle sta bila obdolžena prepovedanega razmerja med očimom in pastorko. Grozil jima je zapor nekaj tednov. Usoda žene pa je bila hujša. Bila je obdolžena zvodništva nad lastno hčerjo. Vedela je za razmerje in ga trpela, žena, ki se je morala tako krvavo boriti s pra.silami srca, ki se je vsemu odpovedala, da ne bi bila na poti žalostni sreči svojega otroka in moža, ki ga je ljubila — ta žena bo obsojena na hudo ječo.
Rohn je odvedel Breerja in hčer v kot sobe, čeprav zaradi otopelosti žene to ne bi bilo potrebno.
Tam je šepnil:
»S pritožbo se mi bo zanesljivo posrečilo spraviti vaju dva iz ječe. Kaznovana ne bosta prehudo. Bojim se pa za vašo ženo. Res so razne olajševalne okoliščine, toda ali jih bo sodišče razumelo? Na zunaj je zadeva jasna. Bojim se pa, da zapornega povelja proti vaši ženi ne bo mogoče preklicati.«
Dva divja krika sta se začula v sobi. Dva človeka sta se opotekla. Potem je hči pograbila Rohnovo roko.
»Doktor, ne dopustite tega! Midva — on in jaz — sva vsega kriva! Grešila sva — vedela sva — to žensko sva oropala — srečo sva ji poteptala — brezobzirno — prekleto. — Dobro veva to — vedela sva že takoj — močnejše je bilo kakor midva — toda to ni opravičilo — zato bova zdaj trpela za svojo srečo, ki ni trajala niti uro brez skrbi in zavesti krivde. — Ona pa ne! — Ona v ječi? Gospod doktor, to je blazno! To se ne sme zgoditi! Naju dva, ki sva grešila, naj bi izpustili, in ona, ki ni storila ničesar drugega, kakor da je trpela, naj bi se pokorila, tako neizprosno pokorila? Rešite jo — žrtvujte naju dva — samo rešite njo!«
Dekle je omahnilo na kolena. Breer se je naslonil k steni. Glava se mu je zadela ob zid.
Rohn je dvignil igralko.
»Vse bom storil, kar bo v mojih močeh,« je ganjen dejal. »Vsekako bom dosegel, da bodo vašo mater dali v bolnišnico. Bolna je. Takoj bom govoril z jetniškim zdravnikom.«
Prijateljsko je stisnil očetu in hčeri roko, potem Je stopil k ženi, ki ga je tuje pogledala in mu podzavestno ponudila drhtečo roko. — Nato je vstopil čuvaj in odvedel osebe te tragedije človeških zablod, človeške slabosti in zapletov nazaj v njihove samotne celice.
26
Rohn se je odpeljal domov. Ker je sam vozil avto, Je med vožnjo pregnal misli o strahotah usode, ki jim je bil pravkar priča. V ušesih mu je šumela pesem motorja.
Ko se je pripeljal domov, je zaslišal iz glasbene sobe igranje na klavir. Bila je deveta Mozartova sonata. Prisluhnil je in obstal. Hilda je bila v sobi. Vedel je, da igra dobro, da pa zna dati toliko duše v mrtve note, kar verjeti ni mogel.
Skozi delovno sobo se je pritihotapil do vrat klavirske sobe. Videl je, da igra Hilda brez not. Kakor v sanjah je sedela pred klavirjem.
»Hilda!« je šepnil.
Križankain ugankel
KRIŽANKA ST. Z 1 23456789 10 11
Pomen besed
Vodoravno: 1. razstrelivo; vrednostni papir, 2 drugi Mohamedov ka-"f; naslov japonskega cesarja; 3. del ®erkve; oblika glagola »taboriti«, 4. vodovodna naprava; kemijski znak za ni-*elK 5. vrsta opeke; glas; predlog;
rešen; majhna; 7. znak za rimsko »tevllko 500; mesto v Dalmaciji; na-. v za sultanovega namestnika; 8. rancoski spolnik; predavanje (tujka);
*. hrvatski ban; mesto v Italiji; 10. ameriško tropsko sadje; del drevesa; H. tatarski poglavar; poveljnik ladje.
i ?. avpično:	1.	popravi j ahiica za
a oje; živalski krog; 2. premožen; reka S^iji; 3. nacionaien; industrijska astlina; 4. ploskovna mera; oaraCen t “fumom; 5. rimsko število 1000;
ruja; sorodnik; 6. šiitski omamit-ki)
P glavar; mednarodna zimskošportna 7' azijsko višavje: že (srbo-8 nri kemijski znak za fosfor zainn ?rava merjenje kotov; osebni< JO ,®. ; 9- ljubkost; mesto v Palestini;; 7' ,™ni števnik; industrijski kraj v; IjmVo ’ 11- uradniški naslov; otok v< irskem morju.
1«
PREMIKALNICA ŠT. 2. DOKTORAT baroni ca
KURIR U N A M U N U NOVOTAR I JA AKADEMIJA O B E R O N
Premikaj te besede v vodoravnih ♦ rrstah tako, da ti bodo dale tri za-*
 • ¥_____________________  T
mm
■Ki
m
; #^<00**13«!
IiiillTi "i	•	'•	Kit
rm mmi
■■	4%
M
M
t	f; |rik«M| W	- k	■ S %
<	,	Ja	jISvLOTTf^a	-	At-
MM
Problem št. 9
Sestavil W. A. Sliinkman
(American Chess Tourn. 1877.)
i mm m
S B sij
m
m m m s
im B « s
m. m
Mi	'/M	¥?
m m'
i a ii a
a b c d ©	1'	g	h
Mat v 3 potezah
Končniška študija
Sestavil B. Ilonvitz
(B5)
krstah tako, da ti bodo dale tri za-j Poredne navpične vrste tri zemlje-j Pisna imena.	♦
ČRKOVNICA ŠT. U PAOKBSHNA AETRAEAUA AHNEVKJLK BNUEJOARI NOEJSOKČO
magičen KVADRAT ŠT. 3.
1	A	A	A	A	B
2	C	C	E	E	I
3	I	I	I	L	L
4	N	0	0	R	T
5	V	V	V	Z	Z
Iz teh črk sestavi pet besed, ki pocenijo: 1. žival; 2. dekliško ime; “• plemič; 4. določitev vrednosti; ”• oseba iz sv. pisma.
Besede se berejo enako navpično in Vodoravno.
*
DOMAČE DELO Dve prijateljici, Minka in Iva, sta Prevzeli pletenje jopic, ki ga opravljata doma. Zaslužili bosta z njimi ®°0 dinarjev. Ker je Minka slabša delavka, se domeni z Ivo, _ da bosta Razdelili plačilo v razmerju s svojim delom. Koliko bo dobila vsaka tenied njiju, če je njuno delo v naslednjem razmerju: če Minka dve uri plete, lahko Iva v istem času pletene *ose sešije, če pa Iva eno uro plete, Potrebuje Berta štiri ure za šivanje Spletenih kosov.
Rešitev ugank iz prejšnje številke
Posetnica : Plačilni :iiutajctir.
Računska naloga
1. premislek: T— 1, torej V = 0,	;
2. premislek: Q = 8, R —2.	;
3. premislek: 1 +L---manj ko 10,; torej M = 2 + P = manj ko 10, torej; M + O = 13, torej M — 6 ali 7 in O — 7; «i 6, torej P (iz 2 + P = M) = 4 ali 5.; Iz 1+L10--P pa sledi, da P ne mo-; >e biti4. Torej: P = 5, in dalje: L = 4,: W = 7 0 = 6. Račun kaže torej tole: *Uko:
87.209
36.541
123.750
ZLOGOVNICA: vojašnica, smetišnica, Angela, Konjice, Apenini, Pozabljivost, Trdina, Imunost, Celovec, Anjuta, služabnik, vabilo, obilica. — Vsaka ptica svoje gnezdo •iubi
Kako so živeli v Rimu
frced 1900 Uti
Marsikomu se bo čudno zdelo, toda res je, da so še stari narodi poznali marsikatero pridobitev civilizacije, kakor v svoji domišljavosti nazivamo razne dragoceno predmete, ki večajo naše ugodje in udobje in ki zanje mislimo, da so stari komaj kakšnih 100 let. Klasiki v svojih knjigah omenjajo to in ono iz življenja starih narodov. Gornja slika ni plod fantazije, ampak je prirejena po opisih iz življenja, kakršno so živeli meščani mesta Rima v letu 39. po Kr. r., to je pred 1.900 leti. In kaj vidimo na tej sliki. Marsikaj zanimivega.
Sredi ceste stoji prometni stražnik, ki se le po kratki tuniki in čeladi loči od naših stražnikov. Vprežnemu ,taksiju‘ nelcaj korakov dalje prav odločno kaže smer vožnje. V stanovanju nekega patricija na desni se lahko prepričamo, da je imel ta gospod pred 1.900 leti prav takšno udobje, kakor ga imamo danes, ko so nam za drag denar pristopne vse pridobitve civilizacije. Ta Rimljan ima v svojem stanovanju telefon, ki se po njem pogovarja iz pritličja v I. nadstropje, v sobi ima udobno prenosno peč, sicer ga pa greje vzidana cev centralne kurjave. Celo z dvigalom se lahko vozi iz pritličja v prvo nadstropje.
Če pogledamo na cesto, bomo razen stražnika in ,taksija' opazili tudi pročelje sosednje hiše z lepim balkonom, na desni strani pa, pod obokom veliko vodno uro.
Prav za prav se v. teh 1.900 letih, ni Icaj prida spremenilo. Sicer se vozijo z električnimi dvigali, pa vseeno pogosto obtičimo med nadstropji. Telefon se pokvari, kakor hitro zapade južen sneg, ure so sicer postale manjše, zatQ pa pogosto romajo k urarjem. In glede centralne kurjave se menda, tudi ni dosti spremenilo, saj je tudi danes zanesljivo prav tako draga kakor jt' bila pred 1.900 leti
Razvoj Rima v svetovno mesto*
Najnovejša statistika, ki jo je priobčil pariški »Croix« 22. dec. 1937., pravi, da ima Rim danes 1,240.000 ljudi. Od leta 1914., ko je Rim štel 600.000, se je število prebival tva torej podvojilo. Ta porast Rima ni samo posledica priključitve zunaj mesta ležečih kmečkih občin, temveč razširjenje mesta prav do polj Campagne. V svojem zgodovinskem obstoju je Rim drugič milijonsko mesto; prvič je dosegel milijon prebivalcev pred dva tisoč leti pod Avgustom. Po svojem pre-bivalskopolitičr.em razvoju je Rim kaj svojevrsten. V legendarnem času Ro-mula in Rema je bil Rim majhno kmečko mesto, za časa cesarja Avgusta je bil kozmopolitično mesto z več ko milijon prebivalci, okrog leta 1000 je bil občina srednje velikosti, potlej je bil pastirska in dninarska vas; za časa renesanse je poskočil kar ca 100.000 ljudi, da bi odslej naprej prekoračil milijonsko število. V starem Rimu je bilo pred Kristusom 39 ljudskih štetij. Prvo ljudsko štetje je bilo 568. leta pred Kr. za časa predzadnjega rimskega kralja Servija Tulija; našteli so 84.000 prebivalcev. Zadnje ljudsko štetje pred Kr. je bilo pod Julijem Cezarjem leta 51.; takrat so našteli le slab milijon ljudi. V treh stoletjih cesarstva do leta 350. se je število ljudi — brez velikih sprememb —. stalno sukalo okrog 1,300.000. Potlej je prišel čas rezki oja kraljestva, ki je nastopil z veliko hitrostjo in je Rim pripeljal do takšnega propada, da je pod zadnjim nosilcem vzhodnonm ke cesarske krone mesto štelo le še 100 tisoč ljudi. V času, ko je papež Gregor IX. papežko prestolnico iz Vvignona prenesel spet nazaj v Rim, je nastala iz prejšnjega milijonskega mesta majhna pastirska in kmečka občina s 17.000 ljudi; na Palatinu, kjer je »rej slala cesarska palača so se pasle koze in na Forumu so se podile velike črede krav. Tudi v času največjega papeškega sijaja je število rimskega pre-
j bivalstva komaj naraslo čez 80.000;
! šele pod Pontifikatom Sikstom V. j (okrog leta 1590.) je število ljudi na-i raslo na 100.000. Leta 1870., ko je Rim | postal glavno mesto zedinjenega kra-■ ljestva, je znašalo število prebivalstva | 226.000. Odslej je porast napredoval z I velikimi koraki — dokler ni leta 1914. : dosegel 600.000.
(Po »Auslese«, Berlin)
fte t/csU
I 8
I 7 6 5 4 3
m m
pf m
wm	zm,	zm
m M
■M
'm
i
abcdot gh
lieii izsili rcmls.
Najstarejša drevesa na zemlji so:« vodna cipresa v	Mehiki	in	slovito?
: zmajevo	drevo na	Tenerifi,	ki sta staraj
| po 6500 let, libanonske cedre, ki ima-x i jo po 6000 let, in mamutova drevesci j i (sekvoje) v Kaliforniji, ki jih cenijof j na 4 do	5000 let.	Z
*	Z
Prvi krompir je prinesel v Evropo sir Waiter Raleigh leta 1522.
*
Grah je bil znan že okoli leta 2000.» pred Kristusom.
*
Nojevo jajce tehta do 2 kili.
(R28)
Kratka partija št. 5
Partija iz neke Aljehinove simultanke v Beogradu
Beli: dr. Aljehin
črni:
Gulovskl
na Sumatri. Širok je 2'/* metra.
*
Samo na Javi je okoli 70 milijonov^ kokosovih pa.m. Vsaka palma daje ne J leto 50 do 120 orehov.	J
*
V morju so odkrili rastline še 4001 ^ metrov globoko.	♦
*	T
Brazilski bambus zrase vsak dan zsf 20 cm.
't
Seničji par, ki ima štiri mladiče k uniči vsako poletje okoli šest stotov^ i gosenic.
	1. e 2—e4	e7—e5
:	2. Sbl—C3	Sb3—c6
* »	3. Lfl—c4	Lf3—c5
* <v	4. Ddl—g4!	Dd8—f6
*	5. Sc3—d5	Df6Xf2 šah
J	6. Kel—dl	Ke8—f8
J	7. Sgl—h3	Df2—d4
♦	8. d2—<13	Lc5—b6
X	9. Thl—fl	Sc6—d8
4	10. C2—c3	Dd4—c5
♦ 4	11. Sh3—g5	Sg8—ll 6
	12. Dg4—h4	d7—d6
Tedaj je svetovni prvak napovedal mat v štirih potezah. Katera je bila ”jegova naslednja poteza?
(Odgovor v prihodnji številki)
Problem št. 10
Sestavil Samuel Loyd (1859.)
Zvočni film: Otrok v vlaku
Ta zvočni film sevi si dokaj proti svoji volji ogledal v ,gorenjcii\ jntr-njem vlaku, ki vozi iz Ljubljane proti Jesenicam.
Nasproti mi sedi ,drobna1 gospa z debelim fantičkom v naročju. Fantiček — «kako srčkan otrok■», smo sprva vsi mislili — se nekako pri Medvodah spusti v jok.
Do Škofje Loke se otroku prizanesljivo smehljamo. V Kranju pričnem stenografirati. Otrok kriči: »Uuadlolo—loloh/« Mati mu stisne v ročico prvo stvar, ki ji pride pod roke, žal je to prav škatlica za milo, škatlica iz belega celuloida, iz dveh belih polovic in zelenim milom v sredi. Da bi mati tega vsaj ne bila storila! Fantiček skuša zasaditi svoje zobčlce, v predmet iz čudovite bele snovi, pri tem odleti pokrovček, kajpak na tla, nekam daleč pod klop. V dolnji polovici ostane milo, vanj se fantičkovi zobčki zapičijo brez odpora. Fantičkov nosek se prt t-em nabere v drobne gubice, oči se skoraj zapro, ustka pa široko, široko odpro. Dolgo ni nič. Potlej bi pa njegovo razočaranje najrajši razneslo ves vagon.
Gospod zraven mene se vmeša v zade vo, in sicer tvega pri tem srebrn svinčnik. Zeleno milo zdrkne kajpak pod klop in po svinčniku posežeta: obe ročici, z zagotovilom: »Hod-: lolooli/«
Svinčnik ponudi velikodušni fanti-' ček nekemu drugemu gospodu, ki se | pa očitno nič kaj rad ne bi vmešal v ■ vso zadevo.
»U-ooommm/«
Te govorice gospod očitno ne razume. To pa malega paglavca na lepem požene v sveto jezo. Divje se ozre okrog sebe, nemirno skače po materinem naročju sem iti tja, leže, poskoči, sede, zdrkne navzdol, spet leže. Lastnik srebrnega svinčnika je upravičeno v skrbeh za svojo lastnino. Da bi pregnal mračne misli, prične s prsti bobnati po okenskem steklu. Njegov nastop ima pa komaj polovico zaželjenega uspeha. Debeli fantiček meni: »Tjatjaa-papapappaz, sune svojo mamo v trebuh in drži srebrni svinčnik z vsemi močmi svojih zalitih ročic.
Koj nato se zgodi nekaj nepričakovanega: srebrni svinčnik zdrkne otroku iz roke, nekam globoko pod Iclop, ne duha ne sluha ni za njim. Fantiček meni k temu nebrižno: ■»Hedlolo-loo!«. in sune z nožicami nekega gospoda, ki dotlej z njim ni imel nobenega opravka. Ta gospod
sem jaz. Bon-ton terja, da se v tale-4 šnih trenutkih smehljaš, torej sel smehljam, čeprav nekoliko kislo. j Sopotniki so že nekam vznemirjeni.* Mati — nič čudnega, da ji je vroče J — se presede k vratom, menda v* upanju, da bo fantiček tam zaspal, j Otrok ima pa tudi svoje mnenje:' »Tjapat japija,« zagodrnja in našo bil ustka kakor pred nevihto. Ne moti-j mo sc.
Po kratkem premoru zaslišimo pre-\ straševi potniki strašansko godbo:
» Tat ih tia h tah haaa /« Fortissimo. Zdaj se obupana mati odloči za | zadnji poskus. Malega vagajivca po- < šteno našeška. Godba je le še vse\ glasnejša. Da bi spet pomirila orke-\ ster vseh godal in višin, dovoli mati| otroku sleči levo rokavico. Ta drago-i ceni predmet skuša fantiček po vsakij ceni vreči skozi zaprto okno: nekam,] v zadregi meni: xEhh-mmmmmmml«\ In nato nekoliko bolj energično:
»Godla-hhhmmmmmmmmm/«
Vsi materini poskusi, da bi otroka.j uspavala, se razbijejo ob fantičko-j vem krepkem in odločnem •»De totaa-totaa-tot aa /«
Naposled izmučena mati pograbi] fantička m stopi z njim na hodnik. Pet, deset, dvajset minut ga nosi pol hodniku in ujčka sem in tja. Nato sej vrne v naš oddelek. Otrok spi.
Vsi zadržujemo dih. Hodimo poj prstih in govorimo čisto, čisto tiho., Zdi se mi, da celo kolesa vozijo ne-j kam tišje.
Otrok spi.
Hvala Bogu!
m
m ""m bži
^ V/'"	^	/	y
'M 'm ‘<m m
sm m?, 4 im m,
m 2 m* m
m m m m
mm mm
,__________,	  w	.	m
# II il M
a b c <1 e t g h
Mat v Z potezah
(BS9)
Rešitev problema št. 7
1. Ka2—b3	Ke5—d5
2. Le3—<14	kar koli
3. De7—d6 ali d7 mat.
1...... Ke5—fa
2. Le3—f4	kar koli
3. De7—f6 ali f7 mat.
Rešitev problema št. 8
1. Da2~a8	Ke4—f5
2. Da8—e8	Kf5—g4
3. De8—g6mat.
 1..... Ke4—d3
2. Da8—a4	Kd3—e2
3. Da4—c2mafc.
Rešitev končnice
1. b5—b6	C7xb6
2. a5—a6	....
Ce bi bil črni igral I a7Xb«,
bi bil beli potegnil 2. c5—c6.
 2..... b7Xa6
8. c5—c6 in kmet gre neovirano M 8. polje, kjer se spremeni v damo.
Problemi našega časa
Mikado gleda proti Jugu
Japonska si skuša osvojiti trg v južni in srednji Ameriki
Preobljudena Japonska je mnogo svojih hrabrih sinov — okrog 350.000 jih bo menda — poslala kot stalne naseljence v Južno in Srednjo Ameriko.
Večina teh priseljencev je bila ob prihodu v novo domovino revna; pogosto so jih posestniki velikih nasadov pogodbeno sprejeli kot poljske delavce. Japonski priseljenci pa ne ostanejo dolgo v podrejenih službah. Bistroumni so, pridni, brez zahtev, med seboj se podpirajo in navadno kmalu nekaj dosežejo. Vsekako se kaj kmalu udejstvujejo v kakšnem svobodnem poklicu, bodisi kot trgovci z .ameriškimi orehi' ali vsemi mogočimi novotarijami, bodisi kot brivci. Menda ga ni kraja v vsem Peruju, pa naj bo še tako oddaljen v Andih ali v džungli, da ne bi imel svojega japonskega brivca. Japonci so spretni krojači, med Mexikom in Buenos Airesom pogosto naletimo na njihove krojaške delavnice.
Posebno se razumejo na poljedelstvo in pogosto si pridobe lepo premoženje. V Mexiki, Srednji Ameriki in Peruju so posestniki velikih nasadov. Novi braziljanski poskus saditve bombaža je izredno napredoval predvsem zaradi japonske podjetnosti. Zdaj obsegajo nasadi že dva in pol milijona hektarjev zemlje in pride-ava braziljanskega bombaža bo bržkone že prav kmalu prekosila pridelavo Združenih držav.
V novejšem času so se pričeli Japonci zanimati tudi za tehnična podjetja in se potegovati za naročila javnih del, nasipov, mestnih vodovodov, gradnje za izboljšanje pristanišč. Skoraj v vseh primerih so bile njih ponudbe najnižje, čeprav so pogosto politične spletke, podkupnine drugih ali ja diplomatski pritisk Združenih dr-iav poskrbeli, da njihovih ponudb niso sprejeli.
Japonci imajo lepo brodovje potnikih in tovornih parnikov, ki vozijo ob obeh obalah Južne Amerike. Pred nekaj leti sem šel v perujskem pristanišču Callau v spremstvu nekega japonskega prijatelja na krov enega največjih potniških parnikov. Posadka dela za nekaj bore jenov na mesec, spi na rogoznicah in se zadovoljuje / rižem in ribami. Vsaka ladja ima veliko več častnikov in njihovih pomočnikov z visokimi naslovi kakor naše ladje.
Kapitan ladje mi je razložil, da uka-eljni mladi fantje radi delajo za nekaj dolarjev na mesec, vse dokler smejo nositi znak, kajti častniške izkušnje pospešujejo napredovanje v kraljevski mornarici. Hvalil je njihovo zmernost, njihov marljivost, zanesljivost in posebno njihovo vedenje v pristaniščih.
»Pojdite v katerem koli pristanišču na kopno in videli boste, kako so mornarji vseh narodnosti predmet javne jeze. Razni konzuli imajo venomer polne roke dela, da jih spet osvobode iz zaporov. Redko, ako sploh kdaj, boste pa opazili, da bi kaj takšnega zakrivil kakšen Japonec. Obziren je do ljudstva, ki je pri njem v gosteh. Ako mu pride nasproti poštena ženska, se ji umakne s poti. Naši ljudje gredo na kopno s popotnim-priročnikom v rokah. Ogledajo sij razne znamenitosti, skušajo se kar največ naučiti o kraju, kjer so se izkrcali. Nauče se tujega jezika. Ne trdim, da so vsi svetniki, a javno se ne opijajo. Ne postavijo mesta na glavo. Discipliniran narod smo in si ne moremo privoščiti nikakšnih nesmiselnih, bučnih razgrajanj.«
S pomočjo poceni delovnih moči se je japonskim ladjam posrečilo velik del tovornega prometa, in sicer celo v ameriških pristaniščih, pridobiti zase. Pred nekaj leti se je ame-
riška Grace-Linie pošteno trudila razširiti izvoz tako imenovane slonje palme. Komaj se je izvoz dobro razmahnil, že so Japonci brž prevzeli prevoz za tretjino ceneje.
Na splošno je prizadevanje Japoncev za trgovino kar nenavadno, posledice tega prizadevanja so pa izredno zadovoljive. Poceni tekstilni izdelki, fotografski aparati, igrače, razna zdravila, strelivo, čolni, športne potrebščine, material za električne naprave, žarnice, zobne ščetke, parfumi, glasbila in steklena roba, brusila, posušene ribe, razni pološčeni izdelki, okrasni predmeti, da celo razne nemoralne, kajpak skrbno prikrite knjige — vse to so samo nekateri izmed mnogoštevilnih izdelkov, ki so po nizkih cenah namenjeni v Južno in Srednjo Ameriko.
Japonci so tudi male avtomobile izpopolnili in jih prodajajo v Južni in Srednji Ameriki, posebno v Čilu za ceno, ki znaša samo dve tretjini cene najcenejšega ameriškega izdelka. Peru je nakupil iz japonskih tovarn cementne in jeklene izdelke, železno pločevino, žeblje in žico. Zaboji, ki v njih razpošiljajo kubanske pomaranče, so zbiti z žeblji iz Tokia. Radijski aparati japonskega tipa skr-be zato, da ima predsednik Roosevelt pri svojih govorih, o vseameriškem sporazumu, ki jih ima od časa do časa — dovolj poslušalcev. Japonski gramofoni in plošče igrajo ameriške jazze. Ekuador in Kolumbija kupujeta avtomobilske pnevmatike v Tokiu.
Ko sem bil v Panami, si utegnil v vladnih trgovinah prekopne cone kupiti že kar dober japonski teniški lopar za pol dolarja. Svilene srajce stanejo četrt dolarja. Japonci so spretni v posnemanju raznih domačih izdelkov in vzorcev, kakor tudi francoskih, nemških, angleških in ameriških izdelkov. Micky miška je romala na japonskih steklenih in lončenih izdelkih, pa tudi na igračah proti jugu, v Rio in Santiago. Snegulčica in sedem škratov so potovali že v Osako in od ondod nazaj v novih vzorcih na japonskih izdelkih proti jugu.
S pomočjo svoje razvrednotene valute, državnih pridatkov in poceni delovnih moči je mogla Japonska svojo tekstilno industrijo v Južni in Srednji Ameriki nepremagljivo utrditi. V petih letih, od leta if)31 do 1935 je pokazal izvoz japonskih bombažnih izdelkov v Srednjo in Južno Ameriko zvišanje za več ko 900 odstotkov, medtem ko je izvoz Združenih držav v te kraje padel za 40 odstotkov. Bil je tudi čas, ko je Japonska krila svoje potrebe po bombažu na splošno pri Združenih državah; zdaj pa, ko je cena pri nas zaradi nadzorstva nad pridelovanjem poskočila, krije Japonska večji del svojih potreb v Indiji, Peruju in Braziliji. Tako smo torej dvakrat prizadeti.
Pri svojih trgovskih zvezah s Srednjo in Južno Ameriko ima japonski trgovec ogromno prednost. Njegova naspol fevdalna in formalistična civi-
lizacija mu omogoča vse boljše razumevanje psihologije, navad in okusa južnih Američanov, kakor je to mogoče Evropejcem in Američanom. Na moč uradni, vljudni in mirni nastop Japonca je prav tisto, kar južni Američan kar najbolj ceni v svojih odnosih do tujca.
Prebrisani Jutrovci so si izmislili tudi nekakšno vrsto vsejaponstva za pospeševanje prijateljstva in trgovskih zvez. V mnogih deželah se sklicujejo na plemensko sorodnost, ko trdijo, da so predniki Indolatincev pred stoletji prišli po Beringovem prelivu na severno Japonsko. Američan s severa ne bi nikoli priznal takšne krvne enakosti — premoč, ki jo kažemo, beli nasproti drugo poltim je že večkrat silno vzburkala domačine — zato pa žanje prekanjeni Japonec hvaležnost in zaupanje.
Mnogi uradni krogi vidijo v japonski vladi svojega prijatelja. Avtoritarne ideje Japonske so diktatorjem na jugu vse bolj dobrodošle kakor nerazveseljivo čvekanje o demokraciji, ki ga slišijo iz Washingtona.
S prodajo streliva in orožja si pridobi Japonska brez težav dokaj nezaslužen političen vpliv. Vse mogoče države naročajo na Japonskem uniforme, zastave, naboje in granate. Pred kratkim je Japonska nekaterim državam velikodušno ponudila dobavo svojega streliva in vojnih ladij v zameno za kavo, rastlinsko olje, rude in kavčuk. Braziliji je stavila sijajno ponudbo, namreč popolno dograditev ogromnega vojnega in trgovskega brodovja v zameno za dobavo surovin. Ponudba državnega tajnika Hul-)a, da bi Združene države posodile Braziliji vojne ladje iz svojega brodovja — nezaslišana ugodnost, posebno nasproti polfašističnemu diktatorsko usmerjenemu narodu — je bil morda poskus preprečiti sprejem japonske, kakor tudi nemške in italijanske ponudbe.
Za zdaj potrebuje Japonska večji del svojega streliva zase, ko bo pa vojne s Kitajsko konec, se bo Japonska že razgledala po kakšnem področju, kjer bo lahko bombe in drug vojni material odlagala po kar najugodnejših cenah in tako obvarovala svojo bujno cvetočo oboroževalno industrijo pred nenadnim polomom.
Skratka, Japonska je činitelj, ki morata z njim računati Južna in Srednja Amerika. Ne glede na trgovino bo imela Japonska tam v bodočnosti velik gospodarski, političen in kulturen pomen. Njena trgovina in njen kulturni vpliv se bosta naposled — pa čeprav bi ju morda poraz na Kitajskem oslabil — v teh krajih še povečala.
Po Carletonu Bealsu v »The Reader's Digestu«
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
Afi se kolonije izplačajo?
Po uradnih poročilih stanejo kolo- j nije Veliko Britanijo vsako leto 3 mili- j jone funtov sterlingov. Dohodki iz I prekomorskih krajev so znašali na pri- • mer 44,843.544 funtov leta 1932, izdatki pa 47,888.239 funtov.
Trditev, da se ta izguba nadoknadi v trgovini, je precej, netočna, ker se je tistega leta od celotnega izvoza, ki je znašal 151,529.982 funtov, Izvozilo v kolonije vsega za 79,343.767 funtov.
Največ porabi fond za gradnjo v kolonijah, ki so zanj davkoplačevalci v Angliji plačali od 1929. do 1936. leta 5,804.436 funtov.
Obrambne kolonije pomenijo največji izdatek. V letu 1923. so izdali za gradnjo pomorske in letalske postojanke v Singapurju 11 milijonov funtov. Danes porabijo milijone za gradnjo v Hongkongu.
Vojne za osvojitev kolonij stanejo strahovito veliko. Tako je na primer vojna s Culukafri pogoltnila 4,922.141 funtov.
Nemčija je že poskusila, koliko stanejo kolonije. Petletna vojna s Hereri v jugozahodni Afriki, ki je veljala Nemčijo 15,000.000 funtov in 5 tisoč vojakov in mornarjev.
»Najhujše kar bi se nam moglo primeriti, bi bilo, če bi nam dali celo Afriko,« je rekel Caprivi, naslednik Bismarcka, »čim manj Afrike, tem bolje,« je rekel nemški državnik doktor Bamberger.
Druge kolonijalne posestnice imajo iste izkušnje. Francija izda vsako leto 8—9 milijonov funtov za kolonije. Italija je pred zavzetjem Abesinije porabila za kolonije vsako leto 482 milijonov funtov, Holandska, pa čeprav so njene kolonije dokaj bogate, milili jon funtov na leto, Portugalska pa polovico te vsote.
(Rand Daily Mail, Johanesburg.)
Posebno pazile kaj
fccinik pija!
V
Ce Vam je !e mogoče,
daife mu za zdravie in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo
ono z rdečimi srci
Cc sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uiiraya Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Omrljivos* za pljučno tuberkulozo v raznih državah
Neka ameriška statistika je priobčila podatke o razširjenosti pljučne tuberkuloze po vsem svetu. Takoj naj opomnimo, da ta statistika ne omenja nekaterih oddaljenih predelov Afrike, Kitajske, Rusije, Južne Amerike in Indije. Pri teh krajih se je omejila statistika le na zabeleženje smrtnih primerov, kajti pri tem se je manj bati pomot zaradi napačne diagnoze kakor pri beleženju števila obolenj. Iz dolnje razpredelnice je razvidno, koliko ljudi je na 100.000 prebivalcev v raznih državah umrlo na leto za pljučno tuberkulozo (povprečno za čas od leta 1931. do 1935.).
Južna Rodezija (samo	belo	
prebivalstvo) . . .	. .	25,0
Južnoafriška unija) samo		
belo prebivalstvo)	• •	30,7
Nova Zelandija . . .		33,1
Avstralija			39,9
Holandska			44,7
Danska ......		46,8
Kanada ......	e «	53,5
USA		t •	54,2
škotska ......	0 •	59,3
Nemčija		• *	62,6
Anglija in Wales . .	• •	67,2
Italija ......	• *	73,3
Švica .......	• i	81,7
Španija		• #	93,3
švedska . 			94,5
Litva .......		100,8
Norveška ......		110,0
Uruguay ......	• <	114,7
Francija....................125,1
Češkoslovaška.................  130,0
Japonska....................137,5
Madžarska...................148,2
Bolgarija	149,2
Nova Fundlandija in Labrador ...................,163,3
Estonska ........	172,0
Finska ,  ......................175,6
Cile .......................... 224,3
Jugoslavije — kakor običajno — statistika ne omenja.
Takoj opazimo iz razpredelnice, da so razlike med raznimi državami zelo velike. V državi Cile je — glede na število prebivalstva — umrljivost za pljučno tuberkulozo okrog lOkrat večja kakor v Južni Rodeziji. Pravega pojasnila za to razliko ni. Ne podnebje, ne pleme, ne gostota prebivalstva in tudi ne razširjenost industrije in ne drugi socialni činitelji (nevarnost okuženja v družini, stanovanje, hrana) ne morejo dati pravega, neoporečnega pojasnila za razširjenost tuberkuloze. Sicer pa lahko ugotovimo, da je skoraj v vseh državah število smrtnih primerov zaradi tuberkuloze padlo. Zal ne v vseh, na Japonskem, v Novi Fundlandiji in na Labradorju se je nekoliko dvignilo.
SHERLOCK HOLKES IE POSEGEL VMES
Ne uklonite se rezki usodi!
Ze mnogi so postal 'r srečnejši in uspešnejši, ako so se ravnali po mojih nasvetih. Zakai bi se tudi VI ne? V odločilnih položajih. v dvomu in stiskah obrnite se. zaupno name! Na podlagi Vašega rokopisa in rojstnih podatkov prejmete brezplačno točno oceno Vašega značaja in usode, z dragocenimi nasveti za pravilno postopanje v poklicu in trgovini, zakonu in ljubezni, ter v vsakem življenjskem položaju, kakor tudi glede Vašega zdravja. — Nc odlašajte, temveč pošljite ml še danes Vaš točni naslov, leto mesec, dan in ako mogoče tudi uro Vašega rojstva, (poklic, poročen ali samski) ter priložite din 30*— v znamkah ali v denarju za poštnino in dopisovanje na naslov
ASTttO PSIHO GRAFOLOSKI BlUO, MAPI BOR. TA1TENBACHOVA UL. 24. pa boste z mojim delom več kot zadovoljni. Mnogo zahvalnih pisem iz raznih držav pričuza vrednost mojih nasvetov In metod
Malenkosti, ki odločajo o živi jen iu in smrti
Ali je mojstrski detektiv, ki iz nevidnih indicijev splete gosto mrežo dokazov okrog zločinca samo osebnost iz romana? Ali so mikroskop in obločnice j	policija	je	osumila	nekega
UMIVANJE GLAVE IN NJEGOVE POSLEDICE
V Marseilleu so nekega dne našli
odvzele vlogo nekdanji romantiki in laboratorij napravile za odločilno kriminalno bojišče? Da fantazija, bistro-vidnost in dar opazovanja omogočijo današnjemu Sherlock Holmesu, igrati po vzoru svojega prednika iz literature, bodo dokazali naslednji primeri, ki so vzeti iz resničnega življenja.
SESALNIK ZA PRAH DELA ČUDEŽE
V Parizu so našli tolpo ponarejevalcev denarja, ki je veliko francoskih mest preplavila s svojimi izdelki. Pii prvem zaslišanju so trdovratno tajili dejanje.
Takrat je pa stopil na prizorišče mož iz kriminalnega laboratorija. S seboj je prinesel majhen, posebno sestavljen sesalec za prah in je z njegovo pomočjo iz oblek obtožencev skrbno Izsesal vsak prašek. Poznejša preiskava je dognala, da so se med prašnimi delci nahajali tudi delci cinka, antimona in svinca, torej prav tiste kovine, ki so jih uporabljali za ponarejanje denarja,
člani tolpe so strmeli od presenečenja, ko jim niso dokazali samo njihovega dejanja, temveč jim našteli natančne sestavine njihovega »blaga« hi ni jim preostalo drugega, kakor da so dejanje priznali in se za dalj časa j preselili v ječo.
600 milijard gre v dim
človeštvo vsako leto poka,di 600 milijard.
Najstrastnejši kadilci v Evropi so Holandci. Letna poraba tobaka na Holandskem znaša tri in pol kile na enega prebivalca. Na drugem mestu je Belgija z nekaj več kakor tremi kilami, nato Danska z dvema kilama, Nemčija z 1,70 kg, Anglija z 1,50 kg, švedska in Francija z 1.30 kg, Italija in Jugoslavija z nekaj manj kakor 1 kg.
Večina teh držav pa ne pridela toliko kolikor pokadi, zato so prisiljene, da tobak uvažajo, in sicer v glavnem iz Zedinjenih držav, Indije in Kitajske. Zedinjene države pridelajo na leto 6,829.990 stotov tobaka, Kitajska nekoliko manj, Indija pa 5,435.850 stotov.
Poraba cigaret je povprečno naj večja v Zedinjenih državah. Letna poraba cigaret v Zedinjenih državah znaša 1100 cigaret na enega prebivalca, na Angleškem 826, v Nemčiji 550, v Italiji 372, na Holandskem 341, na Francoskem 248 in na švedskem 233.
(Corriere della Sera, Milano.)
moškega, ki so ga videli v usodnem času na kraju dejanja. Strahovito ogorčen je vse tajil. Edmond Locard, slavni kriminalni kemik, mu je pa zlil na glavo nekaj litrov alkohola, mu temeljito izmil goste, kodraste lase in potlej tekočino zlil v stekleno posodo. Odcedek je preiskal z mikroskopom in je v njem našel sledi razstreliva, ki je bila z njim napolnjena bomba.
Proti temu dokazu ni pomagala nobena laž. Obtoženca so obsodili, na dolgotrajno ječo,
TRDOVRATNOST PRIVEDE DO CILJA
Pri neki veliki londonski banki je nekdo predložil ček Imel je podpis znanega trgovca z umetninami in je bil izpolnjen za več tisoč funtov šter-lingov. Podpis je bil pravilen in možu, ki je prinesel ček, so brez obotavljanja izplačali veliko vsoto. Nekaj dni nato se je izkazalo, da je bil podpis dovršeno ponarejen.
Pas varili so banke. A že čez kratek čas se je skrivnostnemu ponarejevalcu čekov posrečil nov poskus. To pot sta bih oškodovani celo dve banki. Policija je zaman poizvedovala za storilcem. Stvar je prevzel eden najbolj ših detektivov Scotland Yarda.
jateljev in znancev. Njegovo pozornost je zbudilo eno samo ime na vseh treh seznamih. To je bilo ime nekega pohabljenca, ki je v svetovni vojni izgubil desno roko. Tudi njegova leva roka se ne more premikati. Praktično bi morali torej tega moža izločiti iz seznama sumljivcev. To pa tembolj, ker nobeden izmed bančnih blagajnikov ni mogel v njem spoznati prejemnika prisleparjenega denarja.
Detektiv se je pa zagrizel v to smer. Zadostoval mu je njegov kriminalni instinkt, da je invalida opazoval še dalje. Na skrivaj je šel celo za njim na Riviero. Dva tedna ni mogel odkriti ničesar sumljivega. Nekega dne je pa opazil, kako možak z neizrekljivo spretnostjo premika prste na nogah, kako z njimi pobira majhne kamenčke in sestavlja cel mozaik. Takrat mu je šinilo v glavo. Ali ne bi mogel ta pohabljenec ponarediti podpisa z... nogo?
Poizvedel je v bolnišnici, ki se je v njej njega dni zdravil možak.
Tamkaj je zvedel, da se je bil osumljenec res več mesecev z r.ajvečjo žilavostjo vadil, da bi lahko tudi težje stvari opravljal z nogo. Z nogo je lahko pisal, si prižgal cigareto, in jedel s priborom. V bolnišnici so si od tega umetnika vzeli za spomin celo njegove poskuse v pisanju.
Sum je bil torej upravičen. Pri zaslišanju je »mož brez roke« priznal, da je ponaredil čeke na imena svo-
Od vseh treh oškodovancev je za-1 jih znancev in denar dvignil s pomočjo hteval natančen seznam njihovih pri-1 svojega pajdaša.
Zemlja za 18 milijonov ljudi
Aljaska šteje danes okrog 60 tisoč ljudi, po večini lovcev in kopalcev zlata. Poljedelske in gospodarske kolonizacije niso izvedli, ker so trdili, da je to ozemlje polarno s težkimi podnebnimi pogoji.
To pa ni točno. Večji del primorja in dolin na Aljaski imajo milo podnebje. Zima ni ostrejša kakor na ameriškem Zahodu, poletje je pa bolj vlažno. Aljaska ima okrog 100.000 kvadratnih kilometrov najboljše zemlje črnice in okrog 50.000 kvadratnih kilometrov odličnih pašnikov.
Ameriški notranji minister trdi, da v pogledu kolonizacije Aljaske obstoji samo problem prevoznih zvez, nikakor pa ne problem zemlje in podnebja.
Osemnajst milijonov ljudi, je zdaleč več od števila nezaposlenih ljudi v Uniji za časa najhujše krize, če bi se jim posrečilo kolonizirati Aljasko, ki lahko sprejme osemnajst milijonov ljudi, bi Američani z enim udarcem ubili dve muhi: rešili bi problem nezaposlenosti in kolonizirali zemljo, ki zdaj predstavlja mrtvi kapital. V tem pogledu so napravili prvi poskus. V dolini Matanuska so ustanovili novo naselbino, ki so se v njej naselili farmarji z Zahoda. Rezultati, ki jih dosežejo farmarji v Matanuski, so zdaleč boljši od tistih, ki jih dosežejo v Uniji.
Poleg Matanuske je zraslo še okrog' deset kolonij, v glavnem blizu železniške proge in letališča, ki ga je zgradila Unijina vlada.
Aljaska ima veliko prirodnih bogastev. Vodna energija bo omogočila, da se bo zgradilo veliko električnih central. Bogastvo gozdov in rudnikov železa in premoga je pravljično. Obstoje vsi pogoji za napredek poljedelstva in industrije.
Razen gospodarskih možnosti je pa Aljaska velike strateške važnosti za Unijo, ker bo v morebitnem spopadu z azijskim imperializmom predstavljala najvažnejše strateško središče, (Je sais tout, Pariz.)
5. nadaljevanje
»Zal se ne da nič več napraviti, gospodična Learnei'jeva. Smrt je nastopila že pred več urami.« Od kašljal se je in si začel počasi čistiti naočnike. »Morda vesie, da sem bil snoči tu?« je vprašal čez nekaj žaea. »Bil je zdrav kakor zmerom in prav dobre volje. Prav za prav ni ta zadeva čisto jasna.«
Ana ga je napeto in radovedno opazovala, in zdelo se ie, kakor bi čakala na nekaj, kar mora zdaj priti.
Toda zdravnik je molčal. Miss Learnerjeva se je igrala s svojimi nežnimi, vitkimi prsti, da so pokali v členkih.
»Kaj mislite, kakšen vzrok je bil, dr. Warner?« je iznenada pretrgala tišino in vidno prišla v zadrego, ko jo je zadel zdravnikov začudeni pogled. Dr. Warner se je podrgnil po bradi an vtaknil nato roke v hlačne žepe.
»Da, vzrok, miss Anat... Vprašanje ie prav lahko, samo odgovor je težaven. Sodil bi, da ga je zadela kap. Čeprav sem opazil nekaj stvari, ki si jih ne vem prav razložiti. Natanko bo vse dognala šele obdukcija. Mislim Pa> da bo ostalo pri mojem. — Saj ^este, da je Milner žal nekoliko predeč pil,* je pomenljivo dejal. »Pogosto sem ga svaril...«
»Mislite torej, da je bilo to? Kič drugega?« To vprašanje se je kar oddalo z Aninih ustnic in nenavadni pnzvok v njenem glasu je zbudil zdravnikovo pozornost.
»Kaj pa naj bi bilo drugega?« je menil. »Ali mislite na samomor, ali «eio na kaj hujšega? To je nesmisel-’ misa Learnerjeva.«
Ia Je zamišljeno pokimalo.
J*'® M bil samo stric Frank mrtev, •Meva ne bi bila tako nenavadna, ioda, ker je Še nekdo...«
Waxn©r je prihajal v čedalje . ^dirego. Saj je tudi sam pri j...«	^9 mislil. A kaj, ko pa ni od-
suni n r’ ^ar M mu potrdilo ta
»Samo nenavaden slučaj, miss Lear-jeva,_s je rekel in skomignil z rajnem »Saj priznam, da je zadeva nenavadna, toda najti ne morem prav “•cesar. Čeprav nisem niikakšna luč, 1*ain vendar *a ee.lvjj trideset let zdravniške prakse in sem že marsikaj Videl in se marsičesa naučil.«
Ana je po njegovem razdraženem glasu videla,- da postaja nervozen, in Jo je njen sum samo še potrdilo. Toda potem nista več govorila o tem, čeprav 9e je Ane zarad1 dvomov lotilo nekakšno vročično razburjenje, ki S® je le s težavo potlačila.
. Ko je dr. Warner poklical policijo, le zaprla oči, in njene roke so se krčevito oklenile stolovega naslonila.
Po Harryjevem zadovoljnem obrazu bi lahko sklepali, da je imel srečen dan.
Precej pozno je vstal, se oko|Mil, Potem pa pozajtrkoval. Zdaj se je hotel se spodobno obleči. Prav tedaj, ko is skrbno izbiral kravato, je nekdo plašno potrkal na njegova vrata.
Ni utegnil odgovoriti, ko je že švignila Mre. Benattova v sobo, zaprla hitro in tiho vrata za seboj in obstala. v®a zasopla je bila. Kazalo je, da jo |iekaj strašno razburja, in črne oči so ji kar gorele Reffold jo ;e začudeno pogledal. Prosim, Mrs. Benettova?« je presenečeno vprašal. »Upam, da 6e vam ni primerilo nič neprijetnega.«
Njegove besede eo zvenele zaskrbljeno in Mrs. Jane se mu je poskusila hvaležno nasmehniti, toda nasmeh se ij ni prav posrečil. Saino ustnice so zadrge tale in prikimala je, potem ie pa začela tako drhteti, da jo je Harry v skrbeh odvedel do stola.
»Dva mrtveca so našli. Mr Reffold...«: je izdavila in njeni pogledi so blodili po preprogi.	, .
Harry je gledal svojo gospodinjo oodailje bolj presenečeno. Ni razumel, kaj pomeni njen strah.
Mrs. Benettova je zlezla v dve gube. »Mr. Miluerja in še nekega gospoda...«
Obe Imeni je izrekla tako tiho, da W je bilo komaj mogoče razumeti, toda v Reffoldovin ušesih sta odjeknili ko grom. Zmedeno je pogledal ženo, Potem je pa planil k njej in jo pograbil za ramena.
»Kaj ete rekli? Mr. Miloerja?...«
V strahu se je dvignila in mu nehote z rokami zaprla usta.
»Ne tako glasno, Mr. Reffold,« ga je rotila. »V hiši tega še nihče ne ve. Jaz sem pravkar zvedela novico po tscki« ci da. vas
I |
||	DETEKTIVSKI	ROMAN	  gg
Srasral^mnBnBra Napisal Louis VVelnert-VVIIton SrjrsftMkKsniirSsSfiB
PREPROGA GROZE
£
I
telefonu... in... mislila sem si. bo morda zanimala....« V zadregi se je obrnila stran, kakor bi govorila zidu. »Saj snoči niste bili doma. in se ponoči sem rekla dekletom, da se naj-
med svoje najlepše: prijel je njeno roko, jo stresel zelo, zelo prisrčno, in potem — ji jo je poljubil.
Debelušna Mrs. Jane ni vedela, kako je naposled prišla iz sobe, toda na lepem je stala na hodniku in poskušala pomiriti svoje srce, ki ji je razbijalo od strahu in blaženosti. Mislila si je, da bo ta prizor dosti bolj dramatičen, in bolj kakor kdaj prej je občudovala Reffolda, ki je bil tako močan človek, da ni izgubil glave v tako kočljivem položaju, ampak je še celo utegnil misliti na takšno ljubeznivost. Naj že ima na grbi kar koli, vsekako je gentlenian in vreden, da mu pomaga. Kar se nje tiče, naj bo brez skrbi. Ona mu sitnosti ne bo delala.
Refloldove dobre volje in samozavesti je bilo seveda konec, ko je gospodinja zaprla vrata. Nič podrobnega Še ni vedel, toda ni izključeno, da je obvestilo Mre, Benettove resnično, in če je to res, je napravil v pretekli noči v svojem veselem vznemirjenju nad uspehom usodno napako, ki si je ne bo mogel nikoli oprostiti.
Grizel si je ustnice in sam nase je bil besen, da ni ravnal drugače. Toda želja, da bi spravil 6voj dragoceni plen na varno, mu je vzela trezno razsodnost, in če je poeta! Frank Milner v resnici žrtev zločina, je delno tudi on tega kriv.
Tedaj se je spomnil opustošenja, ki ga je videl v sobi, in zlasti čudno spačenega obraza neznanoa na oto-mani. Ta obraz mu je zdaj pripovedoval čisto druge reči kakor v trenutku, ko ga je samo bežno pogledal. Zdaj je zatrdno vedel, da ee je tragedija odigrala, še preden je vdrl v sobo, ko se je potem Še nečesa spomnil, je napravil sklep, ki mu je takoj vrnil mir in energijo.
Hitro je bil oblečen iu odšel je od doma. Za njim eo hiteli prestrašena pogledi Mrs. Benettove, ki je v dnu srca molila, da ne bi napravil kakšne neumnosti.
Ko je Reffold naročil na pošti precej komplicirano londonsko telefonsko številko, je uradnik presenečen zmajal z glavo, potem je pa vzel debel imenik in začel počasi iskati v njem.
Harry ga je nekaj časa opazoval, potem je pa postal nestrpen. »Mislim, da vam ta koristna knjiga to pot ne bo ‘nič pomagate. Kar mirno naročite številko in jamčim vam, da se bo oglasila.«
Uradn:k je zagnal knjigo na mizo in užaljeno' skomignil z rameni, toda ubogal je le
Komaj je poklical londonsko centralo, že je na svoje veliko presenečenje dobil zvezo.
Reffold je ostal precej dolgo v celici, in ko je stopil iz nje, je najprej pogledal na uro. Nekaj minut je še manjkalo do desetih, m preračunal je, da bo imel nekako do ene popoldne dovolj časa, da pogleda za raznimi rečmi, o katerih si še ni bil na jasnem. Ko je prišel na cesto, kjer je stala Milnerjeva hiša, je že od daleč zagledal množico ljudi, stoječih ob ograji in strmečih na vrt, kakor bi biio tam nekaj prav posebnega. Nedeljsko dopoldne je zbralo tu vse sprehajalce in obiskovalce cerkve, in z obrazov se jim je bralo, da jih je skrivnostni dogodek, ki ga še niso do podrobnosti poznali, navdajal z grozo. Ljudje eo se nied seboj pogovarjali in tisti, ki so kaj več vedeli, so to pripovedovali majhnim skupinam, ki so jih hvaležno poslušale.
Harry se je zamešal med množico, toda čeprav je vneto prisluškoval, vendar ni mogel ničesar zanesljivega zvedeti iz poplave fantastičnih novic.
Prišel je že skoraj do hišnih vrat, ko mu je pogled slučajno obvisel na nasprotni strani ceste. Tam je bilo stavbišče, ki so ga takrat uporabljali za skladišče tramov in drugih zidarskih pripomočkov. Na prevrnjeni samokolnici je sedel tam neki delavec; čakanje si je krajšal s tem, da je počasi zajtrkoval.
Ko je možak iznenada pogledal kvišku, je Reffold le s težavo prikril svoje presenečenje. Možak ga je ravnodušno gledal in Harry prav tako, toda ta zahrbtni obraz, ki je bil obrobljen z razmršeno brado, je takoj
na bradatega moža, toda premislil se je. Dejal si je, da možak svojega mesta najbrže ne bo tako kmalu zapustil, ker se očitno počuti varnega in ker hoče najbrž videti, kaj se bo še zgodilo.
Pred hišo sta stala dva policista z neizmerno uradnim obrazom, in ko je Harry zavil po stopnicah, sta bila menda v dvomu, ali naj ga spustita v hišo ati ne. Tedaj pa je že potegnil za stari zvonec in tako ravnodušno pogledal mimo policistov, da sta morala pač misliti, da je iz hiše ali pa kakšen detektiv. Zato sta ga pustila pri miru.
V delovni sobi se je mudila že več ko pol ure policijska mrtvaška komisija. Za njo je prišel tudi še en zdravnik. Gospodje niso prav vedela, kaj naj s čudno zgodbo začno. Res sta bila v hiši dva mrtveca, toda prav nič ni kazalo, da bi bila žrtvi zločina.
Dr. Warner je nekoliko za lase privlečeno a vendar zgovorno razlagal svoje mnenje o srčni kapi in o naključju, zdravniški tovariš s policije mu je pa neprestano prikimaval, ker sam ni mogel nič boljšega povedati. Tudi njemu se zadeva ni zdela prav nedolžna in je že prej poskusil odkriti vse mogoče simptone na obeh mrtvecih, a pravega ni dobil.
Tudi komisar iz Newchurcha se je strinjal z obema zdravnikoma zato, ker vzlic vnetemu iskanju ni mogel ničesar izslediti, kar bi kazalo na zločin, še bolj pa zato, ker je zaradi svojih let že ljubil mir in mu ne bi bilo všeč, da bi moral zdaj pod smrt reševati kriminalne uganke.
Gospodje iz komisije so bili torej na najlepšii poti, da se zedinijo, in so se že pripravljali k pisanju zapisnika,
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd, Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
ko se je iznenada oglasil telefon.
Komisar je vzel slušalko in samozavestno povedal svoje ime. Zdajci je pa kar zlezel sam vase, obraz mu je postal ponižen in samo zajecljal je: »Da, sir... Res je, sir... Seveda, sir...«
Ostri in ukazovalni glas v telefonu je že davno utihnil, ko se je komisar še zmerom priklanjal Potem se je šele zavedel, da je konec velikega trenutka, ki ga je pravkar doživel.
Kakor v sanjah je poveznil slušalko, si obrisal Čelo ter premeril oba zdravnika iu pisarja s pogledom človeka, ki je pravkar doživel izredno čast.
»Gospodje, zahvaljujem se vam,« je potem mirno rekel. »Naša naloga je končana. Pravkar sem govoril s sirom VVilfordom Robertsom iz Seotlaiid-Yarda. Sporočil mi je, da se lwxlo te zadeve lotili njegovi uradniki. To je pametno, da bo imel Seotland-Yard vsaj kaj dela!«
Potem je urno zbral svoje papirje, potisnil Slane komisije skozi vrata, zaklenil sobo in spravil ključ. Zanj je bila zadeva hvala Bogu toliko kakor opravljena.
počutite prav dobro, ker ste spoznal; še posebno ga je razveselilo, zgodaj spat...«	ko ie P°d čepico, pomaknjeno gio-
brž ne .... - ,^
b Harrv ^effold^jo' je* v	trenutku ra-1	Imko” na čelo,	‘opazil	sinjkaste	rdeče
zn m el, in tedaj je storil	nekaj, česar	lise	in zateklo	oko.
Mrs. Jane Benettova v tem trenutku Za trenutek «i je Reffold mislil, da nikoli ne bi bila pričakovala in kar	bi	bilo najboljše, ce bi se	skn
je bilo vzrok, da je ta	dan prištela	I	kje	v množici	m bi	od ondod	pazil
Ko je prišla policija v hišo, se je Ana Learnerjeva umaknila v svojo sobo in se poskusila od [»čili. Vznemirjenje včerajšnjega dne in zadnjih ur jo je zelo prevzelo, zato ni mogla prav zbrati svojih misli
Kakor brez čutov je pričakovala to, kar bo zdaj prišlo, in vse v ujej se je vzlic njenemu odporu ukvarjalo samo s Harryjem Reffoidom.
Na Reffoldu ji je bilo najbolj všeč to, da je bil čisto drugačen kakor drugi, in da ni rekel nikoli niti besede, ki bi merila na tesnejše približanje ali pa spominjalo na neroden poklon. To ga je tako privezalo nanjo, da so ji postali med vožnjo kratki pogovori z njim skoraj srčna potreba in je bila kar razočarana, če ga kdaj ni bilo. Seveda si tega ni priznala, ampak je opravičevala svoje zanimanje s tem, da bi bile te puste vsakdanje vožnje strašno dolgočasne in da bi izJepa ne našla prijetnejšega in boljšega družabnika, kakor je bil Reffold. Da pa ne bi kdaj šel predaleč, je govorila z njim kar žaljivo hladno, toda on je
na njen hlad vselej odgovarjal s tistim čudnim nasmeškom, ki se ii je zdel tako nesramen.
Zdaj se je pa ta komedija, Iti jo je igrala sama sebi, iznenada končala, in zgrozila se je, ko se je zavedela, da ji je ta zanimivi mladi mož pomenil neizmerno več, kakor se je upala doslej sama sebi priznati. V trenutku ko je njegovo čudno vedenje napravilo iz njega človeka, 6 katerim ne bi smela imeti nič skupnega, je njena duša podrla vse umetne ovire, in v bolestnem obupu je spoznala, da je veljalo mlademu možu prvo toplo občutje njenega srca.
Toliko da je pogledala kvišku, ko je priropotal v sobo Nick, neprespan od včerajšnje pijanosti im bled od današnjega strahu. Zelo slabo vest je imel in ni se upal Ane niti pogledati; ko je pa opazil, da se ona ne zmeni zanj, je postal nekoliko samozavestnejši.
»Gospod bi rad govoril z vami,« je zaupno rekel in ji potisnil posetnico v roko. »V obednioi sedi.«
Ana je molče vzela posetnico in minilo je nekaj Časa, preden jo je 6ploh pogledala. Ko je pa prebrala ime na njej, se je zdravila. Topo je strmela v beli papir in ga podzavestno obračala med prsti...
»Harry Reffold...«
Nick je opazoval svojo gospodarico od strani, iu ko je opazil njeno otopelost, ji je hotel pomagati.
»Ali naj ga odslovim?« je uslužno vprašal.
Ana Leamerjeva je pogledala kvišku in pomislila.
Da bo prišel on, je bilo poslednje, kar je v tem trenutku pričakovala, in vendar se je vse tako dobro ujemalo s sliko, ki si jo je morala ustvariti o njem. Harry Reffold je očitno Človek, ki ne pozna malenkostnih pomislekov in ozirov, pa tudi ne sramu. Kar naravnost hodi po poti, ki ga vodi tja, kamor je namenjen.
Radovedna je bila, zakaj je prišel. Ali je mar res tako nesramen, da ji bo zdaj še izrazil svoje sočutje, ali pa ima kakšne druge namene?
Iznenada jo je prijelo, da bi stopila predenj in ga tako pogledala, da bo vedel, da ga je spoznala in da ga zaničuje, brezmejno zaničuje.
Postala je mirna, tako mirna, kakor še nikoli v življenju ni bila. Nick se je v strahu potuhnil, ko ga je hladno pogledala.
»Reci gospodu, da pridem lakoj...« Ko je Ana stopila v obednico, ji je prišel Harry z iztegnjeno roko nekaj korakov naproti.
»Z veliko žalostjo sem zvedel, kaj se je v vaši hiši zgodilo,« je dejal, »in.lahko si mislim, da preživljate hude ure. Če vam morem kako pomagati, miss Leamerjeva...«
Se zmerom ji je molil roko in Ana je videla v njegovih sivih očeh, da čuti do nje res nekaj, kakor pošteno Sočutja. Vendar pa ni prijela njegove roke, ampak ga je samo nemo, izzivajoče, izpraSujoče gledala.
Ilairy Reffold 'je šele zdaj opazil, kako lepo je to dekle, in očital ei je, da ie videl doslej v njej tako rekoč samo sredstvo za svoje namene. Prav za prav je tudi zdaj prišel samo zato, da bi mu ona kako pomagala, in pod njenim čudnim pogledom ga je skoraj postalo eram. Roka mu je omahnila, in prvič v življenju ga je obšla nekakšna zadrega.
Ana pa ni odtrgala pogleda od njega. Hotela ;e v tem poštenem moškem obrazu najti vsaj eno črto, podobno sliki, ki so ji jo bile vsilile poslednje ure. Toda na obrazu ni brala ne strasti, ne otopelosti, surovosti in zvijače, ampak samo odkritost in nekoliko preveč izrazito samozavest. Anino prepričanje bi se bilo moralo zamajati, če ne bi bila marsičesa sama videla in če ji ne bi bilo to pustilo tako globokega, bolečega vtisa. Ta poštena, prikupna krinka je ne sme več slepiti, saj je dobro vedela, kaj se za njo1 skriva!
Harry je pod njenim pogledpm in spričo ledenega molka komaj spet za-dobil svoj mir. Naposled mu je pa le zaigral okoli ustnic nasmešek, ki je bil Ani nekoč tako všeč.
»Vidim, miss Leamerjeva,« je rekel, »da vam nisem preveč dobro došel. Izpregledali ste mojo roko in niti ene tople besede nimate zame. To me, oprostite mi, hudo boli. Mislil sem, da sva dobra tovariša...«
Lepemu dekletu je posta jalo pri zvoku tega glasu vroče in hladno hkratu. Čutila je, da mora zdaj govoriti, če
noče vzlic vsemu pasli v mreže tega človeka.
»Mr. Reffold,« je hladno odvrnila in vzravnala svojo vitko postavo, »ne smete se pritoževati, kajti drugačnega sprejema vendar niste mogli pričakovati. Saj 6em vam že včeraj dovolj razločno povedala, da si vaše družbe v bodoče ne želim, ker...«
»Ker nočete imeti ničesar skupnega s človekom, ki brska po tujih žepih, kajne?« ji je vprašujoče segel v besedo in okoli ust mu je spet zaigral njegov nesramni nasmešek. »Draga miss Leamerjeva,« je dejal s takšnim poudarkom, da je beseda ,draga* Ano zabolela v srce, »zelo me boli, da ste zvedeli o lej moji grdi navadi, toda verjemite mi, da si v tistem trenutku nisem mogel drugače pomagati. Včasih me pač tako prime, loda zato kljub temu laliko mirne duše hodite z menoj. Svojim prijateljem in bližnjim znancem namreč načelno prizanašam. — Če ste torej le zato tako hudi name, miss Leamerjeva, se bo dala zadeva že kako urediti. Zato vam bom pa pri priložnosti povedal, kako srfečno roko sem včeraj imel...«
Ano so te besede tako presenetile, da ni mogla odpreti ust. Strmela je v Harryja in zdaj je bila prepričana, da zavrženost tega človeka nima meja.
Stopila je predenj in njene oči so se kar zabodle v njegove.
»Mislim, da imate še eno slabo navado — da se ponoči klatile po tujih vrtovih,« je rezko pribila. »Ali se potem vselej dogajajo takšne reči, kakor so se to noč v naši hiši?«
Prvič je začutila zadoščenje, da je za drobec trenutka zmedla tega samozavestnega človeka.
Zastrmel je vanjo in opazila je, kako so se mu zobje zagrizli v spodnjo ustnico.
Potem 6e je pa takoj spet premagal. Hladno in mirno je zvenel njegov glas. ko je namršil obrvi in vprašal:
»Kaj hočete reči, miss Learnerjeva?«
Ana se je odločila, da ga bo zdaj pritisnila ob zid.
»Da sem vas snoči videla, kako ste se plazili okoli hiše,« mu je obupano kriknila v obraz, »in 'la smo našli davi 6trica Franka in še nekoga drugega mrtvega.«
Nekaj trenutkov jo je gledal z resnično prepadenostjo, potem je pa zamišljeno zmajal z glavo.
»To je seveda zelo važna reč, miss Learnerjeva,« je s poudarkom dejal. »Sodim, da ste to sporočili policiji in da bom imel zaradi tega še velike sitnosti. Pa nič ne de.«
Vzel je klobuk, se zelo vljudno priklonil pred Ano in se ji spet nasmehnil.
»Vzlic temu upam, da bova ostala dobra prijatelja, miss Learnerjeva...«
Dekle se je zagledalo v vrata, ki so so za njim zaprla, in dolgo je trajalo, preden se je zbrala.
Od tistega trenutka je vedela, da ne bo nikoli mogla rešiti uganke Harryja Reffolda.
Ko je IIarry stopal po praznem hodniku proti veži, je v trenutni jezi iznenada zagnal z vso silo klobuk oh tla, kakor golobrad fante, kadar ga kaj razsrdi..
S
So slučaji, ki odločajo o usodah, o biti ali ne biti.
Takšen slučaj je bil, da je Ana Learnerjeva tako nemilostno in lutro
VSAK TEDEN DRUGA
? //< •/l/
k
Haice-nelšc in kvalitativni ttcub&lišc UeasUin fculuM/z
PARKETE
dobavila in polaga ton
REMEC-CO
umu III UMIH
železniška in avtopostaja
Oglejte si našo zalogo v tovarni ali v pisarni LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7. poleg Slamiča
odslovila Tlarrvja Reffolda. in-da jej 'Ifarry -prav tedaj stopil' iz hiše, ko je; Sam, možak z brado, ki je že zmerom j sedel na samokolnici in žulil pipo, j nekam hitro pogledal v stran.
Ko se je Harry ozri v isto smer, je med množico zagledal Thompsona, ki je bradatemu možaku dajal nekakšna znamenja. Znamenja so morala biti zelo .spretno dogovorjena, da niso zbujala pozornosti. Thompson je zdaj pomignil z roko, zdaj se odkril, zdaj obrnil hrbet, tako da je bil videti kakor kakšen zelo nervozen človek, ki ga je senzacionalni dogodek docela vrgel s pravega tira.
Toda Harry se je spoznal na takšne reči, in čeprav znamenj ni razumel, je vendar vedel, da morajo pomeniti nekaj posebnega.
Najbolj se je razveselil odkritja, da sla človek, ki ga je v pretekli noči tako nevljudno zdelal, in velečastili gospod George Thompson med seboj v zvezi. To odkritje mu je pozneje prihranilo marsikatero težavno delo. Ko je bradati mož čez nekaj časa počasi vstal in z naveličanim obrazom odkolovratil, je stopil llarrv za njim.
Kazalo je, da je Sam namenjen na zelo dolgo pot. ker je prehodil že ves Nr vvchurch, naslednja naselbina je bila pa najmanj dve milji daleč.
Vzlie temu je Retfold obstal in zavil na stezo med vrtovi, odkoder je možaka lahko opazoval, on pa njega ne.
Kmalu se je pokazalo, da njegova previdnost ni bila odveč. Sam se je iznenada bliskovito obrnil in jo mahnil tako urno nazaj, da mu je llarrv komaj ostal za petami. Čez nekaj časa je sicer nekoliko umeril korake, hodil je pa še zmerom zelo hitro. Take naglice njegovim kratkim nerodnim nogam ne bi nihče prisodil. Očitno se mu je nekam mudilo in je hotel pridobiti čas, ki ga je bil zapravil z ovinki. Iteffold je tul čedalje bolj radoveden, kje se 1)0 la čudna pot končala.	Daljit	prihodnjič.
Francoščina * 19.00: Napovedi, poro-; čila 9 19.90: Nac. ura 9 19.50: Koti-j ček STO 9 '20.00: Rezervirano za pre-j nos 9 ' 22.00: Napovedi, poročila 9 22.30: Angleške plošče 9 Konec ob 2:5. uri.
FEBRUARJA
I 12.45: Poročila 9 9 13.20: Plošče 9 17.00: Otroška ura sporeda 9 18.00: I 18.40: Pogovori s
1-4.00: Napovedi 9 18.00: Mladinska ura 9 18.40: O dolenjskih gradovih 9 19.00: Napovedi, poročila 9 19.30: Nac. ura 9 19.50: Uvod v prenos 9 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani 9 Konec ob 23. uri.
Radio Liuhliana
od 2. do 3. II. 1939.
ČETRTEK 2. FEBRUARJA
9.00; Napovedi, poročila 9 9.15: Plošče 9 9.45: Verski govor 9 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 9
11.00: Reproduciran koncert na wur-liških orglah 9 11.30: Orkestralni in pevski koncert 9 13.00: Napovedi 9 13.20:	Vesele narodne pesmi ob
spremljavi harmonike 9 14.00: Jaslicam v slovo 9 17.00: Kmet. ura 9 17.30: Vesel domač koncert 9 19.00: Napovedi, poročila 9 19.30: Nac. ura 9 19.50: Deset minut zabave 9 20.00: Koncert godbe »Sloga 9 21.15: Plošče 9 22.00: Napovedi, poročila 9 22.15: Radijski orkester 9 Konec ob 23. uri.
PETEK 3. FEBRUARJA
11.00: Šolska ura 9 12.00: Plošče 9 12.45: Poročila 9 13.00: Napovedi 9 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 9 14.00: Napovedi 9 18.00: Ženska ura 9 18.20: Plošče 9 18.40:
SOBOTA 4.
12.00: Plošče I 13.00: Napovedi 14.00: Napovedi 9 9 17.50: Pregled Radijski orkester 1 poslušalci 9 19.00: Napovedi, poročila 9 19.30: Nac. ura 9 19.50: Beseda k prazniku 9 20.00: O zunanji politiki 9 20.30:	Siniik-smuk	:, veseloigra 9
22.00: Napovedi, poročila 9 22.15: Radijski orkester 9 Konec ob 23. uri.
N KOCLJA 5. FKBItUAltJA
8.00: Golobič Rudolf igra na harmoniki 9 9.00: Napovedi, poročila 9 9.15: Radijski Šramel 9 10.00: Verski govor 9 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava 9 11.00: Plošče 9 11.30: Koncert 9 13.00: Napovedi 9 13.20:	Operni dvospevi oh
sprentljevanju klavirja 9 17.00: Kmetijsko predavanje 9 17.30:	Revček
Andrejček, ljudska igra 9 19.00: Na-j povedi, poročila 9 19.30: Nac. ura 9 I 19.50: Samospevi g. 'toneta Petrovčiča | 9 20.30: Radijski orkester 9 21.15:
I Violinski koncert g. prof. Karla Rupla ; 9 22.00: Napovedi, poročila 9 22.15:
I Plošče ® Konec oh 23. uri.
PONCOCLJCK (i. FKBK U A RJA
12.00: Plošče 9 12.45: Poročila 9 13.00: Napovedi 9 13.20: Opoldanski ! koncert Radijskega orkestra 9 14.00: Napovedi 9 18.00: Zdravstvena ura 9
i	18.20: Plošče 9 18.40: Melodije Pa-; glovčeve pesmarice 9 19.00: Napovedi, j poročila 9 19.30: Nac. ura 9 19.50: Zanimivosti 9 20.00: Rezervirano za
1	prenos S 22.00: Napovedi, poročila 9 j 22.15: Prenos plesne glasbe iz restav-\ racije' Emona ® Konec ob 23. uri. •
TOREK 7. FEBRUAR.!A
11.00: Šolska ura S 12.00: Nove plo-| šče 9 12.45: Poročila 9 13.00: Napo-j vedi 9 13.20: Šramel »štirje fantje« j — 14.00: Napovedi 9 18.00: Pester ] spored Radijskega orkestra 9 18.40: j Osnova svetosti 9 19.00:	Napovedi,
j poročila 9 19.30: Nac. ura 9 19.50: Deset minut zabave 9 20.00: Pevski j kvartet Fantje na vasic 9 20.45:
•	Plošče 9 21.10: Klavirski koncert 9 j 22.00: Napovedi, poročila 9 22.15: Ra-
i	dijaki orkester 9 Konec ob 23. uri.
SREDA 8. FEBRUARJA |	12.00: Plošče 9 12.45: Poročila 9
: 13.00: . Napovedi 9 13.20: Plošče 9
Plačajte naročnino
POZOR
GOSPODINJE!
Najeeneie ste postreženi s
KURIVOM pri tvrdki
RUDOLF VELEPIČ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27.08
kavno fara se dobilo popolnoma nove plošče svetovno znane znamke HOMOCOkO CENA DIN 15-~
Cepljenke naiplememteisih vrst ter zalice in korenike Kober 588, lelcki 88, Riparia in Chasselas, vse zajamčeno čislo in prvovrstno, dobavPajo:
Prvi juposlavenski loznjaci, Daruvar.
Zahtevajte cenike.
Poceni boste kupovali
■s* kar pobabujel*. «4« «li!|.*!n
niš brezplačni katalog
Vaša usoda brezplačno!
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, stfdaj SIril«r|ev« tal.®
pri frančiškanskem mostu
VSMmnuii otaia. daljnog:edi. lejtomeri, oanunetr. »nnmtifi, ta. Vtiaa ne ta ur, minira n sreMnine. Sama ivalilelna talita!	Ceniki	brerplačnot
Ta veliki dobrotnik človeštva, popularni znani strokovnjak v področju astroloških naukov, brezplačno in karakteristično prorokuje vašo usodo. Njegove izjave povzročajo veliko in splošno senzacijo po vsem kulturnem svetu.
Pomagal vam bo, srečni boste, zaupajte mu, da vam prorokuje važna dejstva, ki bodo spremenila smer vašega življenja in vam pomagala do dobitka in vsakega zaželjenega uspeha, našel in očrtal vam bo vse glavne smernice vaše bodoče življenjske poti.
Ker pozna borbo in težnje človeštva v današnji dobi, se je odločil, da bo ljudem vseh slojev omogočil s pomočjo te znamenite znanosti, ki preko nje človeštvo dobiva veliko upanje za srečno življenje, in vsakomur bratsko pomagal in mu pokazal pravo in nepogrešljivo pot, ki je treba po njej hoditi in ra ta način bo vsakdo našel P’avo srečo in blagostanje. Kajti večina ljudi in poedinci so silno neodporni pred udarci težke in neusmiljene usode. Da bi se pa vsakomur razjas-
nila pot, mu je potrebna pomoč, pot in smer in tako se bo duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje želje, ker vsi ljudje na tem planetu zaslužijo, da v času svojega tostranskega življenja dosežejo uspehe in veselje, če ste premožni, revni, bolni, izčrpani ali v ljubezni nesrečni, če ste preživljali življenjske težave, razne izgube, ali ste duševno klonili, imate vendarle vsi svoje duševne napake in boste samo po tej poti dosegli vaše velike cilje.
Vsakomur bo pojasnjen uspeh in sreča v bodočnosti, preteklosti, sedanjosti, karieri, službi, znanosti, politiki, bogastvu, ljubezni zakonu, loteriji, potovanju, nasledstvu zdravju, dedovanju, sodnih sporih, špekulacijah, dobitkih, vsakomur damo strokovni pismeni nasvet, ki bo koristil za vse življenje, odgovarjamo pa tudi na vsa tajna vprašanja, ki se lahko zaupajo brez vsakršnega oklevanja.
Tolmačimo vaš značaj, odkrivamo skrivnosti vaših velikih prijateljev in neprijateljev, svarimo pred raznimi nevarnostmi, nesrečnimi slučaji in podobnim.
Horoskop pošljemo v največji diskretnosti.
Mnogoštevilne izjave hvaležnosti iz vseh krajev sveta prihajajo vsak dan, kar dokazuje izredno zaupljivost v točno prerokovanje. Temu slavnemu astrologu so izjavile svoje priznanje največje osebnosti, veliki znanstveniki, književniki, umetniki, filozofi, veliki politiki in zmagovalci na vseh vojaških in diplomatskih področjih.
Pošljite tudi vi natančen in čitljiv, lastnoročno spisan naslov, označite spol, dan, mesec in leto rojstva, 10 dinarjev v denarju po položnici ali 15 dinarjev v znamkah za stroške, kli-
I	enti iz tujine pa 20 din v gotovini.
Naslov: Astrološki biro Radosavljevič, poštni predal št. 1. Sopot (Dunavska ' banovina), Jugoslavija.
„AGA“ za masažo:
z uspehom rabi vsaka družina!
Revmatizem-Išias, trganje, zobobol. prehlajenje itd. odstranjuje z uspehom „AGA“ za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo s smrekovim e.vtraktom. Par kapljic „AGA“ na sladkorju ali vodi Vam ponravi nepriieten okus in slabost. Za nego U9t, gr'a. pri trganju itd. uporabljajte „AGA* za masažo.-.A G A* za masažo - naj bo zato v vsaki družini.
Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini za din 12'-—, kjer je ni, pošljite znesek din 12 — pa Vam jo pošlje Samnprodaja za dravsko banovino
DOLINŠEK Vitomir, Celje
Zahteva,>le	it masažo I
Zahtevajte „IGA'‘ za masažo i
Poravnajte naročnino!
5^ Premog — koks
drva — oglje — likafiit
dobite po zmernih cenah pri
RESMAN LOJZE, Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 21 Telefon 33-53
Za vsako obliko
najboljše in najcenejše HubertusC, površnike, perilo in vsa oblačila nudi
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
KDOR Ml POMAGA do posojila din 30-000 dobi din 2000 nagrade, 1*1 a«'a m 8°/o. Vračam mesečno po din 1000. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod »Strogo pošteno in varno«.
Novela ,.Družinskega tednika*1
Začelo se je v pustni noči..
Napisa! G. Kelemen
Po plesni dvorani se je razlivala rahla tema, to je napravilo ljudi bolj voljne in pogovore bolj zaupne, orkester je igral očarljiv, zaljubljen tango, iz kotov dvorane so zveneli kozarci, vzklikanje in ženski smeh. Na lepem je planila v dvorano cela veriga pisanih mask, s silo je predrla vrste plesalcev, tukaj iztrgala Indijancu Turkinjo z žarečimi očmi, tam spet potegnila za seboj nekaj kaznjencev — plavolasa pastirica je komaj ušla preveč ognjevitemu objemu močnega Indijanca — dostojanstveno je Emi! Zola, z za lisci in paličico, kramljal z rjavolaso južnjaško deklico, ki je njena obleka v glavnem obstojala iz. dveh belih cvetov v laseh... Na neki steber se je naslanjal mlad francoski kapitan, velik in vitek, s črnimi brčicami in temnimi, melanholičnimi očmi in je kadil pipo.
Kako ostuden dim ima la pipa' s'
Zaplešiva, ti sladko srce! : je pred-j šal boy zamišljeno in na lepem prav lagal Georg in jo motril od zgoraj na-! nič okajen. »Tako se mi vsaj zdiš, že vzdol.	j	tvoje roke, le ozke prožne roke...:;
•Ti si res sočutnega srca, vsaj kadar •Razvajen? Ali res misliš, da človek si okajena. Očaran sem tudi zaradi j lahko postane razvajen, od žensk, ki tvojega čuta spodobnosti !:	j	človeku ne gredo prav nič do živega?
Zdi se mi — da to mislite iro-' Naposled si zelitu samo eno, ki bi mi
nično? No — morebiti nisem spodobna — zato imam pa zlato srce!-;
Glavo z mahedravimi plavimi lasmi je nagnila nekoliko nazaj, svetle oči so se smehljaje se lesketale, mala osebica je imela na sebi nekaj otroško očarljivega, nedolžno predrznega — Georgu se je zdela ljubka — ne da bi
zmešala glavo! Navsezadnje si more biti to še ti, boy! Kdo ve, kaj pride iz tega, če se dva polglasno pogovarjala v nekem kotu?
Boy ga je resno pogledal. Obrazek ni bil nič več predrzen, oči so gledale vprašujoče in skoraj nekoliko boječe.
Veš — je menil — »sicer moram
biti vselej previden. Večina ljudi ho-
voril? Kako naj bi se jih potlej iznebil?
Georg, mladi kapitan, se je obrnil in nekoliko zdolgočaseno	pohajkoval
čez stranske sobe, mimo hollywood-skih zvezd, ki so se demonsko in lil n ih
v samostansko	klet —	kozarci so,
zažvenketali, pokali...
, Halo, kapitan! mu je zaklical na ; lepem tenek glasek — med kozarci! .	..	.	...	...	,
na neki mizi je sedelo očitno okajeno njegovo srce je začelo hitreje biti, , ustnico m zastrmel predse, neko dekle, oblečeno v bova in mu po-j njegove ori so se začele bolj svetiti,, >| n tj — hov? Kako pa ti živiš? Za nudilo kozarec, šampanjca.	i	l»Javal je v neki rahli, zibajoči omotici. I vse? Za
...	.	.... cin ..,- i	Naposled	sta	oba	vrtoglava	in	za-; c .
• Prosim, povejte, ali niste siiv.ii.	j-	.	Sama!
, .	* 1	! ’	* i..n i.,»;	'■»orna	padla	na	nuko	Klop.
ki z njim gospa	Lareenova	xe tl\e leti;	*	•	i	i„xn*	kai	si želiš?*
v*»m evnip«..	' ^<lai bova nekaj pila!: ie določil,	1	.	v	,
vara svojega mozar..	I	,.. ._ i,»Kar že vsaka ženska... ze od svo-
krali ganljivo smehljale od poslika-j opazil, je postal zidane volje, plesal ih steii, skozi stari carigrajski harem | je z rastočim navdušenjem in temperamentom, poskakoval je neki kmečki j če nekaj'od mene, tudi večina žensk ! .	mimreč
ples — sploh <*a ni znal   začel je zj— musliio namreč, da bi jim lahko .*» . VemWr?«
drugimi vred kričati brez vzroka,; koristil, hočejo napredovati..,: Na le- >Vo je bila zvijača... tudi n vrvenje pustne noci ga je zgrabilo,! peni je utihnil. Lov se je ugriznil v	■-	_	Ie	ta]'
scenerijo — dovolite — gospod doktor Larsen.«
Pri tem imenu se je Georg zdrznil — dvignil se je, stal nasproti debelušnemu, majhnemu moškemu z rdečim obrazom — negotovo in v svesti si krivde se je obrnil k boyu; gospod ga je preplavil z navalom besed, zmeden je Georg nekaj zastokal, potlej je kaznjenec spet izginil in doktor Lar-sen z njim.
»Oprosti!« je dejal Georg nekoliko pobit boyu. »Jaz namreč nisem doktor Larsen. Sploh ne vem, kdo je to. Tudi nimam nobene žene. Ti si mi bila tako všeč, ko si bila malo okajena med kozarci. Ali si huda?«
Nek je rekel boy še bolj v s vesli vedela!«
•	.i- ...	M	svetlolasi bov	in planil	kakor	ptica
Gospodje,	k, so sedeli za, mz o. so
od presenečenja onemeli — vprašujoče	1	.	.	,	,
so gledali zdaj dekle zdaj kapitana,	j Ko	sem te	poprej	videla,	si	delal
, -i	intriin	!	taksen	obraz,	kakor	da	bi	se	tukaj
»Nek je	odgovoril Georg mirno	1
prav
..., i Žal nisem slikar, ker sen za i
je mislil. »Zakaj mora hiti prav vse tako v skladu...«
Ugasnil jo je, prižgal svojo običajno cigareto in gledal nebrižno, nekoliko zviška v plešoči dirindaj. Nekaj znan- j i-jnj čipkastim cev mu je prikimalo — režiser je bil g0 j;ar oloneli v gledališču, tudi nekaj igralcev je bilo tam — a nocoj je hotel vse pozabiti, kar je slišalo' k odru, vse strokovne pogovore, vse, ki hočejo nekaj od njega... Neka viteška gospodična se mu je zapeljivo nasmehnila, bledi princ mu je pošiljal bliskajoče poglede, z vsemi temi dekleti bi lahko plesal, z njimi bi so pogreznil v bučno veselje, v neskrbno pozabljenje, a vse ie ljubke maske so tako prazne, tako
2'.; zgubi). Kakor da ne bi bilo bolj ža-" ) lostne stvari na svetu kakor je pustni Stal je in zamišljeno gledal pretirz- j )(|egj pj^ j; ^vet se spremeni, če nega, okajenega boya, njegove živo-, pj|eg» geje |i0 se smejiš, postane lep rdeče, od vina vlažne ustnice, jasen ; _ ;( ,.0 sp ))0ijui,|jag _ postane raj!« majhen obraz	nad sinjo svilo	in širo-j	\j,;	-	p(>čaši,	smehljaje se se	je
ovratnikom. Gospodje«	sklonil	k	njenim	nežnim,	vlažnim ust-
so kar olopeli	od zadrege.	|	nicam.
Tako? , je	menil okajeni	bov ne-j	,<) ne!	Zato morava še	počakati!-
dolžno. Torej vi ste mož? Doktor	Koliko časa? :
Larsen? Smešno • saj ste čislo čedni!;	.Kakor je: pozimi	tri tedne. Poleti
Zakaj vas vaša žena prav za prav ; tri dni. In nocoj — vsaj eno urok vara? No, nič ne bodite v skrbeh zato j »Ti si pa res očarljiva!: je stvarno vas boni že jaz potolažila!«	ugotovil. -Odkar si pri meni, je ta
Skočila je z mize, še dovolj po- večer prekrasen, vse ženske so dobile konci obstala na svojih lepih, slokih nekaj svetlega, celo slike na stenah
se mi zde boli duhovite. — ’11 si mala
nogah v svetlih dokolenkah, na desni roki je vrtela velik črn klobuk z nojevim peresom, levo roko je pa vtak-
□ebrižne — kaj naj bi pa z njimi go- nita pod Georgovo roko
se mi zde bolj duhovite, čarodejka! Prosim, ne zbeži mi prehitro!«
»Ali nisi precej razvajen?« je, vpra-
jili mladostnih sanj do časa, ko se nje no hrepenenje počasi utrudi... Nezvesti to iščejo, zvesti pa na skrivaj sanjajo o tem: človeka, ki zanj pozabiš ves drugi svet. Človeka, ki hočeš biti zanj zmerom na svetu, ki ga razvajaš in obsipaš s toploto in nežnostjo. Kdor je takšen, da lahko oči dvigneš do njega — in ki nekoga zares potrebuje nad vse... sicer pa ne vem, če gi je sploh moči najti?«
.laz mislim — da!« je odgovoril čez nekaj časa. »Veš, v bistvu hrepenijo vsi ljudje po istem. Samo včasih svoje želje naravnajo na napačne ljudi! Morebiti ni zmerom lahko spoznati pravega. Vendar...«
' Halo, Georg!« je na lepem vzkliknil neki kaznjenec in pritekel k njemu — bil je ravnatelj gledališča.
»Že dolgo vas iščemo! Neki moj prijatelj tii vas rad 6poznal, da bi vam izrazi! svoje občudovanje za zadnjo
nisem bila prav nič okajena — le tako rada bi vas sjioznala... a zdaj mi je prav resda žal...«
Zakaj si me pa hotela spoznati? Ali sem ti bil tako všeč?«
O ne! A vedela sem, da ste znani režiser in jaz sem hotela priti — na oder.. Pravkar sem prestala svojo igralsko skušnjo. In tako sem mislila, vi...«
»A tako!« je menil Georg strogo in z nagrbančenim čelom.
Toda — zdaj nočem več! Glas je zvenel malodušno in skrušeno.
»Vsekako si to napravila dokaj bistroumno. Zakaj pa zdaj na lepem nočeš več?«
Medtem...je pogumno odgovoril boy, »sem se namreč zaljubila v vas!;
Hm.« Prodirno in nekoliko |>oinilo-valno jo je motril od zgoraj navzdol.
Ti si se zaljubila vame!«
Bov je pobito prikimal,
»No...« je dejal Georg po kratkem preudarku. »Nič ne de. Ali si mi pomagala odkriti nadarjeno, mlado igralko — ali si pa najslajše dekletce, kar sem jih kdaj spoznal! Kaj bi bila rajši?«
»Najslajše dekletce...« je odgovoril boy čisto tiho.
Isdaja z« itonsoicij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur «1 d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhalek - vsi t Ljubljani.