Chicago IM., sobota, 23. Januarja (January 23), 1926. ^STv^" STE V.—NUMBER 19
■padal nf 0f

Urodalškl ta^
Lowtylok Ava.
OffW» «T PaMUsUooi ««67 So Lewndolo Am Tvlvphoa«, RookwsU iVOi. J
Kaine organisadje vidijo t tem sakon u orodje, sa šikaniranje tojezemcev. — Govorniki so g« obdelali aa akoda f Aator jarem kotehi od vaek stran
New York, N. Y. — Razne or gznizacije kot n. pr. Conference oo Immigration Policy, Department of City, Immigrant and Work of the Board of National Missions of the Presbyterian Church of the U. S. A., Department of Immigrant and Foreign Communitiee of the National Board of Young Women's Christian Associations, Hebrew Shel ter ing and Immigrant ; Aid Society, League for American Citizenship, Department for Immigrant Aid of/ the Council of Jewish Women, American Civil liberties Union itd. eo priredile diskuzijo o Aswellovem depor tacijskem zakonu, ki je sdaj poznan kot Johnaenova predloga, V Astorjevem hotelu.'
Glavni govorniki ao bili Walter Lippman, urednik lista "World", izhajajočega' v New Yorku, rev. Charles K. Gilbert, Član komisije sa spcialno službo episkopalne dioceze v New Yorku, Louia Marshall, jurist na glasu, in Sherwood Edy, socialni delavec in pisatelj.^ | Mr. Gilbert je izjavil, ako bo ta predloga sprejeta, tedaj bo ameriško ljudstvo, rojeno v tu-jezemstvu aH doma, izročeno ipijonaži, razdeljeno bo v razrede kriminalcev, katere bodo preganjali, vedno šlkapirali in
I,-H1	- - " ^ -J - -»— 1 ,, _ , il-l
»v, ni pofrctjT m Tinam arscunKi Ljudje bodo tepoetavljeni atra-hovanju, izsiljevanju in očr-nolistenju. Ako se ne bodo rav-nali po predpieih* ki bodo izdani, da se izvede poetava, jih bodo prijeli, jih bodo odgnali pred agente delavakega tajnika in ne pred sodišče. V predlogi ni ničesar povedanega, da imajo tako preganjani ljudje ataro ameriško pravico do odvetnike..
(Cerne lahko primerja besede, ki jih govoril ta duhoven in pa svoj Članek "Rdečkarjem", ki ga je objavil v frančiškanskem listu, pa bo vedel, zakaj vedno manj Slovencev hodi v cerkev.)
Lippman je rekel glede As-welleve predloge, da ie Aswell človek, U misli, ds pošta Združenih držav nima dosti dela z dostavljanjem pisem. Zato je predložil predlogo, da postane governantinja in voditeljica tu-jezemskega prebivalstva. As-well želi, da se vsak tujezemec registrira sam in plača prvfkrat HO. potem pa vsako leto po $6. On ime reglstrirstl vse svoje o-troke v starosti od 16 do 21 leta in plačati od vfakega po $8. Lippman je rekel, da je to predloga zelo nevarna za mir v deželi.
Marahell je govoril o Johnao-oovi predlogi, češ, da je lahko vsak državljan šikaniran in izpostavljen deporteciji, ako ga Prične sumiti kakšen uradnik, d* Pri njem ni vee v redu. Menil je, da so tako postopali v Ruaiji z Uudmi, ki eo prihajali iz tujih ¡toela, ko je vladal tam še car. ¿o je previ pruski sistem, po "terem se zehteva od vsake o-ki pQtuJe il enega kreje v drugega v Združenih državah. <*« vedno noel a sabo potrebne kkaze, kdo in kaj Je.
* i***—im^-. un4w. ^ ii i Af<*PUnc* for i«iliBf 41
Jriftad '■•vilkjinikif
AMERIKA
Zastopniki rudarjev so odklonih nov načrt za izravnanje stavke. .
• Katoliški generali vabijo protestante, da se jim pridružijo v boju proti porodni kontroli.
Stavka slamnikaric v New Yorku.
' V Severni Karolini še uganjajo mučenje jetnikov.
Fiasko govora, ki ga je imel predsednik društva tovarnarjev pred ženskami.
Aswellov zakon proti tujezem-cem na kritičnem rešetu.
Clarence Darrow bo mogoče demokratski kandidat za zveznega senatorja.
Sodnik je razsodil proti sorod nikom pokojnega župnika Mc-Guira.
PO SVETU. Ostri napadi nemškega časopisja proti poitalijančevanju na Tirolskem.
Clemenceaujeva izjava o Wil-sonu. .
Madžarski ministerski predsednik je vedel o ponarejalski zaroti.
Razvoj civilne vojne na Kitajskem.
Spominske svečanosti v Rusiji ob dveletnici Leninove smrti
po«t»I« »rorly far far metlo« ilea, Act»! Oct. I, UIT, aaUorboč ea Jaae M. 1SU.
mučenje jetnikov je ponekod $e v rom
Zato pa mora država neeiti tudi odgovornost za tak barbarizem. _ V Severni Karolini a-ganjajo še te grocovitoati nad jetniki ki ai ne moreje pome-gati. _ *
New York, N. Y. (F. P.) — Postave*' Severne KaroHne izrecno dovoljujejo pretepanje državnih kaznjencev. Iz tege razloga pade del odgovornoetlss umor dveh zamorcev, ki ga je zdaj cfctožen N. C. Cranford, superintendent aiatema za kas» njence, ki je uveden v okraju Stanley.	,
Državni odbor za dobrotvor-stvo in javno blagostanje* je stvar preiskal in poročal, da je še vedno v navadi bičanje ka*-njencev. Kaznjence privežejo aa roke ali pa za noge in obeeijo od tal. Nato jih bičajo. Dogodilo ae je, da so jih zbadali z našem. Zlomili so jim že roke tudi, ali so pa uklenjene vlačili sa tovornim vozom. Superintendent nad kaznjenci je prejel od okrajnega cestnega superintendenta spisano dovoljenje, de sme pretepati in bičati kaznjence. Udariti jih je smel do dvajsetkret ia sicer tako, da ne bo kaznjenec preveč poškodovan. G. D. Trout-man, predsednik cestne komisije, je rekel, da je zadovoljen, dokler se s kaznjenci teko revna kot z mulami. Okrajni prsvdnik se je izrazil, da se na zamorca lahko apelira, ako se mu uetroji njegova koža.
Kaznjenci delajo direktno pod nadzorstvom okrajnega odbora, Wflhoaberve, Pa»—Major W4#l» jih pa farmarjem oddajo v
Radarji odklonijo aajbri tati la aafri
1N _
Urednik je predložil nov načrt za končanje stavke, katerega eo baroni premoga takoj apre-jell. Pincnotova predloga zavržena v legteleturi.
W. Inglis, predsednik lestvične-ga odbora baronov trdega premoga, je v četrtek v načelu spre-el nov načrt za končanje stavke rudarjev. Načrt je predložil E.
Lynett, urednik lista "The Scranton Times". Glasi se, ds se rudarji takoj vrnejo na delo, da se sprejme petletna pogodba in da ostane stara mezda, ako se ne izpremeni na konferenci, ki se lahko skliče dva meseca pred potekom dveh let od podpisan j a x>godbe. Rudarji morajo delati nepretrgoma pet let ne glede na ;o, da se jim mezda poviša, zniža ali ostane pri starem na konferenci. Načrt molči o arbitraži.
John L. Lewis je naznanil, da odgovori v petA kaj misli o na-črtu. Splošno mnenje med rudar-i je, da načrta ne sprejmejo.
Sunbury, Pa. — Rudarji se pritožujejo, da so jih baroni premoga začeli šikanirati ha nov način. Vsak dan je aretiranih po ducat stavkarjev radi hoje po kompanijakem posestvu, nskar so pred mirovnimi sodniki otoso-eni na denarno kazen. Na ta način jih operatorji v zvezi s sodniki ropajo stavkovne podpore in tlačijo v pomanjkanje.
Harrisburg, Pa. - V četrtek je zbornični odsek zavrgel P»n-chotovo predlogo za uključenje industrije antracita med javne naprave, ki spadajo pod državno (ontrolo. Governer Pinchot je naznanil, da pojde prihodnji teden pred zbornico in bo zahteval, da se ponovno vzsme njegov ns-črt na dnevni red.
najem. Podjetniki dobe okrajne kaznjenoe po petdeset centov na dan v najem. Za državne kaznjence morajo zadnje čase plačati po dva dolarja.
Motorni klubi Severne Karo-line oglašajo, da imajo lepe in čedne ceste v državi, dš privie-če j o potnike iz severnih držav. Dobro je, da delevci izvedo, da so bile ceste, ki jih vidijo v oglasih okrašene z lepimi pokrajinami zgrajene s kaznjenci in z bičem. Državni odbor za dobro-tvorstvo opisuje take brutalnosti, da se človek^ ježe lese na glavi. Ti kaznjenci eo priklenjeni k dolgi verigi, kadar delajo ne cesti. In to je sramota dvajsetega stoletja. Kajti to niso več kaznjenci, ampak so navadni sužnji, s katerimi se tako ravna. kot je postopal brutelen gospodar s svojim sužnji v dobi telesne sužnosti.
Katoliški veSje Uléeje
Radi bi potlačili predlogo v kongresu. katere bi legelisiraJe razpošiljanje Informacij a porodni kontroli.
New York. — Katoliška organizacije "National Catholic Weiferl Council" v Washington« je povabila episkopalne In luteran
ulSrsBAa flarrAw visi osve wan uvv
1
ssaalorski kandidat?
Cikaški demokratje ee ga nonti-nirali na mefcr! platformi, to-da kandidat ae eamo sarda.
Chicage. — Cikaški demokratje ao v četrtek "pogrunta-U", da bi bil Clarence S. Darrow, znebi glaeoviti advokat, agnostik ln zagovornik oaebne avo-bode, dober kandidet za zveznega senatorje pri letošnjih kongresnih volitvah. Anton J. Cer-mak, predsednik okrajnega odbora, ga je predlagal na seji demokratskega okrajnega upravnega komiteja in večine demo-kratekih voditeljev v mestu ee je (srekla, da je naklonjene njegovi kandidaturi. Platforma čl-Kdemokretov bo docela to ae pravi, da ee stran-ss odpravo prohiblcije. je Darrow izvedel, se je 11 in dejal, da ni naj? manj mislil na kakšno kandidaturo. Ni pa rekel, de sprejme ali odkloni kandideturo, ako mu bo res ponudena.
Tovariarjava Maavttlaa J« razdražila iaaaka
Ne ženski Induetrijaki konferenci Je pokasal svoje prevo Uce.
Ponovil Je etarv stokrat
Ovržene pripovedke.
Washington, D. C. (F. P.) — Jsfces Edge rt on, predsednik Nstadnegs društva tovarnerjev, je govoril pred drugo narodno industrijsko konferenco Žene, ki jo Je aezvel delavski department. Bdgerton je govoril selo izziva-Jo& režeče in hipokritično, kar je žene aelo zdražilo. Njegovi izrazi eo bHi selo vulgerni, ksker-Šni ao ob čaeu vojne čuli od nizkotnih govornikov ob cestnih vogalih na socialiste.
Edgerton Je tekstilni tovarnar vTenneeseeju. Hvalil je sebe kot velikega pa tri jota. Bahel ae je, da ae v njegovih tovarnah prične delo z molitvijo. Nato je izjavil, da je amendment za var-atvo otrok aad za trupi je ven j a politike in mogile e "socializmom" ln "komunizmoip" iz Evrope. To Je le nadel Je ven je procese nacionalizacije otrok po gčni. KolontaJ v Moskvi, je dejal poemehljivo tovarnar. Temu je dodal, da ima sedaj že osmega moža.	'
' Ko je Edger nehal govoriti, se mu je zelo mudilo iz dvorene. Izginil je kot kafra. Ko Je pričele razprava, ao žene odprto povedale, kaj mislijo o tem tovarnarju. vstala je Mary McDowell, etata socialna delevka iz klsvnlžkege dlstrikte v Chica-gu. Vprašala je: "Kaj pa gre meni ta gčna. Kolontej nur?" Melinga Scott, zastopnica ženske delavske organizacije Women's Trede Union LeSfcue, je povdarjale, da ao hotele žene izvedeti od Edgertona, kakšne, mezde plačuje, koliko ur morejo,organizirali delevatvo leta lttJO
kaj se godi v jugoslaviji?
izgrem v zagrebu; 200 zaprtih
Brzojavka ¡t sporočila, da ao v Jugoelaviji odkrili novo "zaroto" proti vladi in aretirali 200 komuniatov. Zagrebški dijaki, priataši Pribičeviča, okupirali uni-vena-
Belgred, Jugoslavije, 22. Jan. — Med delavci je aavladalo veliko razburjenje, Jfco je bilo včeraj aretiranih 200 oseb po vsej Jugoslaviji ne obtošbo, da ao aaple-teni v komunistično zaroto za etrmoglavljenje vlede.
Zagreb, Hrvatska, 22. jan. —-Dijaki fUoaofake fakultete is grebškega vseifceližča, ki pripadajo neodvisni demokratski stranki,v so včeraj stopili v ptav-ko ln potem naellno okupirali vseučeliščna poslopja, iz katerih so izgnali profeeorje in dijake, ki pripadajo drugim političnim strankam.
(Gornji dve veati je raapoala-la agontura Associated Preaa.)
Slavka v aaorgaalzlraalh modistovaklh delavnicah
Na etavkl Je 2500 delavcev In delavk. — Prizadetih Je do 250 delavnic. — Zahteva se boljše taeada In pogoji.
New York, N. Y. — 2,500 delavcev in delevk je sledilo klicu orgenizacije International Hat, Cap In Millinery Workers Union, da prenehajo s delom, dokler podjetniki ne prianejo zahtev dolavcev in delavk v tej industriji. Prisadetih je 260 dslav-nic, v katerih lsdelujejo ženske klobuk*'bras strojev. V nekateri teh delavnic je zeposlenih do 800 delavcev ln delevk.
Stavkarji zahteve jo, da se odpravi delo od kosa in de se uvede tedenska mezda. Ta zahteve velja ss delsvnice, v katerih izdelujejo modne klobuke. V delavnicah, v katerih izdelujejo slamnike, žele delevci in delev-ke, da delo od kose ostane. Od podjetnikov se zehteva spieena izjava, da ae bodo ravneli po pogodbi. Podjetniki eo pričeli U-koj prihajati, de ae pogode s u-nljo, ko so spoznali, da je Stavka resna reč.	*
V delevnicah, v katerih delajo e stroji, so delevci in delavke že isvojevali višje mezde in krajši delavni čas. Tam zaslužijo šival-ke s strojem po $05 na teden. Delajo pa 44 ur v tednu. Odkar je Ameriške delevaks
Madžarski praarijar abdaliai« ia Ja vadil a zarati
Napadi v nemških listih poltalljaaševanja Tlroieev rsapallll
Rim, 22. jiui. — Fašistovsko časopisje besni proti NemšiJI la Avstriji vsled ostrih nspadov v nemških Ustih in poslvev nemških nscionsliatičnih organizacij na trgovski in turlstovaki bojkot Italije ra9i nasilnega poitalljan-čevenje nemških imen in krajev na južnem Tirolskem. Fašisti obtožujejo Nemčijo, ds jo prestopilo meje diplomsti^nih opravil, ker se odprto poteguje sa 260,000 Nemcev v snektirsnem delu Tirolske. Ker. Nemci jp-osi-Jo, da bodo spravili tirolako afero pred parlament v Berlinu, od« govarjajo fašiati, da Je to poee-genje v notranje zadeve Italije in da take Ikclje lahko privede do preloma med Italijo in Nemčijo,
Rimske "Tribune" piše: "Ako se bo nemška kampanja nadalje-vala in če Nomčija preetavi avo-federacija izrekla, da spedejo je grožnje v dejanje, smo mi vsi delevci in delavke, ki delajo pripravljeni odgovoriti Uho, to-v modlstovskih delavnicah, apa- da odločno." dajo pod juriadikcijo organizacije International Hat, Cap in Millinery Workers Union, od ti-stege Čass Je ta organizecija prešla v ofenzivo, da organizira delavce in delavke v modlstovskih delsvnicah. V delevnicah, v katerih delajo s strojem, so
Dunajaki list Je objavil Betkle-novo piamo kot dokas* implikacije.
Dunaj, 22. jan. — "Wiener Abend Zeltung" je sinoči objavila senzacijonalno pismo, o katerem trdi list, da ga je pisal grof Bethlen, ogrski ministrski predsednik, la pisma je razvidno, ds Je Bethlen vedel o ponarejanju frankov, toda nameeto da bi bil nastopil proti ponare-jalcem, jim je le evetoval, naj odgode avoje delo. Liat dalje dolžl Bet h lena, da je prianal avtorstvo objavljenega piama, rekel pa je, da ae nič ne boji, ker pismo je ddkaa, da Je bil proti ponarejanju. Liat vprašuje Bethlena zakaj nI takoj prijel zločincev in zakaj Je Čakal da ga je Frsncijs prisilila na akcijo.
k MM
delati v njegovih tovarnah, v kakšnih razmereh delajo delavke v njegovih podjetjih. Izvede- (kšml. ti je hotela, ako se odtrge v!
Zdaj pe organizirajo tiste delsvnice, v katerih delajo samo s ro-
Komsrcijelns vojna med Italijo in Nemčijo Ur Avstrijo Je nsizogibna, če fešisti ne umaknejo svoje raznarodovalne politike neprem tirolskim Nemeem.
WNaaa al pazaal Evrapa«
pravi
ske verske orgenizacije. na¿ po- Edgertovih tovarnah čas od de-magajo poraziti predlogo v kon- la. ki ga delavci potrošijo za mo-gresu, katere namen je, legalizi- litev. Sara Conboy, tajnica orga-;
UamrtlteiJ McKlnlcycvoga mo-rilca umri.
Hornall, N. Y, — William
OKRAJ
COOK IMA PREBITEK.
I R08ILCEV ZA SLUŽBO KRVNIKA.
Oaelašaf N. Y. — Zadnje dni je bila razpiaana služba se nove-ra krvnika, ki ubija obeojence z «ektriko v Sing 8iagu. PrigU-•ll0 "e je 800 proeilcev, samih kučeaik električarjev. Prejšnji k^nik John H Ulbert je puetil t]ulbo, ko ja umnrtU 140 oeeb in "•'«žil Pri tem delu $21^00. Za neko eksekudjo Je prejel fllO.
LETOS de porodne kontrole. Vebilo je l poslel rev. John J. Burke, glev-
__ni tajnik N. C. W. C.
i*hiri a o III — OkrsjCook. V Svet episkopelne cerkve je ¿22Z pMš ChicUinu sprejel vabilo ln pooblMUl ^vo-prvikrat v zgodovini prebitek Ta prebitek znaša Navadno je bil dolg.
rati razpožiljenje informacij gle-1 nlzaclj« United Textile Workers,. Christopher Pstterson, «4 let, ki
je predlagela, de se Edgerton, j« bil nedvomno nsjsUrejši ži-privede zopet v dvoreno ln da veči krvnik ne svetu, Je umrl 21. odgovarja ne stavljena vfireše- ¡t. m. Pstterson Je usmrtil z elek-njs. Pripomnile Je, ds pozne triko 53 moških ln eno žensko Tenneeeee, in da Um vsak dela- v zaporih Ausburn v teku svoje vee izgubi delo. ako se pridruži karijere. Med kriminalci, katere del »v »k i strokovni organizaciji. & elektridrel, je bil tudi Csol-
jegs predsednika, de naj eoda-
$1/741,000. luje s katoliškimi v omenjeni z*
koncem leta davi Luteranakl svet je pa na svoji letni seji odklonil vabilo in izjavil, de luteranci ee ne bo-
Zleto pobrano iz carske grobnice, do brigali za to stvar.
-	u y svojem pismu na
predoedrtika Mc-
I Leningrad. 22. Jan. - Sovjet-ske oblasti so ukazale odpreti glaeovito carsko grobnico v cer
Burke je protestante
dejal, da predloga
ogroža petrijotizem In morelo
1 . p-T: ?„ Po via in spobra- emeriške mladine." v Sing Slngu. Frigia- kvi sv. Petra in PevU in P^rm-j	-
ti Iz krst vse kroae Ur drugo zUtnlno in dregulje, lu se zdej
Dodaleje.de noben delavac z 1 goez, morilac zdravlmí moigani, ne upa, da bi Klnleye. se od Uh tovarnerjev kaj dobllo	—■
brez boje z njlral.	trebnf, dokler ftenske nlso po-
GovorUa eU Frenk M</rrison pr>lm»ms «,rgettlsiran<\ in Jomes O'Okiim»!! kot saotopnl- Oéna. Florenee Keller in géna. ka AmerUka deUvske fed«racl- Kthel Bmith in Ae drug« so od-je. Nadomeéíala sU William govarjele na egltarijo tensko Groena. predsednika Am«-rláke stranke, ki je proü zakonom se deUveke federeclje, ki ae je o-|saáélto lena PriporotaU
Znani Mtlger" Je dejeJ mu čeanlkerju, de Wiieea al rssumel alti Amerike.
Pariš« 22. Jsn. — "Woodrow Wilson Je bil fin mož, tods Evrope ni razum*I".
Tako Je dejal včeraj stari riemenoeau, ki je z Wilsonom vr«d «koval versajsko pogodbe In ligo narodov. Mvojo prvo sodbo U vrsU o Wilsonu js Memea-eaau zau|jal Johnu J. Burku, iz-dajatelju "The Oironicle-Tele-grama" v Elmyriji, O.
"In Jas ne verjamem, še je poznal tudi Ameriko", Je še dodal bivši premijer "Wileon je bil velik mož. ampak med ljudi sa nI dosti mešal".
U «O „U*v i. v*r.J ^
ae ceni ne
Jov.
Praske v Biriji.
Bejrut, Sirija, 22. jan. — Ca-,prostil sa svojo nenavzočnost s
nam. da naj ob veekl priliki agt Oba sta sagovarjele tire jo za postave, M ščitijo
mt|jton dolar barikade v Damasku. Francoski stališča, da eo zakoni za zaščito Pred hiaam*Jafai ^ ko »llijon	^ M ^ MpJtJ	lUn§kJh ^ v tod^trtjl po-l v laduelrijl.
Velik vikar v Romuniji.
Dunaj. 22. jan. — Silni eae-ženl viharji dlvjejo po náji. Trpljenje prizadetih povodnji aa Sedmogreškem aa Je podvojilo. ' i *
2
PROSVETA
GLASILO 8LOVBNSKB NARODNE PODPORNI JED NOT»
LASTNINA HLOVKNBKR NARODNIPODPOSNS JEDNCrT»
m^MMV
On« <htUm« po dofovoru Rokopisi
Narotoina. ^«dinjoSo drtav« (izvan Chlw>) fftJO m loto. fZJO as loto to SI J» m tri ommm", Ckkaso to Otoaro fSJO ao lato. t>J> SS sal
'•to. fi Si Viri Biaatwa. Is aa t—iooaaaMtra KJfc
N»»W» aa vaa. Ur iau atUi s UaCoat:
-PROSVETA"
SSS7-M la Ufftob Ar
THE ENLIGHTENMENT»»
Orru ot tka flbfMfr NattaSfcT BoaoTtt
Ow»>#^bj> Ua >k>Tnic Nal
Uslur ifctoi «r
Miibnenptiriri Mnftad Stota« (euapt Chicago) QSfta —rf fS»als» rofatrtas S<aS par
MKMBER of THE PRDEORATED PRESS"
i« m
D«tun r oklepaju a. sr. (Dec- tl*36) nplof vaiasa toiaaa aa aaaloru pn«*ni. 4a raai J* • torn daarom potekla nanJfcniaa. Pooorita Jo pravotaana,
da aa raai a« aatavi Hot.

DVOJNI OBRAZ KAPITALISTIČNE ČLOVEŠKE
DRUŽBE.
Časnikarji so že porabili na čebre črnila za članke o konferenci za razoboroženje na Vnorju, suhem in v zraku. Razni državniki ao prišli s sugestijami na dan, kako se naj vrši ta konferenca in kaj ^aj pride na devni red, da bo končala z uspehom in prinesla končno trajni mir. Pblitičarji, državniki in časnikarji so zapeli slavo ligi narodov in njenemu orodju-^-svetovnemu sodišču, da ata to napravi, ki bodeta skrbeli za trajni mir.
Medtem, ko se proslavlja svetovni mir v raznih člankih in govorih, pa prihaja vest iz Aten, da ae vrše U priprave za novo vojno. Stara smodnišnica tam doli na Balkanu ja zopet v nevarnosti, da pade vanjo iskra in jo požene v zrak.
Črno na belem de ni spisano, da pride do vojne, ampak do vojne pride, pripoveduje brzojavka iz Aten. Griki diktator Pangalos dela v sporazumu z britskimi diplomati priprave, da zagrme topovi na Balkanu, ako Turki marširajo v Mosul.
Mozulsko vprašanje jc ravnokar reševala liga in njeno orodje—svetovno sod i č če ga je rešilo na ta način, da je Mozul priznalo Veliki Britaniji.
" Veliki Britaniji seveda ni za to, da pomnoži svoje podanike za nekaj tisoč. Tam v Mozulu je v zemljskih plasteh za dve milijardi dolarjev naravnega olja. Že to na~ ravno bogastvo je tako veliko, da je obudilo v britskih kapitalistih požtljenje za prilastenje Mozula. Poleg na-rayneg& olja so v zemljskih plasteh razne dragocene kovinske rude, med njimi zluta in tivebraa.
Francoska vlada ima na prodaj precej starih potapljač, ki že sodijo med staro in obrabljeno šaro. Te potapljače je zdaj pokupila atenska vlada, mesto da kupi svojemu sestradanemu ljudstvu kruha,. Stari bojni htdiji, ki jih je kupila Grčija od Združenih držav že pred leti, zdaj snažijo in likajo, da ju pripravijo za boj. Luki Pirej in Solun se utrjujeta. Francoski inštruktorji vežbajo grško topništvo.
Ko se vrše te priprave za vojno na Grškem, pa Mus-solini povdarja v svojih govorih na javnih shodih, da je bodočnost Italije na morju. Mussolinijev režim izda velike vsote za vojno mornarnico in .pomorske vaje Italijanske mornarnice se vrše navadno blizo Malte in Cipra. Oba otoka sta namreč britska posest.
Med Grčijo in Jugoslavijo so razmere napete zaradi poti do Sredozemskega morja.
Tak je zdaj položaj na Balkanu in v Sredozemskem morju. Podoben je položaju, kakeršen je bil od teta 1912 do avetovne vojne z razliko, da ao pri napetoati, ki je postala med raznimi silami, igrale takrat druge sila na pm gosli.
Vojne priprave se vrše in napetost med raznimi silami zaradi privatnih interesov postoje. O tem ni več d ar nea dvoma. Koliko časa se bo obdržal umeten mir, je odvisno od tega, kdaj katera izmed prizadetih držav izvrši provokatoriden čin, ki ga državniki, pnisegajoči na kapitalistični način blagovne produkcije in diatribucije, smatrajo za casus beli i. Takrat zopet za vihra vojna furija.
Govorance o svetovnem miru ao toliko vredne, dokler prizna človeška družba ekonomski sistem za edino pravilen, katerega blagovna produkcija in diatribudja sevr-' šita zaradi profita mesto zaradi ljudskih potreb, kakor če bi se kateri človek na obrežju Atlantiškega oceana vle-gel na trebuh z namenom, da ispije Atlantiški ocean. Vaa prizadevanja v kapitalistični človeški družbi sa ohranitev miru prinašajo take uspehe kakor metanje boba v stena
Ako bi se tista sredstva, ki se izdajo v kapitalistični človeški družbi za ohranitev mirti, porabila za aocializi-ranje človeške družbo, t. j., da ae blagovna produkcija in distribucija vršita mesto za profit za ljudske potrebe in da vsa naravna bogastva postanejo splošna ljudska last, bi biU trajnemu miru veliko bližje, kot ima Z vsakim korakom, ki bi ga podvzeli v smeri socializiranja človeške družbe, bi atorili enega ali več korakov naprej aa ohranitev svetovnega miru. Tako smo pa še vedno Um, kjer smo bili pred izbruhom svetovne vojne.
PR08VBTH
i i
SOBOTA, 23. JANUARJA.
Napisal som, da nimam vsliko čaas za pisanje, še toliko ne, ko-likor g» tam Trunk pri vaem svojem pisarjenju odveč. Povem mu pa, da M bilo zanj boljše, če ae preseli na svoj "ohlcken raneh" v Fontani. Naj lapoka skupaj svoja šila in kopita ter vso kurjo hrano in »e preseli svoj kurji renč, kajti ravno mM ^HjHI^' .»11	daj v jnžni Kaliforniji hudo pri-
liko časa bomo imeli tudi vojne; kljub vsem mirovnim ^jkuje kokošjih pastirjev.
konfattnetfflMHttiiHttH^H^HMttklHMfiH
Razmera med raznimi državami »radi poželjivoati po naravnik zakladih ao napete in trefap je le majhne iskre, ki pade v Haodnišnico na BaikaAi in vea Balkan bo v plamenu, za nJim pa kmaltf zopet zažari pd vBem svetn. *
Kdor je res za svetovni mir, ae bojuje za udejstvenje socialističnega gospodarskega sistema v človeški družbi, kdor je pa za vojno, zagovarja kapitalistični gospodarski sistem. Dokler imamo kapitalistični gospodarski red, to-

SUKE fZRASBJM
Le Silk, IU. — Delavske rsz-mere se tukaTše niso bfcoftšale.
Zimski preroki so se mSlAzmo-tili, ko so nss strašili s posebno hudo zimo. Sedaj, ko M imelo biti najbolj mrzlo, je pa toplo. Pa bomo že prestali.
Ker je predpustnl ¿aa, se tudi tukaj zabavljamo. Na Silvestrov veter je društvo "Soča" priredilo Igro "fipanaka muha". Občinstvo, ki je napolnilo dvorano Slo-venskegs doma, je bilo zadovoljno z igro, petjem in plesom.
Dne 16. januarja je "Soča" i-gro ponovila v bližnji naaelbini Oglesby v korist Ženskega društva S. N. P. J. Po igri smo se pa kar po star okraj sko zavrteli, da se je kar kadilo. V nedeljo dne 24. januarja bo spet lttitho, ko bo "Soča" priredila maškarad-no veselico v Slovenskem domu. torej dsjmo se našemiti b) se zabavati, dokler 'smo živi, da spet za en večer pozabimo naše skrbi.	''	-:. - ^ >- ♦
Akeravno je tukaj veliko slovenskih deklet vsake sorte, velikih in majknih, so poroke bolj redke. Krivi so menda bolj slabi čssi, ali smo pa pečlarji prepočasni.
Kakor sem slišal na zadnji društveni seji govoriti da bi se tu ustanovilo neko napredno politične društvo. To bf bilo »eksj dobrega za našo naselbina
Mene so tudi nagovarjali, da bi začel agitirati za amarikari-sko mladinsko društvo, kot so bila ustanovljena'v Clsvslandu, Chicagu in Detroitu. Nam peč-larjem malo Čas dopušča, toda sko se tukajšnja mladina zanima, ssm pa vseeno pri volji pomoči.
S pozdravom vaem pečlarjem in pečlaricam. — Anton UdovtČ.
dja), sladkorno tovarno, dve mlekarni, tako, ds ima farmar lepo priliko oddati na trg vsaj svoje poljske pridelke.
Nasprotno pa je dvanajst milj od tu mesto Pahsades, Colo., v katerega okolici je iest premogov® rudnikov. Tam obratujejo kakor povsod drugod. Delavec komal toliko zasluži, da more pošteno preživeti svojo družino, aaj delsvci smo trpini vsi, izkoriščani pa naj bomo delavci ali
farmarji.
Zimo imamo Ju prav mila Snega ni nič, mraza ne. Smelo ififfrrf* rečem, da izgleda kakor Spomladi« /
Pozdravljam čitatelje Rrosve-te.-
Cleveland, O. — Dne 7. X. m. se je vršil v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu sestanek» na katerem se je razpravljajo o pomoči, ki naj bi jo nudili ameriški Jugoslovani svojim bratom v starem kraju. Sestanka se je udeležilo veliko število rojakov in val govorniki so na-glašali pomembnost tega koraka ter nujno potrebo, da priskočimo čimprej na pomoč. Na tem ssstanku je bil izvoljen pripravljalni odbor sa uatanovltev "Ju-goalovanakega narodnega udru ženja", kateremu bodi namen izvrševati plemenito akcijo, katera je bila započeta s tem sestaiH kom.
Kakor so bili na sestanku u-deleženi vsi, ki se za stvar zanimajo — brez razlike na mišljenje ln pripadnost po stranki — tako bodi tudi delovanje novoustanovljenega udruženjs. Prvi korsk je storjen! Da se pa začne čimprej s Intenzivnim >ih sistematičnim delom, da bo naša pomoč čimprejšnja, je sklical ta pripeljeta! odbor za d*e 5. februarja t L zastopnike vseh cle-velaodakih društev k sestanku, na katerem se ima razpravljati o u pel javi in Izvrševanju akcije. Plemenitost te je vsakomur jasna in vsledtega se računi z gotovostjo, da se bodo sestanka u-deleftila vaa društva. Očividno je, da ae mora akcija razširiti— potem ko bo oporišče položeno— do zadnjega kotička v Ameriki, kjer biva jugoalovanako srce: — Poročevalec.
Grand Junctkm, Cela. — Ker ne vidim nobenega dopiaa Iz naše naselbine, se oglasim, da ne bo kdo mislU, da smo še vsi pobegnili a farm. Ne, ravno obratno je: vedno dobimo kakega dodatnega Slovenca na farme. Tako je treba.
Glede delavskih razmer ik našega mesta ne morem poročati. Tu namreč nI nobenega rudnika. Meeto pa vseeno lepo napreduje. Gradijo dosti novih hiš ln tadl šol. Ravno sedaj zidajo kar štiri nove Šole. tako da bodo dodelane. bo v našem meetu kar trinajst šol. In to aamo v mestu.
1 masno tudi "canning factory " (tovarno sa konservlrsnje sa-
umloriRNteA
Glasovi članov flL N* r, J. fes , šitateljev "Prosvete".
Pittsburg, CaL — V M B. t d ne 2d. decembra L 1. št 206 mr. Trunk nekaj oporeka na moj dopis» v (Prosveti, ki je bil odgovor na napad mr. Cerneta h Sheboygan*. Trunk pravi, da se obregu-jem ob Cerneta, ker ni hotel pokopati nekega člana S. N. P. J. Pravi, da se je Cerne Vendarle branil denarja, ali Trunk vendar ne pove pravega vzroka, zakaj ss ga Jfc branil.
Nkprej zopet prinaša, kaj se omenil v dotičnem dopisu glede rev« Pievnika iz JoHeti, oziroma od daru našega društva št. 189 (katero ga ni dalo) in o prošnji nekega siromaka iz Psnne., kar bo samot ff°lft propaganda za S. ijT. P. J. Tako čveka "modri" Truni
Postavlja zopet, da hvalim u-radnlke S. N. P. J. in da priporočam poštenost, kar da je v redu, ko som priporočal poštenost glavnim uradnikom. Pravi, da jas trdim, da njih člani, to je od klerikalne organizacije, ne morejo reči, da so njih uradniki vsi pošteni, kar pa za lepo Kalifornijo to za dopisnika ni lepo. " Mogoče, da se kaj omenil o nepoštenosti? In morda sem se tu dl zsletel v njih A. S., ko sem omenil njih evolucijo, ko so si po dvajsetih letih prelevili glsvo kar v dvi in je zdaj ena zopet odpadla. Evolucija pri A. S. bo mogoče tudi sama omogočila, da bo izgubil še tisto glavo v bližnji bodočnosti ter se za vedno ugonobil.	H
Vidiš, pope, stvar z evolucijo je taka, da je rszvoj neizprosen. Pokojna Avstrija je 4<ronala" več stoletij z železno pestjo. Ksj je prišlo, veva oba dobro. 2elez-na peat, ki nas je tolkla stoletja, je aama sebe udarila. Mr. Trunk, le to si zapomni, da A. S. tudi ni tako Strašansko trdna skala, kakor mogoče še vedno miališ ti in vsi podporniki, katerih je pa čedalje manj..
Sure, Mike! Tudi danes ponovim tisto, da bi si bil Bryan mogoče še ohranil Življenje, če bi bil malo pogleda) okoli sebe in videl, kaj se godi. Čeprav mi Trunk ugovarja, trdim, da bi bil Bryan še živel^ ako bi ae mit ne zgodila tista nesreča z evolucijo. Ce jfe Trunk res Iskren v Vsem, kar piše, tedaj sem kajpada prepričan, da je nezmožen verjeti v to (Wfrtvo.
Al ss ne bova doatl pričkala radi tistegs, kar Trunk piše po ffsnčiškanskem listu. Povem, ds nimam tako lahksga življenja kakor Trunk. Jaz moram delati, da prihranim sebe In družino;sa Trunka pa delajo drugi.
Povedati moram tudi to, da smatram sebe sa bolj koristnega človeški družbi kakor Trunka in njegove atanoveke tovariše. Jas sem poljedelec, sem gozdar, sem železotVorniŠki delavec in tudi žalesničar sem. To je vae koristen poklic v človeški družbi.,,
Kaj je Trunk, aaj rečem vsaj enkrat "čaatltl Trunk", da ne bo užaljeni Na to ne vem odgovora. vsaj takega ne. ki bi pokaao-val. da je Is malo koristen Človeškemu roda. • •
Jajca ao tudi dražja kot škapu Hrji in svete podobice.
Dušno hrano, ki jo Trunk vei-Ijuje slovenski javnosti vsaki dan po petkrat na tedio, naj za-poka v svoj kovčeg (ali trunk) in jo 2 ftk opij ^ v močvirje aa svs» jem "pisanem po^u", da je al»-venska javnost nikdar več ne bo« videla...
Letos je v Pittsburgu še precej dobro, kolikor So tiče dela. Tudi "butlegerji" so očividno čez glavo zaposleni, le lakkoživ-cem ni treba delati. Deiavei garaj mo, če imamo kje. Včaaih bi radi, pa ni kje.
Vreme je precej hladno. VpČ kot mesec in pol nismo videli solnca v Pittsburgu in okolici... Trideset milj od tu pa sije vsaki dan. V FriacU js večna megla.
rsžja tudi ni kakor smo ga ime-leto nazaj. Zato pa aa imajo dosti v Evropi, kar zadostuje tudi nam. Prizadeto je očividno tudi Trunkovo "pisano polje".
Drugič bom opiaal od našega Pittsburga in okolice. Sedaj še pozdravljam brate in sestre, vse čitatelje Prosvete tUdI Trunka (on je reden čitatelj}. — Msx F. Rolih.
Ali ss
Prtjstelj iz stavkovnega 0 krožja v Penni mi piše:
"Naši verski zagrizenci ^ zdaj Strašno jezijo nad duhovni, ko so izvedeli, da so jih župniki mislili prodati baronom premo, ga. Dane* rentačijo, da ne dajo župniku nobenega denarja več. Radoveden sem, če bodo držali besedo. Ali so se kaj naučili ? A-ko so se aaačili, je dobro. Ce ae niso, bo pa "gospud" zopet vse, kadar se vrnemo na delo." >
Vai se ne bodo nikdar naučili, učinkovalo pa bo več ali manj. Ravno delavski boji so velikemu številu naših delavcev v Ameriki odprli oči. Spoznali so, da *o duhovni z malimi izjemami le golo orodje kapitalističnih izk*. riščevalcev. Njihov business je bera, ne vera.
a a *
Žalostna, novica is Skebeygana.
BERGER UDARIL PO VER-SAILLSKI POGODBI.
Washington, D. C. — Victor L. Berger, socialistični kongres-nik iz, Milwaukeeja, je dodal a-mendment k predlogi, ki določa 160,000 za stroške delegacije, ki pojde ha razoboroževalno konferenco v Ženevo, da sapniki delegate zahtevajo revizijo ver-saillske mirovne pogodbe.
Povdarjal je, da je nujna potreba za revizijo versaiHske mirovne pogodbe, ker ne bo .miru, dokler ne bo ta krivična mirovna pogodba revidirana. Ta pogodba je razdelila 15 milijonov Netncev med sovražne sosede. Novo ustanovljene države so postale militaristične vazalke Fran-zije. ■
Njegov amendment je bil vr-žen z dnevnega reda, češ, da ne spada v predlogo za stroške. . (Versafllska mirovna pogodba je kriva, da je danes lepo Število Slovencev in Hrvatov pod Mussollnljevo diktaturo in prepuščena na milost In nemilost podivjanim italijanskim fašistom.)
NA SMRTNI POSTELJI JE OBSODIL VERSKI HtJM-BUG.
Mar km, O. — tDr. Merrill B. Ricketta, ¿loveči kirurg in sve tovno znani avtor raznih medicinskih knjig, je 21. t. m. umrl. Pred smrtjo je prijel svojega Prijatelja drja. A. Rhuja zaroko in mu dejal: "Jas nočem duhovna, nobenega humbuga in nobene hinavščineN pri mojem pogrebu. Upepelite moje truplo in rastresite pepel čez grobova mojega očeta in matere." Njegova želja bo izpolnjena.
SOVJETSKE VODNE OCENJENE.
SILE
Waahington, D. C. — Poaebna komisij s ruske akademije za znanost je ocenila hidro-elektri-čne sile v Sovjetski Uniji na 64360,000 konjskih sil. Ta sila je za 60 odstotkov večja kot v Združenih državah.
Nisosemskl fašisti ss organi-strsja.
Amsterdam, 22. jan. — Dve fašistični organizaciji ata ae u-stanovih t Holandiji. Profesor Treub, bivši finančni minister, ki js vodji fsšistov, pravi, da bo kmalu potreben puČ. Položaj na Holandskem je zelo altf. Kabinetna kriza traja že dva meseca.
Ukradel 6 centov — tri
Chicago. — Harry Redmond, 86 S. May at. star 40 let, je viel šest centov s Čaanflrirake stojnic« ns uličnem vogfclu. V četrtek ga je sodnik Am G. Adama obsodil na 90 dni sapors v BrUe-wsUu.
Agltirajte ta "Pregreta"!
Društvo je odslovilo dolgolet-do tajnico. Krono in slavo js morala oddati. Ostala ji je le diploma lešnikov. Kot "kraljica lešnikov'' nam ostane v neizbrisnem apominu. Kdor hoče, naj to* čl soke. — Nova tajnica.
S a a
■ ~ .» «t.
Slava junakom!
Martin Durkin, junak čikaškega mesta, je bil v. sredo srečno, ujet v St. Louisu in pripeljan v Chicago. Noben president ni i-mel takega sprejema in Usti so fini dali tri strani prostora kkkor kardinalu Mundoleinu, ko je dobil rdeči klobuk. Vsa čast Chicagu , ki s tako častjo počasti svoje
junake! '	>; ,4 ' '
"	.. a a a
' , ■ • • • ,	V;
Pertinent na ipmšsnja.
Pod katero točko dnOvnoga reda v pravilih se lahko razpravlja na seji o, hinavcih in izdajalcih
naroda? -» Joše PSisst. ^ ■ ^ * * *
Namazana ligi narodov.
Cenjeni K. T. B.! Enkrat si vprašal kaj bi bila liga narodov brež olja. Ker še nisi dobQ odgovora, ti ga jaz pošljem: Liga narodov brez olja bi bila to,"kar je današnji salunar brez "munšaj-na" J -p- ?eter Slabe, West AMb, Wia. '	. '
' 1	a a a '	.
^ Sij rut
Pertinentno vprašanje — piše farmar irWHUirda, Wis. — tudi je, koliko farovških kuharic je že umrlo za rakom!
a a a	]•'
Italijanske kategorije.
Rev. .Trunk pnvi, di v Italiji ao poleg šenijev in umetnikov tudi polentarji. Radoveden aem, v katero kategorijo Trunk uklju-Čuje "svetega očeta."
a a a
Zveneči gvškž gostje.
Eden grških komisirjev, ki «o prišli v Waahington uredit od-plačevanje dolgov, se piši Dia-mintopolos. Mož s takim imenom nam silno imponlra. Ali gima Jugoslavija nikogar, ki ss piše Zls-tovič, Dolarovič alLSrebrnjak! a a af
Praktično spremstvo m poti v nebesa.
Cenjeni 2arkoniet! Umrl je mož. Njegova duša ae je napotila proti nebelom. Da<pa bo duša za vse slučaje "zašur*na", je bilo izvršeno eledeče:
Trije dobri duhovni so naredili in podpisali pašuš (potni list); mož, ki se razume ns avtomobile, je oskrbel dobro vožnjo; grocer ln obenem mesar js postregel, da ne bo lakote na dolgi poti; ker je pot trnjeva in ss lahko rastrga obleki, je trebi bilo tudi štacunarja. ki ima "dry good store"; muzikant je skrbel za kratek čaa; ni potu v nsbess še ni pošto, brzojivi, niti golobov, da bi sporočili slučajno nezgodo, žito je dušo spremil Petelin ; končno je bil pri rokih dober advokat, kajU nihče »e ve, na kakšne sitnosti lahko naleti duši. ko pride pred nebeško sodišče.
Teko. sdij sem povedil vse.— Resnične dogodbica. Pueblo. Colo.
a a a Zaključek.
Prečitajte kolono še enkrat od
S. If . P. J. J
januarja.
i
iurci so a rjeti, začeli proti Feng«.
¡Peking.	Spor med
vjetsko železniško upravo v i>inu in mandžurskimi vo-,i poveljniki je bil včeraj v sled odločnega naatope [ske vlade. MandŽurski Jhor Cangtsolin je odredil oiim četam» v Harbinu, da mo-
.	iti.*__di»» sm
raznile Sanhajkvan in »e u-
IZII1IC	rf— • —- ---(--- -	----O-F	J V. Uli
jo proti Luančovu. Medtem župnikov um že omračen, ko je
•	9 «	____1 ___1 î)aU1 ¿anin«__À.
Fengova ljudaka armada pri-
ivija na boj a Cangom v Je-
(Pred kratkem je bil<vporoča-[>, da sta "kristjanaki" gene-i Fengjuhsiang in mandžurski Ictator Cangtsolin odstopila in umaknila v privatno življe-Gornja vest pa dokazuje, sta še vedno aktivna.) [Tokijo, 22. jan. — Baron Si-ara, japonski zunanji mini« r, je včeraj na otvoritveni se-[parlamenta tajil, da je japon-vlada pomagala z vojaštvom jigu v Mandžuriji. Sidehara i dejal, da je Japonaka še ved-nevtralna v kitajski civilni (jni, čuva pa svoje interese.
U1I10V6 smrti
ie spominske svečanosti po | vsej Rusiji kljnb oetri zimi.
Moskva, 22. jan. — Sovjetska sija se je včeraj dostojno spo-Djala Lenina ob dveletnici nje-ve smrti. Vsi javni uradi, tone, prodajalnice ki gostilne zaprte dva dni in vsa Unija Ivjetskih republik se je zavila {črnino obrobljeno z rdečim.
tališča so zaprta in prodajale alkoholnih pijač je prepove-no. Časopisi so posvetili cele mi in tudi cele Številk* Le-aovim vrlinam in dosegam. Na če delavcev jn kmetov je Sub ostremu mrazu posetilo linov grob na Rdečem trgu.
tVCNA PREDLOGA SE MO-DIFICIRA.
Washington, D. C. — Pod M-irci nerednih senatorjev in ■otesti vpornih farmarjev iz ipadnih držav proti stari gar-. je senatni finančni odsek pri-1 modificirati Mellonovo davč-1 predlogo. Vzpostavili so zopet ivki za korporacije. Najbrž se ivek na dedščine tudi vzposta-. Predsednik Coplidge je pričel »jasnjevati, da on ne nasprotu-■davku na dedščine, on amatra I za idealni davek, ki ga naj ilože države.	*
Administraiijski republikan-in mašinski demokrat je so se iružili dozdaj, da se opusti ob-ivljenje davčnih vplačil. Pred ^ema letoma je eenator Norris )dil tako uspešno kampanjo za »ejem te določbe, dk je bile »rejeta.
REDA VANJE DNE 24. JA-NUARJA.
Chicago, IU. — Dne 24. janu-ria Ih) predaval v gledališču Jympic Joseph Schlossberg, e-n izm»'d starih borcev v orgs-^ciji Krojaških delavcev A-«lRamated Clothing Workers. redmet predevanja je "izaelje-*kovo američanstvo". Schloss-je rojen v Rusiji. Predaval o novih izseljenikih, s kek-iimi občutiki in ideali prihejs-1 v Ameriko. Predavanje se vrini željo Cikaškega javnega «•uma.	, '
ÏNATOR JOHNSON JE U »ARU. PO SVETOVNEM SODlftCU.
*«"hingtou, D. C. — Senetor Johnsoa iz Kalifornije je hud sunek proti svetov v,»dišču. Dejal je. de je to ^ '^-mokratične stranke, po vrinejo republikanci < i rta ve v ligo narodov.
Pomeni triumf sa Woodrow >u' na. Svetovno eodlftče je "•fovltlral kot lesenje skozi lr»n*ka vrata v ligo narodov.
FM* u filmih!
iiMiko.
'•C* ttsfamenta končan
Sodnik je odslovil poroto In o-JJtM župnika in mežnarja rrlzlv na višje sodišče.
I	.
Chicago. — Sodnijska obravnava pred sodnikom Hugo M. Fnendom proti monsignoru Pa-tricku J. McDonnellu in mežner» ju Patricku Shinu, ki sta bila obtožena, da sta vplivala na pokoj-
no izpustiti aretirane Ruse in nega župnika Daniela F. Mene smejo več vtikati v želez- Guira, da je zapustil milijon do-
Ui promet.	ufJVi 8V°Jega Premoženja neki
Mandiurske čete so začele pro- kitajski misijonski družbi, je bi-nti proti Tsingtavu. Rebelne «a končana v četrtek. Sest so-L čete, ki so bile zadnji me- sodnikov umrlega irskega žup-tepene pred Mukdenom, so n*ka je tožilo za razveljavljenje
A 1 ,1____J______nnAtvilrA	______1	.	. ..
oporoke h razloga, da je bil
delal testament.
Sodnik je po končani razpravi izjavil, da tožitelji niso dokazali, da je McGuire naredil oporoko v nezdravem duševnem stanju, nakar je odslovil poroto in oprostil obtoženca. Odvetnik sorodnikov je takoj izjavil, da se bo pravda nadaljevala do najvišjega sodišča. — Obravnava je trajala šest tednov. Obtoženca sta prignala na sodnijo 67 prič, ki so pričale njima v prilog, da je bil župnik McGuire pri zdravi pameti do zadnje ure.
Dalavska dlvMaafc
11 .
Chicago. — John Craig, 47, premikač, je bil v četrtek ubit pri delu na tirih, 54. in 16. cesta
v Ciceru. Povozil ga je vlak. . ————
SOVRAŽEN SODNIK DELAVSKIM ORGANIZATORJEM.
Passaic, N. J. — Policijski sodnik Davidson ne more trpeti delavskih organizatorjev. Dne 16. januarja je obsodil Harry Cohena in še tri druge zastopnike organizacije krojaških delavcev Amalgamated Clothing Workers na obtožbo, da so se nespodobno obnašali. To je namreč prestopek, ki se da raztegniti na vse. Cohenu je prisodil šest mesecev žapora in $25 denarne globe, drugi so bili kaznovani samo z globo $25. Kasneje se je sodnik premislil, pa je preklical zaporno kazen.
Vsi štirje so vodili stavko krojaških delavcev pri tvrdki Kopp, Feldman in Kopp kompaniji, ki izdeluje otroške obleke. Sodnik smatra delavca, ki vodi stavko, da se nespodobno obnaša. Unija za ameriške civilne svobodščine je ponudila svojo pomoč, kajti Pasaic ni mesto v kakšni azijski satrapiji, k5er lahko policijski sodniki postopajo svojevoljno, ampak je v Združenih državah, v katerih ni stavkanje prepovedano.
Nemški konzuli v Rusiji aretirani kot vohuni.
Berlin, 22. jan. — Listi poročajo, ds so sovjeti sretirsli štiri nemške konzule v Bstumu in Baku ju ob Črnem morju kot vojaške špijone. Konzuli so bili pripeljani v Moskvo. Nemšks vlada zahteva pojasnils.
stranke injia katere so prav pridno reagirali radikali in stru-Is samostojnih demokratov. Z vstopom Ratfda v vlado je ta hujskanja precej zvodenela in s tem je bilo tudi radikalom odvzeto najjačje geslo za velesr?-ski alarm. Namesto tege stopajo polagoma v oapredje druge gospodarska in politična, pa tudi osebna vprašanja, ki jih v takj veliki stranki ni mogoče popolnoma upoštevati, pa tudi ne izločiti brez trenj. Nedvomno 1» ta proces napredoval progresivno. Ti naravni pojavi, upajmo, če bomo na mestu, bodo precej vdžen mejnik proti pfodiranjU reakcije v državi. In Če ne bodo, bo nosilo na tem delavstvo veliko krivdo.
Beračeva mode. Ne Štefanovo
so našli v Zavodni v nekem brlogu zmrzlege berača. Kolsrja. Mož, ki je živel bres bivališča, v skrajni bedi, je baje trkal na marsikatera vrata in proail aa prenočišče, žal ao oatale njegove prošnje nevališene, in take je končal svoje življenje V 20. veku kakor pes na cesti. Slučaj nam je ponovni doltez, kako g*i-la je naša družba in kako preskrbljeno > v naši državi za reveže.
Truplo novorojenčka so našli na obrežju Save v bližini žele« niške postaje v Kranju. Kakor znano, se je pri obdukciji ugotovilo, da je bil otrok Mv rojen. Najbrže ga je bresarčna mati položila na obrežje, kjer je dete* ki je bilo zavite le v časopisni pe-pir, zmrznilo. Odrejeno je izšle; dovanje otrokove matere. Nedslna poročila o potrese. O potresu, ki jo ns Novega leta dan zvečer tako, razburil prebivalstvo, soglašajo vae poročtlA
trese 1. 1895 v Sloveniji ni bilo tako močnega sunka, ki bi ga občutili po vsej Sloveniji. V številnih krajih so nastale po hišah razpoke, šklepetale eookns.zazi-
padale na tla strešne ro povsod ps so ee aa stenah viseči predmeti zibeli še nekej če sa po potresu.
|V naslednjem priobčujemo sledeča zanimivejša poročile:
Jacaatovija
Razpad radikalne strsnke? V zadnjem času mnogo čitamo o prepirih v redikalni stranki. Nihče pa prav ne ve, ksj je vzrok sporom V radikelni stranki, ki že dolgo vrsto let krmari skoro izključno ssms srbski čolniček po razburkani preteklosti in sede njosti države. Strsnka je posta la v boju močna, velika ps je postala s svojo velesrbsko buržo-azno politiko v zadnjih letih. V teku let al je osvojila vae go-spodsrske in politične vplive, postala v jedru bogata državna atranka, ki zna svoj vpliv tudi pošteno izrabljati v okrepitev svojih gospodarskih in političnih pozicij. Vendar je pa naravno da U stranka, kakor vaake dru ga. ki nasprotuje razvoju in ne upošteva interesov širših množic. posUjsz velikostjo bol) ne-rodna. bolj neokretna. V veliki atranki. ki nime
ne modernizira.
čutili vetlo podzemsko bobnenje
fc Jugovzhodne štreni, ki je bilo slično, kekor ds bi se bližal vlak. Sunek se je zdel prvotno vertikalen, sledil pa je takoj stresljaj semintja, sklepni občutek ps je bil, kekor dls bi se vse zopet ponižalo v prvino. Med potresom je šum potihnil, s se tskoj zoffet pojavil pojemajoče v smeri proti sčverozspsdu. Bobnela je okoli. 10 sekund pred tresljajem, ki je trajsl okoli 8 sekund.
Kočevje: Ns Novega lete d*n ob 7:10 je bil tu močen potres. Sunek se je zdel v smeri od severa in je trajsl dobrih 10 sekund, spremljen od bobnenje. Domnevali so, da je bil v bližini ali pe daljavi morda večji potres. Kake nezgode ni bilo.
Zidani most: Potresni, junek se je zečutil tu ob 7:07. V neka-terih hišsh so se pojsvile ns zidov ju rszpoke. Prsvijo, ds sta bile ponoči še dva sunka, s bolj ¡sMa»
Kapele pri Brežicah: Kmslu, ko je v stolpu odbils zveŠar ura 7, se je zečutil močen sunek, na» to pe se začela zibati soba. Zdelo ae je, da je horicontalni potresni aunek od Brežic proti Zegrebu. Kovinaata avetUjka. ki visi na pol metre dolgem Železnem dre-
podobao morju. Vkljeb poplav* pa vlada okoli Popovege polja živahno šivtjenj* ker pat hajajo tjakaj lovci is Dubrovnika, Mostarja ia Sarajeva, Id prirejajo love na laečvirao ptin*. katerih je tamkaj ogromno števil»..
Najdeno truplo utopljenca.
Dno 89. decembra 1926 popoldne je ¿šestnajstletni sin železniškega kotnika, fven Jerovšek Is Kresnic, opezff v bližini kolodvora na desnem bfegu Seve ne pesku truplo moštaga utopljenca. JevevM je obvestil o sadovi tajnika občine Jožeta Zupana. U pa ftaadsrmerijo, nakar ao spravili utopljenca v mrtvašnico. U-topljenec je star pribliAao §0 let. Na truplu ni Mio posneti nika-kege ^nasilje, sato je verjetno, da je žel neznanec v smrt prostovoljno. •
Podporni Jidioti
laker? tt.jMU» iter
el
«lavni star n174» s* kawndall avl. chicago, i LUNO is
laVrlivfthii odbor s
UPRAnri OMJNÍt
ri nfciafciiea Aft*™« viertas, h. p. u. i,
VacrkkV oraiaîk

Pa. I st taiaik Matthe» Torti tala* bsfcUkaea «
glsalla Joša lavwtalk»
John Nagode:
f IZ SPMMMV
V Prosveti Večkrat čltam o nekem župniku Cernotu v She-boyganu. Wts. Tega človeka še nikoli vid«! in nikakih na-aprotttev nimam napram nje-mn, ker kakor rečeno, se nisve še nikoli vfdela. Vendar me je ono pisanje o Cernetu pripravilo do tega pisanja, ksjti spomnil sem se namreč is svojih detinskih let v domovini, kjer je bil tudi neki Župnik po imenu Anton Cerne.
Bflo je leta 1878 v moji domači vssi ns Notranjskem. Doteds-njl župnik nss jq nanagloma zapustil. Tako hitro in nepričeko-vano je bilo, da nikdo še mialiti ni ipogel tega. Vse je Žalovalo po njem, pa žalovanje ni magalo: župnika ni bilo nasaj. Ob nede-
______ ____Maoa asa. H.
JoMfk Zorka, RPD. ¿ las IU, Waat Nawtua. Pa. Aatoa tolar, Baa IN, Oroaa, laoa^ so |afoaeiio4 Fraak K lun, Baa MS, tSiafcol*, MlaaM aa aa«. aa Ma OoMk Bas IU. Baak Berta*« Wrow
Nadsomi odbor :
Peal Bartor» atsMaftlt MM Ba. taanSali Avo« CUaoeo, IU, Bkhaid J. lavaHaBu MM B. MèBord Ava.| Praak Baje, HM W. Utk St. CM*«« III
ZárnUtmi odkori faaBtf flraak AM UM is. Crawford Ara. Cklaose, IM.« Ješ* Oraajys m MU BU CMaoso, ». Joke QMS* MM Bo. CMftao Pork Ave.
▼HBOVNI MIATKSt Be. f. J. love, OU It. Clair Ara. Clavaba*. VSA PiaMA* M aa
Ok SXrTÄÄkSii.
V Wrm S BLAQAJMHBIMI POBU m »oMJaJe m B. y. P. J. MUI Bs» UwdSH Ato. naiaeM^j%

maševat, ki gs je pa bilo trebs poael>ej plačati.
Zupan je i&el velike težkoče. Ce se je rodilo deU, je babica naznanila županu v kakem stanu
bali so se dimniki, ponol^d¿ £ počtkttI do opeke, sko-1 •Jit
Sest tednov so bile take preglavice v far i, česar pe se Je župan naveličal. Sklical ie občinski odbor, da ukrene, ker škof noče poslati novega župnika. V teku enege tedna je župan ie dobH obvestilo, naj Ima vee
uuuii uuvcoum, umj num »oc
Višnja gore: Ob 7:09 so za- kpriprsv1jeno, kajti zaželjeni žup:
nlk pride v par dnevih.
Z bližnje železniške postaje jfc prišlo poročilo, da je došlo pohištvo ze novega župnika. Vsak faran, ki je imel konje in voz, je bil pripravljen voziti. Ampak župan je imel prvo besedo.
Poročeno je bilo, ds župnik pride drugega dne od desete do enejste dopoldne. Vse je hitelo s pripravami: šolska mladina s učiteljem, župan, odborniki in farani. Pri sosednji podružnici evete Barbare je poštami cerkovnik obljubil, de bo is zvonike ns vrhu strmega hriba pazil, kdaj bo prišla po cesti kočljs, in ko bo ugledal, da bo nemudome pričel zvoniti, ne kar bo zazvoni lo tudi v farni eerkvi. Neprilike pe so vedno. Cerkovnik je pašno gledal In roe ugledel kočijo. Vesel je pričel zvoniti in zs njim še v fernl eerkvi, kjer so tudi le komej čeksll. Po petnsjstlh ml nutah je pripeljsl po ceeti pričs-'kovani vos, ps ns veliko rszota-ranje farsnov je bfl to vos nekega ne eemenj namenjen egs lončarja. UvideH so, ds je pomote, empek lončar se je vendarle zadovoljno muzal, ds takega
nobeni
Kočijo z župnikom so fsrsnl
gu, ae je zlbsls od severe proti ¿¿k^jf *<. dolgo popoldne. Neetrp-
jugu. Šolo Je treslo gotove minute, de je po strehi škrobo-tslo. Kekih 10 minut pred potre-som se je slišsl od zshods močan ium, kakor bi prihajal tovorni avto ali pe hud viher — piš. ,
Nor semški llet v Kočevju, Kakor poročejo iz Kočevje, prič-ne v kretkem izhejstl nov nem-ški Ust, ki bo propegirel mirno sožitje in sporazum obeh narodnosti na Kočevskem.
Smrtna kooa. Umrl je dne 2. t m. Jootp ftenk. dolgoletni hišnik Nerodnega muzeja v LJubljani. Dne 3. t. m. je preminul v Ljubljeni g. Hugonu Hledku 19-Irtni sin Dalibor. V Celju je u-mrl in Je bil 4. t. m. pokopan Celjanom znani kavarniški mark^r g. Feliks Stare.
Obrtne šok v Crnl gori. Oddelek zs strokovno izobrazbo v mi-nistratvu za trgovine In indu
ogrožajo nje kompektnost
Radikalom ao doslej prav dobro aH**» plemenakft hujrttarije. ki ao jih gojile ns eni .treni estate-
to je, ki ne izpopolnjuje svojegs nazirs-
nje do družbe f^f^gj l¿^e je eklealf ustanoviti dvo in bolj novi na^. r^jfti^- _ ^^ ^ f ¡¡¿^ ^
Ha vi v Črni gori. Poplave Popovega psijs. Iz
j id or Hercegovino porečejo, de je celo Popovo polje pod vçdo i«
ni so že bili, tods vse so pozabi U, ko so gs dobili v svoje vrste. Vse je drvelo skupej, de vidi novegs župnike, a keterim ste pri šli tudi dve poeternl žentrl.
2upen Je Imel v imenu občine prvi pozdrav. CeatlUl je novemu župniku, neatrpne ženice ps ao mu medtem le pofjuMjele roko Ker po tri hkretu so držale ze žepaikovo roke in jo polJubljsie Bilo je smehe vredno, pe vendsr vee zelo raeno. Mali le vedeli nismo, kaj vee to pomeni.
Zupan je spremljel v župni šče župnika in njegovi atarki. k aU se Imenovell sestri. Občinstvo pe se je zadovoljno razšlo ds so dobili spet župnike.
Prihodnjo tuMio je župnik pokazal, de hoče predvsem pre-drugačiti cerkvene pevko. Ugovarjati kajpada ni kotel nikdo glede petje. Orgeaist Je bU učitelj. ki pe tudi ni hotel neoproto-veti radi petja Ko amo aastsd-njo nedelje prišli k maši. smo pe videli, de sta pri učitelju na kom
samo župnikov! sestri.	. -------
\ - Tiste nedelje ne bom /nikoli¡kaj se je tgpdllo.
II) KOTNI ODS Kg I Marth taleaatkar, »raiaadalk. Bot m. Morton, Okla; Praacaa A. —Amt, MI? B. Blétsway AvoTCklaaio. Ilk 1 Jako Brila»ašll. ulli bs-■kpia Ava, Waat Park. OkUj Marr Uéarkk MM B. Wim? Ars. chi-aase, m.i Jaka iMlalj Boa H, Maakaaa, Po.
BOLNllBI ODSKK: t BIM Movak laišiišalš, BI74I B. LevMM* Ava.
VZHODNO OUOftJBt BATADNO OKBOtJlt
IIL
■uuir, w»* »hi ■hpwïwi
▼si Mal M saaasi ^
Tisti dan ni bilo vaje v petju. Le strel hoda je bilo,'vendar sem s težavo prispel domov. Voa ate- ' pen in krvsv aem bil. Msterl sem vae resnično povedni, di nlaem bil asm nič kriv. Kmalu ao bilo aoaede zraven, sklekle ao mi o-bleko In z grozo gledale, kake u-derce sem dobil. Spravile ao me v posteljo In akorsj vse jokale.
Zvečer vrnivšemu očetu Jo meti povedala. Trepetajo se je oče približsl postelji In zrl na veege pretepege in renjenega 0-troka. takoj nato pa se podal župnišče.
Župnik je prosil mojega očeta, da ae poravnsta, ali oče Je hotel stvsr nsznsnltl sodišču. Bilo Ju vse porsvnsno, lo jss več dni nisem mogel v šolo radi prejetih
udarcev.
Pa tudi našemu župniku ni bilo dolgo usojeno pretepati otroke. Dobro leto po mojem dogodku, bilo je o veliki noči, je po popoldanaki alužbi župnik šel v aprematvu oerkovnlka v zekrl-etljo. Tem Js umrl. Dsnea počl-vs, tods moj spomin nanj ne po-Čivs, ker bil Je Anton Cerne.
ÂÂROÔMMM
pozabil. Večinoma vsi so bUi ns-sprotni, atran ao se obrsčsli in nlao mogli vedeti, ksj je to. Ljudje so as jezili, a kmalu ao bili pomirjeai: župnikovi sestri ste biU cerkveni pevki.
2enske dolge čaee niso mogle izvedeti župnikovega imene. Ne-kege dne pe je prihitele sosede povedat moji materi, de novi župnik piše Anton Cerne. Brž je stavila svojo opesko, da se ji tako ime no sdt lepo. Pristavils je le, ker je vedela o novem župniku, nem reč de jo Hude jose, posebno, ps ds se jezi, ker je bil prehitro premeščen. Novi župnik je bil atsr okoli 40 let, visoks postava, bolj temnega obrala in suhljat. Nosil je vedno škornje dokolenke, auk-j njo dolgo do stopel. Župnik Cerne Je bil stresten pevec, samo glssu nI imel prsvegs. t ;
Takrat ssm hodil v drugi rszrsd ljudsko šole, v kateri je bil Cerne katehet. Ob torkih je poučevsl tudi petje po pol ure. Pri tem ftuku Je rsbil goali, a katerih nss Je učil glssove. V šolo Je vedno prinesel s seboj tddi tri čevlje dolgo pušpenovo psllco, močno in trpežno, ds bi se ne zlomile. Zs prvo nspsko smo morsll kstehetu Cernetu nsstaviti roko, kstero kssen je šupnik imenovsl "poca". Za vs-ČJI pregrelek je paglavec dobil dve "poeiM. Gorje ps, sko bi is-msknil roko, da bi gospod nič no zadel. To ga Je Uko rssto»6tilo, da je kekor blszen tepol pe glavi, po rokah in sploh kamor je psdlo, toliko 4ese, ds Je otrok obležsl ns tleh. Ljudje ao ae zgražali ns Uko početje, ampak val ao m župnika beli.
O božičnih praznikih Je bilo. V torek nam Jo župnik pripovedoval e bogu. keko uamlljon Je. Pri tem naročil meni: Ti. Jane-sok, pojdi po tisto reč. Naročilo je bilo bolj kričanje kot lop govor. Vedel som dobro, da ml naroča, naj prinesem gosli, ki jih roki pri podočevanju petje. Skočil sem v župnišče, IU jo bilo le kekih dvajset korakov od šote. Preskočil som skosi vrste in ob istem hipu aem ležal ns tleh Bilo Je saavrrt ledeno in epodr-
anite mi js. Zraven men* je U-	"5 - . !
šala mala vroča, v kateri so bitejMTO U l«to $6^0, pol teta gosli — poškodovan«, toda ne $8.26, im člane |6J0. vem koliko. To ae pe «pominjem, U fiWrof9 itgne ZB pol te-
ttej %Z:	"L2 « M^.Mmltto pa
iS,' BMBMB a tati pred njim, Tadillk s(BM XB Evropo
dvignil Je pelko in z v«o allo ss- $|.70. Clanl dopls/sjo samo mahnil po rokfc tlllM js ¡liahlldS [||| da bi mogel vsdrtati drugo, Jo-j kal aem ia proail, j*a milosti nl(
Znamenje (Dbc, 3J.-1925) pomenit da vam J« naroénfna potekla ta dan. Ponovit« Jo pravočasno, da vam lista t* ustavimo. AIcoHbUb« proj-mete, J« mogoče vstavljen, ker al bil plačan. Ako Jo val tiet plačan In f a na projma-t#, Je mogočo vstavljen vtl«d napačnega naslovs, #IIIU aam dipésnloo In navadlU atsri In nov« naslov.
Nall zastopniki so vsi dru-štveaJ tajniki In drugI zs-atopaikJ, pri katarih lahko plač«!« naročnino.
Naročnina za četo teto Js $6.00 In an pol lata pa $2M. Clanl 8. N. P. J. doplačajo sa p* late «l.fO In za celo
let«	%
Za mesto Chlrsgo In CI-
Naročnino lahko tudi sa-
Ukazujoč ml me Js venoar, pripravil, da «em naaUvil roko ati koma) )e zamaknit, eem v t- ; •tem kipe tudi le izmaknil To dej pe grom.	ge Je -tm
km Jeza Pa asj splok m- vem.
vendar , ml posljeU na noalov
unAvnmvo ^PROSVETA
2457 n. LawiMlalf Ave. C HICAGO, ILL '
It— Albreht:
V ZATIŠJU
i)
Življenje j* poUiulo » miru, brat vsakršoih posebnih sprememb in bres vihravosti — tiha stvsrics, ki blesti na zunaj kakor lošč in že s hladno svojo lučjo tebranjuje sleherno pre-gledovsnje tega, kar jo skrito pod vrhno plastjo. Sešla s,ta se bila tako — ker je bilo menda njemu dolgčas in je slučajno srečal njo, ki je bila dobra ženska. Vsaj Peter Petelin je mislil tako, kader je v trenotnih odmorih urejal spomine. Bil je urednik, človek z zunanjo uglajenostjo kakor njegovo življenje. Kljub temu je sredi vsega tega včasih padel iz toka, pobrskal pod lastno skorjo in tupe-tam spezil črvička. Pa kakor ja bil pravzaprav vzpren in moder, je živelo v njem toliko nežnega otroka, da ga je bilo meatoma sram vseh tistih pegic in zgodbic, ki jih je imenoval pred svojo vestjo najraje mladostna ne-, premišljeno«t. To so bile skrite zadeve, melo mračne včasih, odsevi donjuanztva, kakršnega človek rad zagreši, dokler je še kri vroča in lazijo misli okrog cvetja...
Podobno je morda mislila Lina Petelinova, ki je ljubila moža dan na dan z enako vztrajnostjo in z zmernostjo dobre in pametne ženzke. Kajti poleg dobrote Lina tudi pa-i nikoli ztikati po kotičkih, kamor bt je ne bila zllila dolžnost.
Peter Petelin je visoko cenil svojo ženo in njeno previdno obzirnost. Zlasti se je zavedal tega vselej okrog prvega v mesecu, ko je bilo treba odšteti od plače nekaj kronic za eqo najbolj nerodnih mladostnih nepremišljenosti, ki jo živela in rastla pri zapuščeni materi in brez očeta. V takih trenotkih je zmogle Petra Petelina celo prava otožnost, ki ji je hotel dati duška, da bi jo prognal od sabo. Bil je udarjen maled na modrujočo stran in je hotel ročl kako besedo o morali in o zablodah. Zdelo is mu je tudi, da je dolžan opravičila ženi, ki mora zavoljo njegovih prejšnjih dni toliko bolj štediti v go-spodinjstvu. * A	*
je premogle gospa met in ni maf*J*
............■ "S'
Tako se je vsekokiat zgodilo, da je prišel okrog prvega domov in je slovesno obsedel s zak
•ko družico na zofi. Silo je to zvečer, ko še ni treba luči v bi, pe vendar ovija vse predmete mrak, ki blaži človeka f nekim prijetnim snom o skrivanju. Petru se je zdelo, da je sem in mehak, nežen zevoljo dobrote in vsled svoje visoke etične vred-sti. Občutil je toploto kraj sebe in je vedel, da je to pozdrav dobre sreče, ki mu pomaga stremeti navzgor iz vsakdanje gido-be in iz mladoetne nepremišljenosti. V mehki zatopijeoosti je poiskal ženino roko in jo je pri» držal v svoji. Občutil je kožo, ki je bila na nekaterih mestih za spoznanje razorane od dela, a Vendar še nežna ko vrtničnege lista cvet Tedaj se je primoral s krepostjo odločnega mola: ■fBokier človek ne pozfla takega tihege življenja, res ne ve, kaj je sreča. Nebogljeno človeče brez družine, ze mi zdi veš — kakor metulj, ki zablodi ne gorečo svečo v nadi, da je našel sladek cvet. Tode vročina opali poroti in tipalke, vzame moč do ptfete in ne da utehe... K slu prikljuje še savest, da je človek sam kriv svoje nesrečo in da ni vsfe zdravnika na »vetu, ki bi popravil pisane poroti..."
Ko je utihnil, je bil ssdovoljen in uverjen, de je govoril lepo; blagoglasje lastnih besedi ga bože še po ušesih. 2ene ss je naslonila nanj, da mu jo počivala z licem na rami In so ga ščegetali mehki lasjs po obrazu.
"Tako sem zadovoljna v najini zreči," je izdala skrivnost in mu je pošepetala tajnost, ki jo pričakuje.
Peter Petelin se je sgsnil v hipnem razburjenju. Zazdelo ze mu jo nenadoma, da ne sme motiti svetega trenotka v obitelji s svojo nesvsto izpovedjo. Lina itak sama sluti, kaj In kako je bilo š njim, pa ne mara razdreti iluzije one blaženosti, ki jo je bila mogoče razpregla v svojem srcu... Vendar mu je ušlo kljub drugačni nameri:
"Zmsrora som vedel, ds te nisem vreden —"
Prišlo mu je v tronotku tako, da je res občutil, kar je izrekal ■ tako zelo «občutil, <la se mu je začel tresti glas in ga je
V sobi je
i in mokre, V sol popolna tina in
melo v očeh, ki So doma vroče vladala
spe Lina je razločila ževo pospsisno dihanje. Oklenila se ga je okrog vratu in ga je poljubila na usta:
"Ti moje vse!"
Tedaj Je Peter Petelin občutil blaženost, Id se je ni upal dotakniti niti z najrahlejšo besedo. Sete čez dolgo je pogladil ženiflT mehke lase in je ljubosnivo povprašal po večerji.
n.
Okrog prvega je bil Peter izven svojega uradniškega poklica zelo družabno bitje, ljubil je gledišče, koncerte in zabave, zlasti pa solidne meščanske gostite«. Vedel je, da je ženi hudo, k ves meeec preždeti v kuhinji in pri tekih gospodinjskih opravkih, ki priklenejo vse misli na golo vsakdanjost, kakršna pari človeka po raznih plskrfh in drugih posodah. Posebno je občutil
0 pozemskih dobrot in kazni kakor gosenice, hladi te brasbarvi, da je kilo na
tiskala je polival
njih mogoče razločiti samo ki so v gridnem odiranju
Nsd
vonj po,tobaku in po pijači, nerazločna meglica dima, polna Šepete in slutenj spolzkih reči Po mizah je bilo razpostavljeno cvetje, okajeno in kakor ukleto.
Peter Petelin je sedel te je v krepkem razmahu naročil jrijače. Natakarica, ki mu je stregla, je bila sveže, čeprav so jo Že tešila lete in zgodbe goetilniškega o-zračja, da je bila niena koša čisto voščena in ohlapna\nallk sla-
bo napihajenemu mehurju. _ Uradnik je pil in bil prepri-po čfn, da je vse, kar počne, samo žrtev napram Lini. Praznil je ča-Šo za čašo, lepo počasi in premišljeno, kakor dela človek kadar žrtvuje. Pri vsakem požirku je čutil, kako počasi odpada lošč. Kretnje so osvojile svobodnejšo smer, na lica je legla rdeča bar-
nje. Saj je mislil celo on sam, kako bo to slovesno te prijetno* ko zakliče v obitelji nov član. Kar je bilo preje, nI bilo v zakonu te z žensko, kakršns je Lina, sploh — tisto je bilo samo mladostna nepremišljenost, r Id žre zdaj krone okrog prvega!... Sedaj — to je čisto nekaj lastnega — osobito prv,ič!
V prijetni navdufrenoeti je krenil Peter petelin v restavracijo in je aedel tako, da ftr udobno mogel pregledati* ves prostor. Ljudi je bilo polno samih veselih in brezskrbnih ljOdl ki m posedeli tu in so čevrHali tako pritajeno kakor tiste.male muši-ce v zolnčnl kopeli, ki se Človek kom^j drzne misliti o njih, da se ppmenkujejo med sefcoj. Vse se je sklanjalo, se je nagibalo v taktu in je uživalo pestre dobrote. Bile so tu mlade gospe, ki so govorile s preračunjene ubranostjo svojih oblačil; dekleta, ki jim je ušla vsaka namišljena beseda v pogled, a poleg njih Sen-ske vsakdanjega kova in natakarice, brezstidne ln gole, čeprav so bile oblečene tako vestno» da so jim čepeli celo vratovi v* črnih čipkah. Vmes sa ideli — v večini po številu — moški, var-hi in tekmeci, trebušaati iljubi-
to sedaj, ko je bila žena takore-	- -
koč svetišče, potrebno in vredno, ve in v misli je planila razposa^ svobode in časa za pramttljeva-	Oči so begale semtertja
trn vse iS ss
TRANK OGLAR,
ai mm
Agitirajtaza «Prosupto"!
BAD BI IŽVEDEL
moj brat doma od Palčje .Krasu. Pred leti je stanoval ¿i ^ na Carry Avenue. OdW i iz Clevelanda ileou!
kam. Rojake in člane S. Kpj
ni
vLZmlZ	kdo ve ** njegov
rPUSU «*ov mi to nemudoma naj
rov m
Mazm
avnaj
ni, za kar sem privolji pora® vse eventualne stroške C« ¡j sam čital ta oglas naj mi pife! naslov: Frank Cesnik, 57s Prasser Ave., Clev<4and, Ohio
In pogledi so po vsem prostoru iskali paše. Kakor sami od sebe so zečeli prsti bobneti po mizi isuglava je vstala na malce predolgem vratu liki glava purano-va, kadar išče družice.
(Konec prihodnjič.) v" •• . • v' 1111 ' ■ '
Splml Jssspfc MeCste, MvN frsašlšksa ia profssor v miduiIUo. Prsvel A*
(Dalja.)
v, Nepreetano menjavanje prebivalcev samo-% stena je tudi prineslo nekoliko odrešenja od monotonosti življenja. Vsakih osemnajst mesecev so bilo volitve, pri katerih ee menjejo predstojniki in so redovniki prastevljeni iz enega samostana v drugega. Že mesece naprej vlada napetost v samostanih radi sprememb. Nezadovoljni podlošniki imajo priložnost, da pokažejo svojo Jeao, ko jo komisar kakor "obiskovalec" poslan is Rime. On ima strogo tajen in zaupen razgovor t vsakim menihom v provinci, . prodno so izvedejo volitve. Po nekaterih samostanih je predstojnik izvoljen tudi za vze življenje in pri takih slučajih ga stanovniki samostana izberejo z veliko preudarnostjo. V našem rodu kakor tudi po mnogih drugih kongregaci-jah so bili lokalni pradatojniki ali gvardljan! samostanov Imenovani'od višjega sveta, kar bom opisal pozneje. Po končanih osemnajstih mesecih so morali izročiti svojo odpoved, če je njih dotedanja služba bila povoijne, so bili tudi lehko ponovno izvoljeni. Kako pogosto se menjajo pradatojniki, je vprašanje splošne sado-voljnosti, kajti noben predatojnlk ne uspe, da bi si mogel zagotoviti naklonjenoat vseh menihov. Eden najbolj prijaznih in zmožnih menihov, ker sem jih kdaj poznal, je bil oče Beda, izvenredno skrben, odkrit in nepoeveten. Obdržal pa je svo-jo službo le leto in pol. Po končenem terminu je bil s veliko teževo pregovorjen, da ni zapustil nešega semostans. Vedno so intrigirali, ko ao imele priti volitve.	\
Tudi prasniki so bili nekaka rešitev fat eno-ličnoetl življenja. Celo v dneh največjega ubo-štve smo prasnikr obhejell s veliko vraelostjo in bogetimi jedili. Vedno so se nsmrei našli razumni prijatelji pli samostan ali dva redov-nlc v bližini in kake opetije. ki so nes saložlll ob posebnih prilikah. Ob takih dneh ni bilo ukazano. da moramo molčati pri mizi. Pratrl so s? združili v splošnem pogovoru, včaaih je bil dodan celo koncert, petje o "starodavnih čaeih" je odmevelo med samostanskimi sidovl. Naš refektorij Je bil namreč umno urajsh. kakor o* bičaj no vsi raktoriji. v ozadju poslopja, da nas od Um nI moglo slišati posvetno uho. Vino se jo prelivalo celo v naših dneh uboštva. Bilo je šibko renako vino ali kak porto slabejšo kskovoeti. Ampak ko se je vrnils prosperiteta v naš klo-štor (te ao priakočile generotno lg»i ujetnico), takrat smo pili dober porto. koaerac wteko smo stienUl in imeli v veliki količini šampanjce. Tudi dijakom ao s liberalno odredbo dali vina in če je bil kdo preveč verski, de ge je odklonil, ge je drugi pO»toliko velikodušnejše. Mlediči
i»—
"najstih do devetnajstih let, ki doma niso ttikoli videli vina, so spili svoje pol steklenice po enkrat ali dvakrat na mesec. V prejšnji proporci j i so pozneje postali nezmerni pijanci.
Dolgo pripravijaajo na mašništvo je ljsoo v stopnje, po katerih pripravnik sačetna posvečenja in rede. V rimski cerl _ sedem redov, skozi ketere mora Iti posvečehec, štirje manjši in trije vašnejši, "sveti" redi. V prvih dneh cerkve je vsak red označeval posebno kategorijo uradnikov, v kateri je bil pripravnik za mašništvo zadržan za nekaj časa. Prva ceremonija—dajanje tonzure—ko škof simbolično odstriže pet šopov las z glave neojfita (no-vomašnika), je formalno vpeljanje v vrste maš-nlštvs. Medtem ko škof simbolično striže pet šopov las, mora ^mladenič ponavljati za njim: ^Gospod je del moje dedščine". Klerik je namreč tisti, ki ss je posvetil slulbi (eleros) boge. Poznajo prejme štiri druge rade manjše važnosti in je uspešno povišan v vratarja, bralca, izganjalca hudiča in levita. Dandanes izstrižejo tonzuro

Nasveti
jiuarju.
rja-
T Piše Frank lli»É|ÍI
— Sedaj je čas za klajo izka-
tiega ovaa. Kdor ima urejeno lfralenje ovsa, naj pridno kali In poklsjs perotnini. Kdor pa ni-ma take uredbe, naj pa poklada 9bilo pese, repe, korenja, krompirja v zmočenih pšeničnih dtró-
Vedno pazite, da kokoši ne
tfubijp na teži Ako bi videli, da izgubljajo, priči dati več suhega žita in voč mokrih pšeničnih otrobov z koruznim zdrohom. To je najboljši "meš" z pridatkom malo krompirja.
— Posteljite kokošem po tleh a suhim žaganjem,
in dajo druge manjše rede med samo eno ceremonijo, kajti nižja opravila so končno vsa vklju-čena v višjem. Toda konservativnost cerkVe se le upira, da prejemnik rodov prejme vsak rad sase. Tsko mora novoimenovani vratar še vedno ceremonijelno korakati k cerkvenim vratom, katera odpre in zapre in pozvoni s zvoncem, prodno ga more škof poavetiti v bralca. Punkcijo izganjslca hudiča danee lahko opravlja duhovnik, ki mu to dovoli frof. Na zepad. Irskem, kjer Je še vednd veliko vraiaratva v hudičevo delo in moč duhovnikov, ni izganjanje hudiča redka prikazen. Izganjanje pe nI nepoznano niti v prosvctljenem Londonu, de pred krStkem sem izvedelo slučaju, kjer je nameraval kardinal Vaughan izgnati hudiče iz obeedenca, ampak zli duh jo menda groeil, da bo napravil velikansko notranjo škodo* če bo Izgnen, radi če-aar ao ceremonijo odpovedali.
Dijak navadno sprejme poddijakonet v starosti 22 let, dljakonat pe naalednje leto. V ' samostanskih rodovih, kjer je že biU storjene zeobljuba večnega devlštva. niso ceremonije teko vašne. dočhn jo dijaku za poevetno mašni-što poddijakonet usoden korak. Zaobljube je storjene s daljnim korakom v mašništvu na povabilo škofa, čeaer se je že veliko dljekov odreklo haš v zadnjem trenutku. Dolga ceremonija po-žvečenje je impresivne, vendar smešna. Vsebu-1 je veliko lepih molitev In simboličnih obredov, v katerih je tudi mnogo delov, kateri so «e davno Izgubili vsak pomen in veljavo.
Dve leti imate preteči med sprejetjem dija kanete in mašništva. tode mi smo prejeli tri valje rade v teku šestih mesecev iste dobe. Oerkveirt zakoni so vedno lahko opuščeni, če pri-de dovoljenje Iz Rime v nenavadnih okolSOnah Izvenredno razširjenje olajšav pri duhovniških
(Dalje prihodnjič.) 7
ia apnom ali pa s pepelom. Tudi drobno nasekana slama je doM. Varujte kokoši prepiha, ali vseeno pazite na čisti zrak.
—	Ne mislite, da "meš" nima dosti snovi za razvoj organizma in za produkcijo jajec. Pše-nične otrobi imajo skoraj vse ra-dilne snovi, ksr jih potrebuje jajce. Bogate so tudi ha vitami-nah. Koruza ima dosti masti, nadomestiti pa moramo perotnini s snovmi za pripravo lupin z polževimi lupinami (oizter shells), ker si kokoši pozimi zaprte ne morejo dosti teh snovi nabaviti.
—	Kokoš hoče navadno prvo, ko vstane, piti vodo. Toraj je treba njim najprvo priskrbeti vode zjutraj.
«INiM PKIKBD1TEV SLOVBN-gKIB ORGANIZACIJ V CHICAGO.
glevsnski dom, štev. M C N. P. J,— VtesUcs v soboto, CS. jaa^ v dvemel S. N. P. J. Soe. klub štev. 1, JSZ. — Drsauka
esrw1**»*5
DmštVo Zarja. — Vssslies da« SO. jsansrjs v Narodni dvorani.
Društvo Nada, štev. 102 8NPJ.— MaŠksTsdss vsssUea, v sobote C februarja, v dvorani 8NPJ.
Društvo Narodni Vltasl, štev. 80, 8. N. P. J. - lfaikaradna tomIIcs, v soboto IS. fsbruarja, v dvorani S. N.
■
SPtEJEZA VSA VTBKJttSKO ONTSPAMJOeXKUL
Tlaka vabila ta veselice in ahoda, vixitnlce, ¿aanike, knjige, koledarje, letaka, itd. ▼ aloven-aken, l^ratakem, alovaškem, čeflcem, nemškem, in drofÜL i^^:''"'

VOKTVO nSKASNE APELIRA
l P. IA
OVHE RAIMA V SVOJI
CENJ! ZMERNE, UNLÍ8K0 DELO PRVE YKSTE.
VODSTVO n* 8.N.
VSA POJASNILA 8KARNE. PUftepolnf
P. J. PrlMery, 2667-6® 8onth Uwndab Arenoe,
CUcK^a ',-api'.	' l-
TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI .VSA UBT-- MBNA POJAfiinLA. 't
i

II,	11"
ai
Zgodovinska spominska 9. N. P. J. knjiga
"ameriški slovenci"
Knjiga je fluatroiana s nsd 200 slikami, obsega 682 strani, > krasno trdo veaana v plavih platnicah in ima zlate črke besedilo na hrbtu, ter krasen zlat znak S. N. P. J. na sprednji platnici Sobratje in sestre 8. N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno delo In na finem Star Engiish papirju tiskana. NaroČite takoj f
Cena je $g.00
a poštnino vred.
Naročnino pošljite na upravnifitvo Prosveta, 2657 So. Lawndale aven Chicago, m.
Naročite lahko tudi ZAPISNIK KONVENCIJE SNPJ., mehko
REDNE
50c
SVET
je vedno prijaznejii oaebam, Id imajo denar vložen na banki si na prvi vknjižbi (mortgage).
Denar vsbnja zaupanje, prinaša zadovoljstvo in oatvarja blagf stanje ter je pričetek napredka.
Navada marljivoati bo napravila svet prijaznejšim tudi sa Vas. Vložit# svoje prihranke v varno banko
KASPAR AMERICAN STATE BANK
U00 Btee blaad A v«,«. r«al 1». alkc, Chioigo, DHnoi»-
PRODAJAMO PRVE HIPOTEKE IN HIPOTEČNE BONOE