AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, JULY 23, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. sišce je pognano v kot na Siciliji ameriške čete so dosegle nove uspehe; Nemci še vedno trdovratno branijo Catanio; zavezniški parašu-tarji so baje za hrbtom nemške linije pri Cataniji Gl. stan zaveznikov v Afriki, 22. jul.—Ameriške čete so za-Zele letališče Castelvetrano, ki leži 20 milj južno od skrajne aPadne točke na Siiliji in 50 milj zapadno od okupiranega testa Agrigento. Gredoč so Amerikanci okupirali Sciacca, 20 11i_južnovzhodno od Castelvetrano. ^ronu je zopet stavka wcukasti industriji ezni og" La- iija rčn° u i, ! ;le 30 i" ki50 V tO ival® so z niaše 'n> O-—Vojni delavski od- tav^6 trUdi' da bi P°raVnal ivi ^ delavcev v kolesni ,o Z1.H General Tire & Rubber jv Akronu. s stavko so pri-sredo zjutraj ob eni. Po-,UstJ.tJdijo> da so delavci za-lovilo ker Je P°d-)et-ie od 0. • slovi sest delavcev, č J a n o v fMietje trdi, da so bili • # ---7 ---------- Jeni, icer so kršili pra-komPanije iJn" uIJa trdi, da stavka ni bila a(ln.n 1j e odobrena. Lokalni °ini ,1Posredovalec je urgiral '8ton ski odbor v Wash- tedov!' da ZaČne takoj s po~ tavite m za Poravnavo h okoj* tud> stevi-adtf svoie i. hval° $vi< po-spre- ionje' n oie< junije poročajo o , da bo točno na mestu. -o—J- Za pomoč domovini! Ne bo nam še zmanjkalo steaka, kot je videti. — Tukaj vidite del 18,000 glav goveje živine v čikašnih klavnicah, kar je rekord za katerikoli dan od julija 1936. Susa na rančih v zapadnih državah je postala več goveje živine na trg. $10,000 9,000— 8,000— $7,000— $6,000— $5,000- $4,000— $3,000— $2,000— $1,000— našli pisma, iz katerih »15 ^skenTin "je pdšelTeta Nja and' kjer je bil po" % r,pri Madžarskem dne-at>oU ladnje čase je govoril, is t^'^novil svoj lasten časo- KsWeaniziral sindikat tu" J"Publikacij. Tajna po- je ves svet proti U°Jen je bil leta 1884 § [e stalno nadzorovala Nlja.n ' ker ni bil ameriški d>-jjJ a Je vedno trdil, da je h]C|lraT « Michigana : VeW iz 1564 E' 34- st- ' se nahaja v Mount rV^' Mich. Pošilja pozdra-in znancem rili nemškim' divizijam, ki branijo Catanijo, v hrbet. Opazovalci trdijo, da se osiške čete umičejo iz zapadne in osrednje Sicilije proti vzhodu. Ujeti Italijani pripovedujejo, da so že vsi Nemci zbežali na vzhodno obrežje, vozeč s seboj vsa prevozna sredstva, da morajo hoditi italijanski vojaki peš. Najnovejša poročila tudi zatrjujejo, da se ameriške čete naglo bližajo Palermu, najvažnejšem pristanišču na severni Siciliji. Baje so Amerikanci samo še dvajset milj od tega pristanišča in da ga osiška ar mada naglo zapušča Zavezniki imajo zdaj polovico Sicilije v rokah. Osiška armada iina prosto za umik edino cesto, ki pel j a ob severnem obrežju Sicilije V Angliji ne bo volitev, dokler ne bo dosežena zmaga nad Nemčijo London,—V Angliji ne bo vo itev v letu 1944. Prav za prav Anglija ne misli imeti splošnih volitev toliko časa, dokler ne bo premagana Nemčija. To pomeni, da bo ostal premier Churchill v sedlu, dokler ne bo vojna končana. Premier sam je že namignil, da bodo Združeni narodi praznovali zmago v letu 1945 in takrat bi se vršile od leta 1935 prve volitve v parlamentu. Kot Roosevelt, ima tudi Churchill isto ploskanje in isto grajo. Kot vojskovodjo ga vsi obožavajo, kot z vodjem domače fronte se pa ne strinjajo ž njim povsem. Kljub temu bo ostal Churchill na krmilu vlade, ker je bojna fronta važnejša, kot pa domača. o Gl. blagajnik Anton Grdina poroča: "Od zadnjega izkazila so zopet darovali: Agnes Perne in otroci, 7506 St. Clair Ave. $10, Mrs.; Jennie Tra-V nikar, 19204 Shawnee Ave. $5, Michaiel Tome, 6206; Dibble Ave. $2.50, Lov/ienc BomVaeh, 16106 Arcade Ave.. $2, Jos. Lunder, 6315 Carl Ave. $2. Od Ameriške Domovine prejel $72.00, torej skupaj na banki $4,. 817.03. V uradu Ameri. ške Domovine so pa od tega časa zopet darovali: Rev. Julij Slapšak je poslal $11.50 in sicer so darovali na seji ASPR: Anton Meljač, 7820 Union Ave. $5, Jacob Res-nik, 3599 E. 81. St. $5, Mrs. Je ra Urbančič, 3531 E. 78. St. $1, in Mrs. Mary Gliha, 7720 Issler Ct. 50c. Anica in Pete Franks, 17913 Olympia Rd. $10.00, Frank Pire 1382 E. 47. St. $5, Mr. in Mrs Jim Sepic, 16009 Waterloo Rd. $5, Frank Preveč, 698 E. 96. St. $3, mesto venca na grob Frank Veselu je daroval John Terškan iz 968 E. 209. St., Euclid, O. $2, Mr. in Mrs. Anton Jeršan, 1123 E. 71. St. $2. če bi količkaj sonce užgalo, pa bi poskočil naš toplomer na pet tisočakov! Iskrena hvala vsem gori navedenim darovalcem in priporočamo se, seveda, še drugim, naj bi nekoliko posegli v žep in dali za sirote v stari do- Pobiranjeasesmenta Tajniki in tajnice nas prosijo, naj poročamo sledeče: Vsi tajniki, ki pobirajo v Slovenskem domu na Holmes Ave. bodo pobirali v soboto in pondeljek. Tajnik dr. Bled št. 20 SDZ bo pobiral v soboto ob sedmih. Tajnik dr. Dom št. 25 v Maple Heights bo pobiral v soboto ob navadnem času in navadnih pro- .storUi. ■..... ,„,,,. ....... -T ' Tajnik dr. sv. Jožefa št. 146 KSKJ bo pobiral asesment v soboto. Tajnik dr. Macabees Tent 1288 bo pobiral v soboto. Tajnica društva Slovenski dom št. 6 SDZ naznanja, da ne bo pobirala asesmenta v soboto, ampak v pondeljek večer 26. julija v navadnih prostorih. Ker je 25. nedelja, bodo skoro gotovo vsi tajniki in tajnice pobirali ta mesec v soboto večer, kar naj članstvo upošteva. Rusi so štrli nemško obrambo severno od močnega Orla Moskva, 23. julija. — Ruske armade, ki počasi obkoljujejo močno utrjeno nemško postojanko Orel, so v 10 dneh ofenzive popolnoma štrli pas obramb severno od mesta. V tem času je padlo za obrambo tega važnega mesta več kot 50,000 naci- dosegi ruskih topov, bi ogrožal vso nemško linijo od Leningrada na severu do Azovskega morja na jugu. Berlin sam priznava, da so bojrza Orlov največji; ki so bili še bojevani na kaki fronti. Prodirajoč proti mestu od v., , w--------' jev, a nad 6,000 so jih Rusi za- treh strani jemljejo Rusi vas jeli. V severovzhodni smeri so Rusi oddaljeni od mesta manj kot devet milj, na v z h o d n i pa enajst milj. Kraj Bolkov, 35 direktno severno od Orla, je padel včeraj Rusom v roke. Padec Orla, ki je zdaj že v za vasjo, napredujoč vsak dan za kakih pet milj. Nemci imajo v rokah Orel od jeseni leta 1941. Nek nemški vojaški komentator je včeraj trdil na radiju, da je na ruski fronti zdaj v boju več kot 600 divizij na obeh straneh, to je do 9,000,000 mož. movmi. Letina v Ohio bo mnogo slabša od lanske Columbus, O.— Poljski pridelki v državi Ohio bodo letos mnogo manjši, kot so bili lanski. Skoro vsak pridelek kaže slabše, kot je bil lanski. Tako je država pridelala lansko leto, na primer 36,183,000 bušljev pšenice, dočim računajo letošnji pridelek komaj na 26,367,000 bušljev. Koruze pričakujejo 44,000,000 bušljev manj kot lansko leto, ko je znašal pridelek 185,752,000. Jabolk, hrušk in breskev bo polovico manj kot lansko leto. Sladkorne pese bo komaj eno petino od lanske letine. Tudi grozdja pričakujejo kakih 22,-000 ton manj kot lansko leto. da bodo bombar- new york in washington it SiYork- - Ki.. »2 Dr. Paul nemške£a zunanjega t^Zli* p°radiju Našče , ceš> da se b0 osi" % in „xjal° Za bombardiranje 'Uj bo sovražnik takrat {lov months _ __Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 172 Fri., July 23, 1943 Kako bomo preprečili nadaljno vojno Zvezni senator Alexander Wiley iz Wisconsina je imel nedavno v senatni zbornici zelo značilen govor, iz katerega prinašamo nekaj izčrpkov. "Mi moramo misliti," je rekel senator, "v principih mednarodnega bratstva in ne narodnega koristolovstva. Mi moramo začeti iskati jcorenike nesporazuma ter proučiti seme mednarodnega spora in nesloge ter najti vzroke, kako bi se to preprečilo v bodoče. Mi ne smemo čakati, da bodo najprej sovražnosti minile, potem šele bomo začeli delati na teh važnih problemih. Mi moramo začeti s tem zdaj, ko smo še edini za skupno stvar v tej vojni, ker vidimo zdaj bolj jasno, kot bomo videli v bodočnosti potrebo skupne akcije in skupnega cilja. Mi moramo začeti z izvaianjem naših moralnih sil zdaj, ker zdaj je tisti čas, ko moramo spoznati, da se more zgraditi tretja svetovna vojna na sovraštvu in nesporazumu, ki bi ga zasejala svetovna vojna številka dve. Mi moramo že zdaj preprečiti tretjo svetovno vojno. Mi si ne smemo predstavljati, da bi navadna mirovna pogodba vzdržala mir. Mnogo ljudi je mišljenja, da bi bilo boljše po zadnji svetovni vojni, če bi bile korakale naše armade v Berlin. To se pogosto sliši. Toda pri tem pozabljamo, da je bila Nemčija popolnoma razorožena po zadnji svetovni vojni. In bile so točke v mirovni pogodbi, ki so ji prepovedovale oborožitev. Več kot deset let po zadnji vojni je bila Nemčija brez vsake vojaške moči. Šele leta 1933, ko je prišel do moči Hitler, se je za res začela oboroževati. Glasom mirovnih pogodb bi se Nemčija ne smela oborožiti. Toda naši zavezniki so bili preveč indšferentni za te znake vojne. Bili so prezaposleni sami s seboj. Kar se tiče nas, smo rekli, da sta Anglija in Francija bližje Nemčiji, kot smo pa mi, zato naj bi oni dve predvsem gledali za svojo varnost. Toda obe sta spali spanje pravičnega in tako smo padli v drugo svetovno vojno. Ali naj se zdaj ponovi isto? Ali ni naša dolžnost, da se vtaknemo v vsak spor, ki bi utegnil dovesti do splošne vojne? Mi bi morali že zdaj pokazati vsemu svetu, da nimamo samo volje govoriti pri mirovni konferenci po tej vojni, ampak da je naša resna volja gledati na to, da bo svet mirovne pogodbe tudi upošteval, da ne bodo samo navaden kos papirja, kot so bile po drugih vojnah. Zelo važen faktor v tem bi bila svoboda časopisja. Ako časopisom ni dovoljeno niti v času miru pisati resnice, potem ljudje ne zvedo resnice o svojem sosedu in ne vedo, da se tam že seje seme za prihodnjo vojno. Mednarodno svobodno časopisje bi bilo zelo važen faktor za ohranitev miru oziroma za preprečitev vojne, ker bi imel svobodno pot pisati o intrigah diplomatov in državnikov. Zato bi morali mi že zdaj apelirati na vse narode, naj ne bo nobene cenzure za časopisje v časih miru. Iti moramo pa še dlje. Začeti moramo preiskovati osnovne vzroke, zakaj se je Hitlerju in Mussoliniju posrečilo priti do diktatorstva. Mi moramo preiskati ekonomske vzroke diktatorstva. Mi moramo začeti že danes iskati pot do srca naših sovražnikov. Prepričati jih moramo o brezumnosti, ako se še nadalje oprijemajo diktatorstva. Toda, ko jim bomo govorili o tem, jim moramo nuditi nekaj drugega v zameno. 'Kaj jim bomo ponudili? Ali morda ječo? Sužnost? Ali se ne bo ponosen narod boril do samega konca raje, kot bi se pa podal ali zavrgel svoje voditelje, če bo dobil za to samo ponižanje za vse nadaljno življenje? Mi jim moramo dokazati, da želimo ž njimi ravnati pošteno, v enakosti in na civiliziran način, kadar bodo enkrat odvrgli svoje diktatorje. Povedati jim moramo razločno, da bomo postavili pred tribunal in kaznovali zločinske voditelje, ki so odgovorni za pošastna dejanja napram človeštvu, čeprav jih bo to število doseglo na stotine. Mi moramo kaznovati povzročitelje teh zločinov napram človeštvu. Toda za milijone mož, žena in otrok, katerih patriotizem je bil razbičan do ekstaze z lažjo in obljubami, ali naj imamo zoper te tudi večno sovraštvo? Ne, vojna nevarnost ne bo nikdar prenehala biti na tem svetu, dokler bo tukaj prevladovalo sovraštvo in nezadovoljstvo. Zato pa moramo prinesti v okupirane dežele prijateljstvo in spravo ter jih nagovoriti, naj pomagajo z nami graditi popolnoma nov svet, svet miru in sloge. Ako bomo skrajšali to vojno, bo s tem rešenih tudi mnogo tisočev življenj naših vojakov, mornarjev in marinov. Vojno lahko skrajšamo, ako dosežemo srce nemškega in italijanskega naroda. Neprenehoma jim moramo govoriti po radiju, po časopisju in z izjavami naših državnikov. Povedati moramo obris za bodoči mir, v katerem bo prostor tudi za poražene, ne samo za zmagovalce.* , Mi ne moremo zgraditi novega sveta na temeljih sovraštva in koristolovstva, ampak samo na temeljih prijateljstva in nesebičnosti. To moramo povedati našim današnjim sovražnikom, ako jih hočemo pridobiti na svojo stran. ItttHH ll HHll l ll l l l BESEDA IZ NARODA žegnanje na Betajnovi Iz zapadne strani Clevelanda je priletela vest, da priredi društvo Velebit št. 544 SNPJ velik piknik v nedeljo 25. julija. To bo ravno na svetega Jakoba dan. To je en spominski dan v zgodovini, ko je Friderik Baraga zapustil francosko obalo, če se ne motim ravno nekako pred sto leti ter je .zložil celo potovanje v pesem, katere prva kitica se glasi: "Na francozovski pokrajini Havre kraj je imenovan, zapustim ves svet dozdanji svetega Jakoba ta dan ..." Mi smo pa imeli ta dan žegnanje na Betajnovi. To je tista Betajnova, o kateri je Ivan Cankar spisal "Kralj jja Betajnovi." Cenjeno občinstvo iz širnega Clevelanda je prijazno vabljeno, da nas posetite ta spominski dan. Imeli bomo vsega dovolj, če prav se marsikatere reči že težko dobi. Zato pa je pripravljalni odbor tem pridnejše na delu. Ženske so nam pa obljubile, da bodo napekle potic in krofov. Vrtili bomo tudi kolo za domače ročno delo. Dobiček je namenjen v korist naše društvene blagajne, da si nabavimo čim več vojnih bondov in v pomoč našim fantom, ki se nahajajo v službi Strica Sama. Teh je precejšnje število iz našega društva, če prav je naše društvo bolj majhno po številu članstva. Igrala bo izvrstna godba, Želodec orkester. Torej tudi Želodca ne bo manjkalo na pikniku. Vse to pa se bo vršilo na krasnem vrtu Doma zapad-nih Slovencev. Na veselo svidenje 25. julija. Prijazno vas vabi bi Odbor društva Velebit št. 544 SNPJ. V pojasnilo Prosveti Spodnji dopis sem poslala v priobčitev na Prosveto. Ker so mi pa dopis vrnili češ, da ga ne bodo priobčili, naprošam Ameriško Domovino, naj mi odstopi nekaj prostora. Dopis, poslan Prosveti, se glasi: Cenjeni: Da je PROSVETA robat in surov list sem vedela, da so pa brezsrčni in podli, vem pa sedaj. Vas tam ni sram priobče-vati take surove novice, kot ste jo v številki od 23. junija t. 1. priobčili in napadli mojega nesrečnega sina. Ako že niste imeli obzira do njega kot so-rojaka in kolega, bi bili malo pogledali v članske knjige in našli bi, da smo člani vaše Je-dnote. Jaz, spodaj podpisana mati nesrečno umrlega sina in vašega kolega in še pet drugih članov od moje hiše, kakor tudi žena nesrečno umrlega smo člani SNPJ, a kljub temu si vaša surovost in umazanost ni mogla kaj, da ne bi priobčila to nesrečo in udarila nesrečno umrlega in oblatila članov vaše Jednote. Ali vam zato plačujemo vaše korito, da nas napadate in blatite? Vi surovi, ki živite od članov. Ali je mislil surovina, da bi ga razneslo kot balon, če ne bi naznanil svetu nesreče mojega dragega in ljubljenega nesrečnega sina. On misli, da je s tem udaril naše časopise, pa je udaril člane, katerih kruh je. Naša časopisa sta gentlema-na in nista hotela oblatiti svojega kolega, a urednik "Prosve-te" pa ni gentjeman, zdi se mi ravno tako kot čvekasta pogro-: sna stara baba. Obžalujem, da smo jaz in moja družina že to-( liko let člani SNPJ, ki nima ob-' žira do svojih članov in nazna- ni njih nesreče svetu. Vi, ki jeste kruh ubogih delavcev potem pa blatite člane svoje Jednote, ne zaslužite, da vas podpiramo v članstvu. Vas mora vsak poštenomisleči človek obsojati. Sicer pa ni čudno ako ni nobene olike, kajti nekateri uredniki listov nimajo druge izobrazbe kot tiste, ki so jo dobili na gmajni pri kravah in porednih kozlih, katere so pasli. To naj se priobči v listu Pro-sveta, ako pa nočete, bodo priobčili pa drugi listi. Terezija Rozman, 866 E. 76 St., Cleveland, Ohio. -o- Pomožni odbor št. 2 JPO-SS Za poročati imam zopet lepo število darovalcev in tudi lepo vsoto, katero so prispevali. V pi-vi vrsti se najlepše zahvaljujem v imenu odbora vsem darovalcem, kakor tudi vsem, ki so se potrudili, da so nabrali tako lepe darove. Imena slede: Janko N. Rogelj, odbornik tega odbora, je prejel od Mrs. Katherine Penica iz daljne Kleine, Montana, ki je tajnica tamkajšnjega društva ABZ vsoto $226.67, kar je nabrala med tamkajšnjimi Slovani. Vsa čast ji! Po $10.00 so darovala društva: Novi Dom št. 7 SDZ in Danica št. 34 SDZ, in $9.00 sem prejel od društva Napredne Slovenke št. 37 SNPJ in to namesto avta za pokojno Josephine Jereb in prav tako tudi pet dolarjev na mesto venca od ravno istega društva. Vincenc Salmič je daroval $6.00. Po $5.00: Jakob Branisel in društvo Svobod. Slovenke št. 2 SDZ in to na mesto venca za pokojnim Louis Rozman. Po $2.00: Mrs. Jennie Koželj in Frank Baraga. Po $1.00: Anton Čebul, Mrs Jennie Glažar, Anton Pogačar, Joseph Hren, John Ausec, Ivan Babnik, Jakob Telban. S temi darovi si je naša bla gajna kaj lepo opomogla in upati je, da si pomagamo tako, da bo kaj kmalu poslan na glavni urad tretji tisočak. Zgoraj označeno vsoto so mi izročili sledeči: J. N. Rogelj, Mrs. A. Simčič, Mrs. Josephine Petrič, Frank Turek, Joseph Okorn, Ludvik Medvešek, Vin ko Salmič, Mrs. Josephine Mez-naršič. Sledimo dobrim vzgledom. Pozdrav, Joseph Okorn, blagajnik. Prijetni spomini Težko se je iznebiti prijetnih spominov, ki jih človek doživi. Mislim, da vsi tisti, ki smo bili rojeni in vzgojeni na kmetijah, imamo enaka čustva, kadar se nahajamo v prosti naravi. Kakor je že F. T. omenil zadnjič, smo bili pri Strojinovih v Geneva, Ohio. Kmalu potem, ko so nam od-kazali naše kabince, smo jo mahnili doli na Dock Rd. k Mike Teliču. Tam so nam postregli s fino solato in špehom. Mike nam je pa razkazal dobro urejeni vrt. Ko sem tako ogledoval, sem se nehote spomnil deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Sedeči pod lipo in'pa pri domačem pridelku, so se nam kmalu odprla grla. Še se ni polegel odmev pesmi, ko pridejo k nam Maukotovi in pa Ložanje—J. Žnidaršič (Žurga) s soprogo in Frank Baraga, torej vsi pevci. Tisti večer je odmevala slovenska pesem še pozno v noč. Ce bi bil Žurga sam, pa stavim ne vem kaj, da bi bil ostal pri nas. Naslednjega dne, ko smo si zdravili "mačka," pa se pripe- lje s svojim koleselnom naš priatelj F. Turek. Po kratkem zdravljenju jo odrinemo vsi skupaj k Tonetu Debevcu. Sedaj, ko smo bili zopet zdravi, smo skušali dati duška svojim čutilom. Nekaj časa ni šlo pa ni šlo, a ker je pa Frank bistre glave, smo jo pa kmalu urezali, da se je slišalo preko sinjih planjav. Ko je prišel pa še Tone zraven, sem si pa že mislil, če bi ne bilo dobro, ako bi šli na radisko postajo v Ashta-bulo. Zapeli bi farmarjem pod-oknicoin pa tisto od vinske trte. Sredi tedna sta nas prišla obiskat 'dobro poznana trgovca in farmarja John Petrič iz Bishop Rd. in pa L. Pengel iz White Rd. Kdor ju pozna, ta bo vedel, da brez lepega petja ni bilo. Naš '"urlaub" je potekel tako hitro kot bi mignil in morali smo se posloviti od prijaznih in gostoljbnih ljudi, zelenih gozdičev in pisanih livad. J.S. St. Clair Hunting and Rifle Club V nedeljo 25. julija bomo zopet streljali pri St. Clair Rifle klubu. Člane opozarjam, da pridite vsi na farmo in sicer že zjutraj, ker bo za vse dovolj dela, da počistimo prostor. Potem bo pa treba tudi okinčat dvorano, kjer bomo imeli kosilo. Povedat vam moram tudi, da bomo nekaj vrteli na ražnju, toda vam ne smem povedat kaj, ker to je naša lovska tajnost. Zato pa vabimo tudi naše prijatelje, .da pridete pogledat, kaj neki bo na ražnju in mi vam pa garantiramo, da vam ne bo žal. Imeli bomo vsega dovolj, za-prazne želodce in za suha grla. Torej v nedeljo naj vodijo vse ceste na St. Clair Rifle kluba farmo. Vabi odbor. -o- Razdeljevanje racionira-nih živil v Ljubljani "Prehranjevalni zavod Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino sporoča: Meseca maja 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeče količine racioniranih in kontingenti-ranih živil: - 1. Na navadno živilsko nakaznico (za vse potrošnike): dnevno 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke; mesečno: 2,000 gr živil za jugo in sicer 300 gr testenin in 1200 gr riža, 500 gr sladkorja, 100 gr masti, 200 gr masla, 1 del olja, 600 gr. soli, 100 gr mila, 200 gr fižola na odrezek "A" (samo na nakaznico, izdano od mestnega pre-skrbovalnega urada v Lublja-ni.) Glede delitve sira bodo potrošniki pravočasno obveščeni. 2. Na dodatno živilno nakaznico SD I (za ročne delavce): dnevno 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke. 3. Na dodatno živilsko nakaznico SD III-II (za težke delavca) : dnevno 200 gr kruha ali 165.3 gr krušne moke ali 300 gr koruzne moke, mesečno 600 gr živil za jugo in sicer 200 gr testenin in 400 gr riža; 4. Na dodatno živilsko nakaznico SD I-II-III (za najtežje delavce): dnevno 300 gr kruha ali 248 gr krušne moke ali 450 gr koruzne moke, mesečno 600 gr živil za jugo, in sicer 200 gr testenin in 400 gr riža. 5. Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno 100 gr kruha ali 82.6 krušne ali 150 koruzne moke. 6. Na dodatno živilsko nakaznico "GMa" (za otroke do 3. leta) : 1000 gr živil za jugo na mesec, in sicer 900 gr riža in 100 gr testenin, mesečno 500 gr sladkorja, mesečno 750 gr marmelade, in sicer 500 gr na že določeni odrezek in 250 gr na odrezek "1" (samo na živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani). 7. Na dodatno živilsko nakaznico "GMb" (za otroke od 3-9 leta); mesečno 500 gr marmelade (samo na živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani). 9. Meso. Vsak potrošnik se mora prijaviti pri svojem mesarju, ki pritisne svoj žig na odrejeni prostorna zadnji strani navadne živilske nakaznice, za tedenske nabave mesa bodo služili odrezki C.D.E. in G. Bolniški dodatki za maj Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada meseca maja delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8:30-12 samo v prit ličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15. -o- Vesti iz domovine Kaj se godi na Štajerskem V nekem nemškem časopisu, katerega imena ne smemo nave sti, je napisal Bundesfuehrer Steindl dolg poziv prebivalstvu Spodnje Štajerske, iz katerega je razvidno, da Nemci — prav tako kakor Italijani — posku šajo pritisniti pečat komuniz ma vsem Slovencem, ki se jim upirajo. Ta zanimiv zgodovinski dokument pa dokazuje obenem, da tudi na Štajerskem boj in upor našega naroda nikakor še nista prenehala — in da še vedno naraščata. Članek ima naslov: Odkrita peseda vsem Spodnje-Štajercem Dolžnost nacionalnih socialistov in pripadnikov fuehrerja v teh odločilnih mesecih je, da jasno določimo svojo pozicijo. Poglavitna naloga štajerskega "Heimatbunda" je, da z dušo in telesom stremi za tem, da postane položaj, katerega je ustvaril nemški meč, trajen in večen. Več kot dve leti sta že minuli od onih burnih dni preloma; mrzlica je ponehala, nadomestile so jo vsakodnevne skrbi, delo in boj. Dnevi preloma v letu 1941 pomenijo konec zavednih nosi-teljev politične oblasti malih minoritet, katerih ideologija se ni skladala s pripadnostjo prostora. V kolikor jih nismo vrgli ven in pregnali iz dežele, so vsaj deloma že razumeli in zdaj navidezno poskušajo uživeti se v nove razmere. Sprejeli so naš novi red akoravno je ostalo njihovo duševno čustvovanje ne-izpremenjeno, prav kakor njihovi politični cilji in nameni. Njihovo zadnje upanje je vojna in možnost nemškega poraza. Dokler so nemške armade zmagoslavno napredovale, so se malodušno skrivali in se odpovedali upanju na obnovitev starega režima — razven nekaterih komunistov, ki so odšli v gozdove, ko se je začel boj proti bolševikom. Hoteli so ubogati povelje kom interne in kot partizani motiti javni mir in red. Njih delovanje je bilo politično brezciljno in nevažno, dokler je bila Nemčija zmagovita na bojišču. Njih napori so bili brez pomena, akoravno se je včasih pripetilo, da so naši najboljši ljudje postali njihove žrtve. Zdaj pa je vojna vstopila v odločilno fazo. Usoda nam ni prihranila preizkušenj, porazov in žrtev in nas bo naredila bolj trde. Končno zmago bomo dosegli le v trdem boju—ne bomo je dobili v poklon, kot ^ rilo. Jasno je videti, da v de, dokler jih ne uniči®* Noj prečili bomo tudi, da se |e8tljc boterji ne bodo mogli u^|°tav; ti iz svojih duševnih bu>> .|agj0) ih v trenotku zmage i1'1 fŽij g za j, ter postati člani skuP h. proti kateri so se borili * «To nih najtežjih urah. Spodnje-štajerski d® .. kmetje, ne dajte se P1-e„ s* in ne izgubljajte svoje nemško zmago. Udarjal' po teh roparjih in oni SP je Štajerci, ki so nam zve j računajo na to, da J A1 branili. Fronta na SP0^ Štajerskem je jasna —■ ^ ki drže s sovražnikom ginili. J, Hill«1 v aTPj iiinii" Neka ženska je dobi'j da je čistila urade v n ek> ?es: ki. Kmalu potem se Je ^ * la proti sosedi: "Ko Ves šla jaz na to delo, so grampava kot gmajna- J^ko če bi jih ti videla zdaj- T Hiati čistim jaz! Verjemi ali>' e v ^ pak tla so zdaj tako zt""J 0ce da so včeraj tri ženske piko po tleh." [%' * n h, ■;ro> Vlak štoji na postaj^ Mej, pina vojakov, ki se Je J j" z dopusta, se pripraV ji stopi na vlak. Tedaj s®i0ti poslavljati od vojakov dekleta in začno •c (L obfT polubovati odhajajoče ^ ^Ij^j] vsevprek. Ta prizor rcH zi okno nek vojak, ki ^j, j^fta] | zil z istim vlakom. .M se godi na peronu, stoP'^i Hg^ ka in se pomeša j Ko je bil tudi on delež«' °j ^ vročih poljubčkov, se dovoljen vrne na svoj vlak. 1<4 v °ve Od rojstva pa do " trebuje dekle pokr°* roke dobrih staršev. ^ fy.Jo^ 35. leta potrebuje ^ t*j 2c njosu. Od 35 do 55 let"5j Sli. buje duhovitosti in ffl e Doi0, naprej potrebuje izda L. vjsr-r AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 23, 1943 P Izkušnjava voja tih oj vije*. _ M; J "Mati, mati! 0 mati, mati!" )U J^osi deček milo, zakaj strah 3 ,V T pa sramota sta z njegovim idi dosedanjim prepričanjem pre-hsWmenila tudi njegov glas. "Mati, •anUttati, saj ne bom več, nikoli neUTec: mati moja!" Jožkova mati « ^ branila lažnivca dečka in '--morda nalašč — umikala, r°ka očetova je bila še vedno njim, da udari, težka roka. Povest. Spisal Ivo Trošt. nisem rekel," pravi oče sra , SI nila ub if Ali ti »ti nisem rekel, da ta- •^ifSa doveka kakor si ti> zaPu" T angel varuh. To lahko spo- »XSr°j.Sam-mrha tatin" niith ' 0J" nimaš sreče, zakaj alS"nge1' ki te dostavil hudob-L Ja; sam satan te je učil zvi- iajoLli Si misli1' da bodo J»J Male izmotati Se iz greha> kratke noge. Sam si, na®?ekUz3Cen kot trst v Pesku" D;na: e sili za materjo, boječ ičn« le vati £;2ap :ek z°Pet sili 'X?etdVe kaznuJ°če roke. "O jine mgeiBoditfe nocoj vi moj V i!" T uh- LeP» prosim, ma- nob' klenp02ek dvigne obe roki' jih so Plodite v1" Pr°Si: "Mati' n0C0j u°l ange1' m0j angel ; -ivied prošnjo je pa ve- kaos|četaSekiPOgledoval po strani )lpefudiPlSlo 86 ZaČne ^ greh iino.' lisf/1.Verjaineš' da ^ nocoj ni ,žij° -ee*ngel> ko si ga prosil v CXI11 m nI if t,;------------, . s^Kiptvi P°moči? Sedaj ielf Jožeu teje ^Pustil?" tod'pava I0!0!"' na tihem Pa Pri" «Iftaf1'6*1 in proseče pogledu-niP^ert!er' ki nadaljuje: "Zato, ri °W 36 ZaPustil, tudi jaz ne žal njegovi postelji angel va tudi molče sprejme in reče nato: "Tako je prav! Vsak svoje imava sedaj, ali ti si za eno izkušnjavo bogatejši, ne Jožek _1" Deček prikima in odide zadovoljen spat. Preveč je bil vznemirjen, da bi takoj zaspal. Slišal je še dolgo, ko so se zunaj pogovarjali o Penku, o njegovi materi, ki ni dovolj skrbela za dečka, o poboljševalnih šolah in hudobnih otrokih, ki največkrat niso sami krivi svoje nesreče, marveč so krivi njih sta-riši, njih vzgojitelji^ ki jih niso učili, kaj je hudo in kako se ga morajo ogibati ali pa so jih učili, a ne dovolj strogo in resno, da bi se jih tudi prijeli potrebni nauki. Nadaljevali so že o znanih zlobnostih, ki jih je že počel Jernej. Penko in povdarjali so potrebo, da se mora to pohujšanje odpraviti iz vasi: Jožek se je zdahnil na postelji. Sedaj je vedel, da ga Jernej ne bo več dolgo zapeljaval, če sploh nanese prilika. In se mu tudi ne bo več dal zapeljati. Toliko moški že hoče ostati — Jernej ga ne vjame več. Nekaj je srečni Jožek pa le pozabil, namreč koliko je sam kriv. Zato je zdaj sladko zadremal v svoji zadovoljnosti in sanjal prijetne sanje: Tesna čumnata se je razmaknila do skrajnih mej širnega obzorja. V svetlem temnordečem oblaku se je bil- o!ern ved*ti. 0lnest0 >m> ""fOftip.f —ce ga smem na- J "kovati» s0i "TeEa iovtflocoj n ne morem. Saj tudi poster dv 6 Vem' bo pomagalo, )ropsJ] «o °m'm> da si tega vreden." :iiH°'.Voj Vreden> vreden, mati! Še se il|estiiciP?Vem Vse P° vrsti in P° i u^otavli 0 Se Je zgodilo," za- bui^Wlo i Jožek in srce mu ' ta«Qr da je pravkar od-Sv°jih pleč ogromno bre- To triže° ,Se »i dovolj," mu pre- ahk0 j, e,Sedo oče. "Ti nas še fant Kd0 naj esi ' ^oka očetova se po- • zakaj pf" Mil skAj ' rili del«' P A »je, V SP0' ^ v i bf s^ali osorna beseda oče- i ava m i SP° ejo Vo Pa d°kaz. da mu ne mo--vesti; m Ve? 7 —"-J "" "»u ijo j' !auPati lažniku, priva-■ipec 3 f'ku solze v oči. Pobere Naliij- p°ioži ga na mizo in Koljk0Je 2 j°kaj°čim glasom: t0; p6m Prestal že danes rjeli SedaJ mi ne boste 9 mati! Že nocoj ob-aj a n® strim nikoli več da ni obilJ jePc 30 a-laj ali: bil' 4»! ii Prosim, odpustite Jožek Vrinite mi!" že k0 7*Je Pripovedoval. Ko doun°al žalostno povest, je f>ilo jT, vPiral svoj pogled v sa rp, erino oko. Vsa žalost, % Snoba v Je izginila iz njega n3em je videl Jožek RAZNI LJUDJE Spisal Ksaver Meško. se"! '»1 v nebesa> kakor jih je gle- o še v V? ■letih- ko je nosil tiate 06 in nizek stolček toe v da sede in ga vza- , ^ 0če isKe ^'etiko36- n°COj sam vzel žve" oljji0' Zapalil tobak, zado-■ \ Hiu 8 edal srečnega Jožka "'"Glej | eI z resnim licem: a boš tudi mož-bese- aji je ? >1 ■se J "A 0v J bje • >Če gie' ;i s« :ov1' toP1 S' Udii vJe obljubil Jožek in }1 ?četu roko v slovo za .j^terj potem se je vrnil k ! %biiJ° 0bjel okoli vratu in 1 J 18. le' Od on\t» 1Jokai"'' J raje bi se bil tudi .'al'k- je bil srečen. Kar H znv njenem objemu, za- ruh in mu ponujal tri novce z besedami: "J)ožek, izroči jih svoji materi, ki jih je zaslužila sinoči, ko me je tako izborno nadomeščala. Zaslužila jih je tvoja dobra mamica!" Stisnil mu je v roko denar, se mu ljubko nasmehnil in splaval v svetlem oblaku pod visoko nebo, ki je bilo ožarjeno s svetlobo vzhajajočega solnca. Jožek je spravil denar v pest in jo tiščal do jutra, do belega dne. Solnčni žarki so ga že dražili skozi okno, skakaljali po tleh, po piščalih na skrinji in celo po njegovem vzglavju. Jožek se prebudi in pogleda najprej v pest. V nji so bili pa res trije novci. Dvigne se, da bi hitel v kuhinjo in razodel materi svojo srečo, ko ugleda svojo ljubo mamico .poleg postelje. Nje oko je ljubko uprto v njegovo lice ter se mu smehlja in nje usta ga hvalijo, da je sinoči tako junaško razkrival svoj greh in govoril resnico. Jožek je pa materi hitel pripovedovati svoje sanje, marveč živa resnica, pokazal svetle tri novce v pesti ter jih ponujal materi. Mati ga vesela objame in pove, da mu je ona danes zjutraj stisnila v roko denar, ko je še spal, ker je videla, da tako krčevito stiska prazno pest. Nov ci so tisti, ki mu jih je sinoči izročil Loj z. Mati mu jih po dari v spomin na prvo izkuš njavo. Jožek se je denarja branil in trdil, da mora vrniti ukradeni denar. Obraz je skril na materina prsa in se stisnil k nji kakor samo še one čase, ko je bil še prav majhen. Sramoval se je včerajšnjega dne, želel materi dobro jutro, skočil s postelje, nategnil hlače na nO' ge ter stopil v kuhinjo, kjer je položil molče tri novce v omarico na polico. Zraven je položil tudi pipec, ki ga je še od si 1. Izgubljenec. Ali so gospod župnik doma?" Tih glas se je zaslišal iz veže na hodnik v nadstropju, kjer sem čital ravnokar došle časnike. "So. Le pojdite gor!" ,Počasni, poltihi koraki po stopnicah. Na hodnik stopi mlad, morda osemnajstleten fant, bledikast, z malimi črnimi brki, oblečen precej zanemarjeno. "Dober dan . . . Zelo sem vesel, da ste doma. V veliki zadregi sem namreč. Gostilničar "Pri lepem razgledu" prodaja lep, skoro nov strugalnik. Enajst goldinarjev hoče imeti, a imam samo šest. Ali bi mi jih posodili vi pet? Saj me poznate ..." "Prav nič vas ne poznam." "No, županov!" Bil sem sicer že nad leto dni v fari, a na dom županov nisem zašel razen dvakrat, ko so me klicali k bolnikom. Predstavljala pa se mi družina tedaj pač ni. "Županov? Zilanov?" "Seveda. A kako, da me ne poznate?" "Vsega sveta ne morem poznati. — A kako, da vam ne dajo oče denarja?" "Šli so v mesto. Sicer bi mi gotovo. Pa vrnejo .vam jutri. Izučen mizar sem. In tukaj se mi nudi tako lepa prilika, da kupim strugalnik. Rabim ga vedno." "Pa ga kupite jutri." Precej nemirno si je vihal fant majhne brčice. "A gostilničar pravi, da ga proda morda še danes. Sobota je, v mestu je sejem, mnogo ljudi hodi mimo." "Kaj bi ga prodal! Strugalnik ni žemlja, da bi ga vzel vsak mimoidoči." "A vendar! Ne zaupam možu." "Pa mu dajte nekaj goldinarjev vnaprej, potem vendar mora počakati." Videl sem, da mu moj svet kar nič ne ugaja: "Sitna stvar! Ko bi bili oče doma, bi bilo lahko." 'A toliko vam vendar zaupa, da mu plačajo oče, če je strugalnik res vreden tega denarja." 'Seveda je vreden!" — Postajal je navdušen. — "Povsem nov je skoro. Zato bi vas res prav lepo prosil; ker zelo bi mi rilo žal, če ga proda komu drugemu. Saj vendar zaupate, da vam vrnejo oče j naj zagotovo počaka do jutri." Ne da bi čakal, kaj poreče fant, sem vzel klobuk. Hotel sem se prepričati osebno, ali govori resnico. "Ali ste izučeni?" sem ga vprašal med potjo. "Dve leti že. A doma moram pomagati mnogo na polju. Toliko je vedno dela! Tako imam zase le bolj malo časa." "Pa dobivate zato hrano doma." "Tisto že!" Nekako poparjeno je zvenelo pritrdilo. Prišla sva h gostilnici. A vse je bilo tiho okoli hiše, vrata na cesto so bila zaklenjena. "Kako, ali ni nikogar doma?" "Pa poskusiva pri zadnjih vratih. Ko pa sem govoril šele pred pol ure s krčmarjem samim !" Šel sem z njim okoli oglov na dvorišče . . . "Sicer se mi fant izmuzne, če ga pustim samega ..." Tudi zadi vse zaprto in zaklenjeno. "Čudno! Ali je šel v mesto? Ko pa sva govorila še pravkar . . . . A kolo ima, kar popelje se." Potrkal sem nekolikokrat glasno. Kar se prikaže na hodniku v nadstropju postarna ženska. "Kaj pa želite?" "Ali gostilničarja ni doma?" "Kakšnega gostilničarja? Saj že tri tedne ni več gostilni-ce tukaj. Posestnica pa je v Trstu." "Ne posestnica, ampak najemnik kje je?" "Tri tedne je že, kar je izginil z žensko, ki mu je gospodinjila. Iščejo ju brž žandarji. Govori se, da sta naredila v mestu sedem sto dolga." "Lepa komedija! — A vi ste govorili šele pred pol ure z njim?" — se obrem k fantu, ki je nategoval, še bolj bled, nego je bil poprej, nemirno male brke. "Odšel je, slepar.. . . O, ko bi mu dal jaz denar!" "Pred tremi tedni bi mu ga mogli, pred pol ure ne!" Nasmehnil se je, da bi zakril zadrego. "A kje krčmarjev strugalnik?" sem vprašal zopet žensko. "Kakšen strugalnik?" se je čudila bolj in bolj. "Saj ni imel nikakšnega." "Tako ste kupovali?" se obr-nen zopet k fantu?" "Ne." Želijo se moški za delo čez vse leto VOZNIK} in za delo na jardu pri premogu Ne zahteva se državi j ansskega papirja, niti izkazila o rojstvu. Zglasite se takoj Izrežite ta oglas in ga prinesite k sprejemniku v U. S. EMPLOYMENT SERVICE 1242 West 3rd St. Ne pozabite izrezati tega oglasa in ga pokazati sprejemniku, ki vas bo poslal delat v premogovno skladišče, ki je najbližje vašemu domu. (July 19, 21, 23) ženske se prejme za splošno čiščenje in za delo v kuhinji. Dobra plača in hrana. Crosby Restaurant 10505 Carnegie Ave. (174) MALI OGLASI MOŽJE IN FANTJE ZA VAŽNO VOJNO DELO v PLAČA OD URE REPUBLIC STEEL ZAPOSLITVENI URAD 308 Prospect Ave. t» A zaupal nisem ničesar, ker se me je csleparilo že prevečkrat. "Veste kaj, z vami poj dem h gostilničarju in mu porečem, DELO DOBIJO ŽENSKE se sprejme ZA ČIŠČENJE Nočno delo. Vprašajte za Mr. Stocker od 8 zjutraj do 5 popoldne. CARNEGIE MEDICAL BLDG. 10515 Carnegie Ave. (174) žENSKfl MOŠKI za važno industrijo Splošna tovarniška dela šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure ARCRODS CORP. 4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. (172) The Maccabees Tent št. 1288 Poziv na sejo! Radi važnih društvenih zadev, tikajočih se članstva, se pozivi je članstvo gori imenovanega društva, da se udeležite društvene seje v nedeljo 25. julija ob 9. uri dopoldan, v dvorani št. 1 SND.. Opomba! Ta mesec se bo pobiralo asesment v soboto, 24. v spodnji dvorani SND. Delo išče Samska ženska, mirna in zanesljiva, išče delo, da bi čuvala dom pri dobrem človeku, samcu. Sem vajena tudi obdelovanja vrta. Zglasite se pri Mary Majdak, 1430 E. 53. St. (174) Plačamo v gotovini Plačamo najvišjo ceno za rabljene avte. Vse v gotovini, nič čekov. Pokličite EN 9712 od poldne naprej. Hiša naprodaj 5 sob in kopalnica, nič garaže, nahaja se na 3121 W. 48. St. Kogar zanima, naj pokBče WOodbine 7613. (172) RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Dober kup Hiša 6 sob, za 1 družino, Miller Ave., $3,800. 5 sob, kot nova, na Ormiston, $6,850. 8 sob za 1 družino, Noble, kot nova, $9,000. Za 2 družini, blizu Neff Rd. in Lake Shore Blvd., $9,500. Apartment, 5 in 4 sobe stanovanja, kopalnica iz plošč, 1 prodajalna, 6 novih furnezov na plin, lepi dohodki, blizu Euclid Beach parka. J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV 7540, zvečer KE 0288. $5,000, za 2 družini, iz opeke, 4 sobe zgorej, 7 spodaj, velik lot, 3 garaže. Blizu Payne Ave. in 47. St. Takoj $1,000. Odločite se naglo. $9,500, 2 prodajalni, 2 stanovanja, 2 hiši za 1 družino vsaka, 4 kopalnice, najemnina $100. Odločite se naglo. Davek $230, vknjižba $5,800, 5%, ostalo $3,700 takoj. Blizu St. Clair in 68. cesta. To je najboljša in najcenejša posest v Clevelandu. McKENNA 1383 E. 55th St. HE 5282; MU 4285. (174) POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 COOK FURNACE & SHEET METAL Dele in popravila za vseh vrst furnezov Delamo nove in popravljamo stare žlebove. Res. Phone: Liberty 2590 536 East 152. ST. Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištva, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo • vino okrepčila Kupujmo obrambne obveznice in znamke I ed J0i3a l'1 Se je tudi od brata noči čakal na mizi. Oče in bra ar • " sta bila že na delu. Mati se mu ttju 7' ni bila navada. No. °v0, k Vendar nesel roko v fi-id^v mu je brat kimal> % ine "liže. Brat mu stisne ^SvCeP0l0*i obenem vanjo na uho mu pa poše- vce, : "Ha r^tT^i-?*' tv°Ji so! Vrni jih lePe idi « obrne pest proti luči, novce in hiti z 0 o ^loži materi in jih mol-i»tl> nji v dlan> Mat. jih je smehljala in deček jo je pogledoval postrani zadovoljen In srečen. Sedaj je bil zopet ves njen — Jožek. (Dalje prihodnjič.) ■VIST FAT DAT ^ BOND MY Hiše naprodaj 5 sob za 1 družino na 1192 E. 172. St. blizu Grove-wood, 2 spalnici zgorej, parlor, jedilnica, in moderna kuhinja spodaj, nov furnez na vroč zrak, termostat kontrola, nov avtoma tičen tank za vročo vodo, v jako dobrem stanju znotraj in zunaj; se lahko takoj vselite. — Cena $6,800; takoj $2,500. Za 2 družini 5 sob vsako stanovanje, blizu Eaton Axle Co. in 140. St. Ta hiša se ponuja po zelo nizki ceni ; sprejmemo primerno ponud. bo. To je vaša prilika, da si ku pite zemljišče po nizki ceni. — Cena $6,500,. Za 2 družini sob vsako stanovanje, dvojna tla, trd les, fire place, china kabineti, v najboljšem stanju zunaj in znotraj, blizu Grovewood Ave. in blizu busov ,trgovin in šole. — Cena $10,000. Za 4 družine iz opeke zidana, 5 sob vsako stanovanje, garaže, v jako dobrem stanju, na E. 140. St. blizu bu-levarja, blizu trgovin in šole. — Cena $12,800; takoj $6,000. Steve Rogulich BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Jigiiiiiii ZAKRAJSEK FUNERAL HOBO, In« 6016 St Clair Ave. Tele ton: ENdlcott 111* 17636 Lake Shore Blvd. IV-6430, KE-4235. (172) Slovenske plošče Ravnokar smo prejeli popolnoma novo slovensko ploščo "Mornar-polka." Imamo tudi druge slovenske plošče v zalogi. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. Bodoči vojaki Anglije. — Če bo Anglijopotrebovala vojakov v bodočnosti, jih bo imela, v teh •mladih fantih, ki so člani "Army Cadet Force" in so stari po lh let ah več. Vidimo jih na vajah, kako varovati ogrožani most. Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 23, 1943 m lllllllllllllllllllllllllllllIllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH JUNAKINJA PREVEL DR. IZ ŠTAJRA JOS. JERŠE Dekle, ti ležiš mrtvo, in zaradi tebe naj gre pod meč, dekle toda on je bil tudi tisti, ki ni enkrat, ampak desetkrat zaradi tebe tvegal svoje plemenito življenje, in te je ljubil do zadnjega. Jaz pa sem te sovražil, kakor sem sovražil tvojo Cerkev in jo še sovražim in jo bom sovražil do smrti!! Ogenj jebuhnil iz Hendelnovih oči, divje so se mu dvigale prsi, sedaj! sedaj velja! Vsi naj slišijo! Že nastaja šepet in šum, oni tam-le pač imajo pod plašči skrite meče, naj jih dvignejo in naj udarijo nanj, da, na njega, ki je kriv, naj strgajo z njega plašč in verižico, naj ga vržejo po stopnicah doli in naj mu s papeškimi nogami poteptajo glavo . . . toda živi naj njegovo razmučeno, ljubo dete, njemu pa naj zlomijo in zdro-be nesrečni meč, s katerim ga mora soditi. "Iz sovraštva sem jo poslal na sramotni oder, ker je sramotila in ogrožala moje delo. Iz sovraštva sem dal obesiti Zeler-ja in sem dal proti vam papež-nikom postave, vam v zasmeh, ker je bila moja volja iztrebiti vas in zatreti vašo Cerkev. Iz sovraštva sem vam ponovno pred cesarjem odrekel cerkev, toda ta-le mož, ki stoji pred vami v svoji krvi, vam je proti meni in vkljub moji jezi priboril eno cerkev." Spodaj na trgu in zgoraj v dvorani je rastlo govorjenje in šepetanje, papež-niki so se med seboj spogledovali, pa gorje, noben meč se noče prikazati, pač pa je nekdo zaklical: "Sodbe hočemo!" Toda Hendel je dalje govoril in je podžigal svoj srd, očetovska duša pa se je utapljala v boli za sina. Ta je molče stal pred njim in je gledal samo na mrtvo deklico. In Hendel je zav-pil: "Štajerci! Papežniki! — Vašo Štefano, ki jo je ljubil, sem tako dolgo pri njem grdil in črnil, dokler mu nisem s svojim sovraštvom zastrupil nedolžnega srca, bodalo, ki ga je dvignila njegova lepa in plemenita roka, se mnabrusil jaz . . . Kje je pravica, povejte vi, pa-peški možje, ako mora umreti on, ki je bil zapeljan in s silo prignan k umoru, oni drugi pa, ki je kriv njegovega dejanja, ostane brez kazni — papeški možje iz Štajra, njegovo je bilo dejanje, toda moja je bila volja." Prekinil je in se je oziral okoli po dvorani. Nihče se ne gane, niti od svetovalcev niti od papežnikov. Nihče ne plane z ognjenimi očmi iz katoliške križarske vojske in mu ne zakliče: Hendel, ki si pogubil nas, Šta-jer in svojega fanta, sedaj umri! ... O ta grozna tihota, o ta strašni mir in red, ki vlada v tej množici! Kakor črn pajčo-lan se mu ovija okoli glave in mu podira ter hromi srce. Zaman je izival jezo ljudstva . . . ni tu zanj niti pesti niti meča toda za njegovo dete je meč tu, on sam ga drži in ga mu ne prihranijo. V črnih in krvavih oblakih, ki mu vstajajo pred očmi, je videl sina obrniti se proti njemu in je kakor iz daljave slišal njegov glas, oj ta dragi in ljubljeni glas, ki bo kmalu utihnil za večno: "Oče!" Mine mu vid, ker sedaj mu je prvič rekel "oče," odkar so mu ga predali. "Ne gubi besedi zaradi mene, nisem vreden. Tudi moja volja je bila, nihče me ni silil k takemu sramotnemu dejanju. Nisem otrok, ampak mož! Ti je nisi poznal, zato si verjel slabi reči o njej, jaz pa sem jo poznal in ljubil, nikdar bi ne Lil smel slabega verjeti in je umoriti." Takoj se je oglasilo več svetovalcev: "Res je, tako je. Imel je prosto voljo. Vi niste verovali v Štefanino nedolžnost, gospod Hendel, eden verjame, drugi zopet ne, to pa še vendar ni bil vzrok za fanta, naj gre in jo umori." In zopet, o grenka, najtežja ura življenja, ki ga je s ponosom, častjo in v skrbeh že petdeset let živel Hendel, skoraj obenem so rekli Tan, Rajnhart in Holomiler: "Gospod, vedno ste bili nesvarni, čeprav strogi, niti papežniki tega ne morejo tajiti, toda ta fant tukaj-le je nam vsem, posebno pa vam, svojemu plemenitemu očetu napravil veliko žalost in je po vsej pravici zaslužil kazen, zato vas prosimo, gospod, obsodite ga, in sicer po postavi, ki je vsikdar veljala v Štajru: na izgubo desne roke in glave." "Papežniki," je s potemnje-nimi očmi in zlomljenim glasom govoril Hendel dalje: "Ako bi ne bilo njega, bi še danes na vislicah visel vaš Zeler, čigar žena bo danes ali jutri po moji krivdi umrla v blaznosti. Moj sin je od mene prejel zasmeh in sramoto, ker me je prosil za Zelerjevo živlejnje, in moj sin je klečal pred menoj, da naj dovolim Zeler j ev pogreb." Tudi sedaj je še vse tiho. O dan, o dan. O da bi se bilo na Dunaju zgodilo, kar je hotel Adler, o da bi mu bil cesar na dvorišču vpričo vsega cesarstva dal odsekati glavo. Toda zapisano je v knjigi življenja: na najljubšem, kar ima, mora biti Hendel kaznovan, zato so se ga izogibale strela, kuga in meč. Trudno je Hendel dvignil meč, roka mu je bila kakor mrtva, in meč je bil težak kakor nebo in zemlja, moral je obsoditi svojega lastnega otroka. "Henrik Hendel, ker si umoril Štefano Švertner" — bilo je kakor bi z grozno besedo, ki jo je govoril, iz svojih orjaških sopihajočih prsi bruhal svojo dušo, svojo srčno kri: "moraš pretrpeti smrt, kakor je določeno v postavi, in sicer, ker je razglašen nagli sod ..." prekinil je, dvorana se je okoli vrtela; li ne kleči Štefana v svoji oblekci poleg bledega, krvavečega morilca, prav tako, kakor takrat, ko jo je obsodil na sramotni oder? Se li ne reže za njim črni mrtvaški obrazi Zelerjev in njegovih tovarišev? "... boš tri ure posihmal pretrpel smrt, in sicer pod me- čem, kakor veli postava, da se ti najprej odseka glava in od mrtvega trupla . . . desna roka." Hripav glas je zavpil: "Ne, gospod, najprej roka, tako stoji v postavi." Hendel je v strašnem srdu po konci skočil in je škripajoč od bolečine zakričal: "Od mrtvega telesa, jaz hočem tako, to je moja postava. Moje telo je, ki ga preda jem smrti, svojo lastno kri prelivam, toda muči-i ga ne pustim." — Odložil je meč. Henrik je mrtvaškobled, toda moško po konci se držeč poslušal sodbo, samo pri zadnjih besedah je zadrhtel. Umreti hoče, mora, ves svet mu je grob, ker je Štefana mrtva. Toda roko odsekati od telesa . . . kakor malopridnežu. Toda mora tako biti, ker ta prokleta roka je sladki Štefani zadala smrt. Prav ima, kdor je zaklical: od živega telesa. Skozi vrste svetovalcev je šinilo kratko, živahno mrmranje, videlo se je, da so olajšana vsa srca. Najstarejši svetovalec Tan je stopil naprej in je rekel sodniku: "Gospod, hvala vam, ves Štajer vam je hvaležen, to je vaš največji čin." Toda sodnik, ki je sedel na svojem stolu liki okamenela bolečina, mu je? dal znamenje, naj molči. V spoštovanju pred bolečino je obmolknila vsa dvorana. Možje z rožnimi venci so počasi in šumoma stopali naprej. (Dalje prihodnjič) THE MAY CO Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke Tu je vaša suknja za zimsko nošo! Weather Clipper" Zip Out SUKNJE S PODLAGO $ The May Co. BummM 35 Tu je krojaško ukrojena suknja, ki hitro postaja vodilna moda v Ameriki! Zelo pripravna je za vsako vreme—in podlago se prav lahko z zipper jem odvzame! Različni tweeds, mere 12 do 18 za dekleta in žene. KAKO LAHKO KUPITE NOVO SUKNJO 1—Nakupi na račun—Vašo izbero se bo shranilo brezplačno do 1-oktobra, ter se jo vam bo zaračunalo, ko jo vzamete. 2—Na odplačila se tudi lahko uredi. Posvetujte se z našim kreditnim departmentom. 3—Majhno vplačilo zadostuje, da shranimo vašo suknjo na "Will Call," ko se uredi primerna odplačila na ostali svoti. Shramba je brezplačna. 4—Poslužite se naših kreditnih kuponov, kupljenih v naprej. The May Co. pritličje 1898 1943 JSfaznanilo in JZah*Oala V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt tako nepričakovano posegla v našo družino in nam odvzela iskreno ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in skrbnega očeta, sina in brata Louis Rozman-a ki je nanagloma preminul dne 18. junija 1943 v starosti 45 let. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida je bil položen k preranemu večnemu počitku dne 21. junija 1943 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Max Sod ji za opravljeno sv. mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam bili ob času prevelike žalosti v tolažbo in prvo pomoč in vsem, ki so nam kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so z nami čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Posebno se želimo prisrčno zahvaliti Mrs. Anthony Vercek, ki je prišla iz Pittsburgha, Pa., da se poslovi od pokojnega ob krsti in se udeležila pogreba. Našo najprisrčnejšo zahvalo želimo izreči vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci, in sicer: Mr. in Mrs. Louis Ruzman, Mr. in Mrs. Ludwig Farcnik, Mr. in Mrs. James Kenney, Mr. in Mrs. John Sen-jak, Mr. in Mrs. Joseph Rozman in sin, Mr. in Mrs. Frank Rozman in družina, Mr. in Mrs. John Rozman in družina, Mr. in Mrs. Anthony Rossman in družina, Mr. in Mrs. Joseph F. Rossman in družina, Mr. in Mrs. A. Yerak in družina, Mr. in Mrs. Rudy in Dorothy Lo-kar, Mr. in Mrs. Joseph Ponikvar in družina, Mr. in Mrs. Joseph Votruba, društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ, društvo Cleveland št. 23 Z. S. Z., Mr. in Mrs. Anton Stusek in družina, A Good Friend, Mr. in Mrs. Frank Cesnik in družina, Mrs. Hlad in Mrs. Rigler, E. 64 St., Mr. in Mrs. Max F. Traven, uredništvo Ameriške Domovine, glavni urad SDZ, Neighbors of E. 118th St., Employees of Stone Knitting Mills Co., The National Screw and Mfg. Co., Employees Association Inc., Boys from National Screw—Wood and Screw Dept., Employees of Ameriška Domovina: Miss Mary Andolsek - Mr. Eddie Debevec - Mr. Anthony J. Fortuna -Mr. Victor Jadrich - Mr. John Jadrich -Mr. Victor Knaus - Mr. Jerry Knaus -Mr. Michael Kolar - Mr. James Koucky - Mr. Frank E. Lunka - Mr. Frank A. Turek - Mr. Anthony J. Tomse. Lepa hvala sledečim za krasen venec: Mrs. Theresa Petkovsek - Mr. in Mrs. Tom Maglich - Mr. in Mrs. Lawrence Petkovsek, Jr. - Mr. in Msr. Fank Petkovsek - Mr. in Mrs. Frank Glavic - Mr. in Mrs. Frank Godic. Enako tudi lepa hvala sledečim za krasen venec od "Water Club": Mrs. Lawrence Petkovsek - Mrs. Mary Peterlin - Mr. Frank Kuhar - Mr. Frank Azman - Mr. Louis Erste - Mr. Joseph Ponikvar - Mr. Joseph Menart. Prisrčna, hvala tudi vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, namreč: Mr. in Mrs. Frank Gorjup, Mrs. Mary Gorjup, Mr. Louis Gliha, Frank Tomazic družina, Mrs. Modic, Mr. in Mrs. Jack Je" senko, Mr. in Mrs. Erste, Mrs. Bradach, Mr. in Mrs. Beninger, Mrs. Petkovsek in družina, Mrs. R. Ivancic in družina, Mrs. Johnson and Lena McLean, Mrs. Trupenich, Mr. Joško Penko, Mr. in Mrs. Swal, Mrs. Zupan, Mr. in Mrs. Blatnik, Mr. in Mrs. Rigler, E. 64 St., Mrs. Hlad in družina, E. 64 St., Mrs. Mary Pecek, Soča No. 26 SDZ, Mr. in Mrs. Mike Bambic, Mr. in Mrs. Anton Novak, Mrs. Klanchar, Royalites No-64 SDZ, Ashtabula, O., Mr. Anton Petkovsek, Mr. in Mrs. Anthony J. Fortuna, Mildred Kress, Mr. in Mrs. J. Gnod-die, R. No. 9, Warrensville, O., Miss Anna Grozdina, Mr. in Mrs. A. Yerman, Bishop Rd., Victoria Hočevar, Mr. in Mrs. Koren, Mr. in Mrs. Dobie, Mr. in Mrs. Zajc, St. Clair Ave., The Neighbors of E. 118th St., Mr. Lunder, Mr-Frank Merhar in družina, Mr. in Mrs. John Gornik, Mr. in Mrs. Repar, Mr. Joe Piks, družina Strunge, Mrs. Frances Orazem in družina, Mrs. Belle m hči, Mr. Frank Virant, Mr. in Mrs. Lau-shin, Mr. August Kollander, Mrs. John Benchina, Mr. in Mrs. Hrovat, Mrs. Pauline Stampfel, Mr. in Mrs. Anton Za" krajsek, Stone Knitting Mills Co.—Circular Dept., Mr. in Mrs. Pirtz, Mr. Ivan Zupan in družina, Mr. in Mrs. Chesnik, Mr. Gruden. Enako se tudi želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Obenem tudi prav lepa hvala vsen»> ki so izrazili sožalje s pismi, telegramu ali pa sožalnimi kartami. Našo prisrčno zahvalo naj ^prejmejo člani dr. Glas Clevelandskih De' lavcev št. 9 SDZ in društva Cleveland št. 23 ZSZ, ki so se udeležili svete maše in pogreba. Posebna prisrčna hval« pa glavnim odbornikom Slovenske brodelne Zveze in članom, ki so nosilj krsto in ga spremili na njegovi zadnj1 zemeljski poti ter ga položili k prera-nem večnem počitku. Enako naj sprejmejo našo prisrčno zahvalo članice od Častne Straže SDZ> ki so mu izkazale zadnjo čast s častno stražo ob krsti. Našo prisrčno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežljivo n8" klonjenost in za lepo urejen pogreb. Slučajno, če smo kakšno ime P°* motoma prezrli, prosimo, da nam opr°* stite in se želimo vsem najprisrčneje zahvaliti. Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in dobri oče, sin in brat, zastonj Te sedaj iščejo naše solzne oči in globoka žalost se je naselila v naša srca, ker se tako nanagloma že ločil o dnas. V globoki žalosti nad Tvojo nenadno in brid-ko izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti bo usmiljen in dober sodnik in naJ Ti podeli večni mir v prezgodnjem grobu in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: MARY ROZMAN, soproga ALOYSIUS, sin LOUIS in TEREZIJA ROZMAN, starši MARY FARCNIK, SOPHIE KENNEY, STEPHANIA SENJAK, sestre PVT. JOSEPH ROZMAN, brat RUDOLPH, Seaman Second Class, nečak V stari domovini pa žalujoči brat Rudolf Cleveland, Ohio, 23. julija 1943.