^ 160» Stev. J*Hafe pasen peniaeiika w dneva po prašniku * • # h d e n opetcšsn. breoništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica §t.6/L, Učiteljska tiskarna. dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri' °“ci. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X p0 K t'20. Uradni ™zS'asi, poslano ter no-p®e ]&t[ prostor K 1’tO. ! Večjem naročilu Patfiainl franko v driavl SHS. V LJubliani, v petek 16. Juliia 1S2©. PcscRiczRa Stev. 1 krčno. Leto IV. popust. Glasilo iugesiov. sedlaSno - demofcrsffčne strank©. TeEcSeitska if. 332, Naročnina: Po pošti ali * dosiavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol lete. K 120, za četrt >eta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto R312, ea ostalo tujino iu Ameriko K 360. Reklamacije za list 80 poštnine proste. Upravništvo je t Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna. Ne hujskajte na vojno! Dogodki v SdIUu. Zagrebu In Trstu. Naibobe označimo dogodek v SDlitu. pri katerem ie padlo nekai človeških žrtev, ako trdimo, da ie Ir n°er „„!•! UIS^an,a Droti Jugoslaviji. uZ l'.'kS*a Pomena takih konflik-mro • nast>rotuioče si države tp n Jn°St '^eio- nista razumela. Iz člnvpPnln°St*' k’ sta io neodgovorna strmi' l naDravila* se razvija demon-19.4 & m.aniia- nodo1)na oni leta sn t VKm'vor na splitsko afero drupnd nV aerebu- Liubliani in ItalHi V- v d?monstraciie Droti zazaa'1 v Magrebu italijansko (i;niJVo'■.vnr.eden 'e vlada zahtevala jomatjčnim potom pojasnilo in za-oscerne od Italiie. Tudi v Trstu so nredili velike demonstraciie Droti " asilstvu“ v Splitu; šli so še dalje in razbili Narodni dom. Jadransko ban-kreditno banko in nekai slovanskih trgovin ter celo nisarno diplo-matičnega zastODnika Jugoslavije, kar se navadno ne zeodi nikier. iz malenkosti ie nastalo velikansko sribanie ki se spreminia že v barbarska deiania nrav tako kakor ne-važen umor prestolonaslednika v Sarajevu leta 1914. ki ie bil oočetek naivečiena barbarstva. Prav nobenega dvoma ni. da mo-Ta vsak oraviči ............ države, zakai ne smemo prezreti da država politično še ni organizirana v nobenem pozitivnem pravcu. Spričo ? ua| se nij je 2azdelo da so se ob teh Črv'01'8*1 z'-rz:i'l> ceh comazeč’ se ^ v zemlii. Zadnji, deset luvakov st>revodojii sem sional mehanično za to pclno in popolno družbo, a ker sem se pa hipoma začutil n povabljenega. sem obstal, naslonil se ob visoki nagrobni spomenik ;n zrl v tla... Iz težke omotice so me zdramil' štirje kosmati, raztrgani grobarii. ki so tik mene nesli mrliča v rakvi — ah bože moi! kakšna rakev ie to bila: par nerooblanih. starih, umazanih desk ie bilo zbitih tako slabo, da sem videl skozi odprtine posamezne dele slabe obleke in koščeno roko mrliča, spoznal sem. da ie bila ženska, beračici srremlievalciin te sence so hitele svojem in s svoiim siromaštvom, br-zo so hiteli, kot bi bili truplo ukradli hiteli so. kot bi iih bilo sram bera-štva. bili so tihi. nemi in ni zvonil zvonček, iti nihče ni šel za niimi nihče ni rel rekviema, nihče blagoslovili. nihče molil: ni bilo vencev, n? kadila ne križa, le štirie razcapani grobarii kot štiri sence so bili beračici spremljevalci in e sence so hitele s svoiim siromaštvom po pokopališču dalie. tie na posebni oddelek, kjer ni snomemkov kier ni zrabliane zemlje kier ni visokih grobnic, hiteli so tie berači med berače, in za niimi sem hitel iaz in z nami ie šlo mesto kadila solnce. mesto molitev in pesmi lahni scomladni vetrič. Dve vrvi sta zadrseli, deske so se nerodno zvalile, zaropotale hrešče. pokazale svoio preperelo nemoč in sirotino trunloi -- grobarii So se spogledovali. zakleli m Dliimih v roke in prst te ubito zaropotala — — — jn z nasorotne strani nokoDaliSča. 1c od-mevala nagrobnica in z nasrotne strani ie zadišalo do kadilu in blagoslovu '.n D.rst nbito ropotala vedno tiše in tiše kot bi sipali sneg' in na grobar ie v e in moto dušo so tedai t adaJi živi mrtveci. »Koga ste zakopali?« sem vprašal svoie grobarje. Sovražno so me tedai pogledali, oči so rim zaolam-te!e. krcpkeie so stisnili lopate, hitreie sioali nrst in nihče mi ni odgovoril, le tiha orst ie menda odgovorila, da ^ smo mi sami zakopani, da se prerodimo. ... v »Pa zakai m mnce mrtveca blagoslovil. zakai nihče zvonil P« sem silil v grobarie. »Kdo bo plačal blagoslove. kdo zvonenie. blagoslov ic danes denar, bog tudi denar in vse ie denar, dai mi ti mladec deset kron in naredi! bom If.no grobnico tei za-sun ženski, samo deset kron mi dai!« mi ie naistareisi odgovoril. Pa tedai nisem imel niti ene krene m zato sem hitel in bežal s pokopališča. nisem molil ne zdihoval, le oo ušesih mi le brnelo: denar te vse. ooštenie ie denar, morala ie denar, vse ie le denar in srce ie sikalo in sililo v glavo. Nič se nisem čudt! več. ko sem pri vhodu s pokopališča naletel na 'nostežčka. ki ie v revnih deščicah nesel zabiti dvoie otročiih trupel in ko ie kadi! iz velike pipe in obuval, Vse ie le denar mi ie delalo, pogledal sem ga in na čaki njegovi sem videl dvakrat številko devetnajst. Leon Trocki: Boljševiška revolucija. (Dalje.) Dne 27. in 2S,- so brzojavnim potom pri-haiale k nam neprenehoma grožnje od strani armadnih odborov, mestnih svetov, zemstev in organizacij Vikšla (vodilnih institucij zveze železničarjev). Nevski prospekt, glavno prometno torišče ruržoazije glavnega mesta je pos ula! vedno živahnejši, Meščanska rala-diiia je cv.iveia in razvijala — vzpodbujena od časopisja — po Nevskem prospektu vedno večjo agitacijo zoper sovjetsko vlado. S pomočjo meščanskega občinstva so praporščaki razorožili posamezne rdeče gsrdisie. Na oddaljenejših cestah sc rdeče gardiste in mornarje kratkomalo postreliaii. Skupina praporščakov sc je polastila telefonske centrale. Drugi praporščaki so poleg tega tudi diolomatično razmerje med Rusiio iti Vel. Britaivio: 1. Obe vladi se obvezujeta, da opustita vsako oficiielno propagando ges~i—r~r:.i!ffiX"rj poizkušali zasesti brzojavni urad in pošto. Slednjič smo bili celo obveščeni, da so prešli trije oklopnl avtomobili v roke neke, nam sovražne vojaške organizacije. Meščanski elementi so očitno dvigali svoje glave. Časopisje Je naznanjalo, da nam bije ie poslednja ura. Naši so prestregli nekai tajnih ukazov, ki so govorili o tem, da se Je ustanovila zoper petrograjski sovjet boina orga-* nizacija, kateri Je načeloval takozvani »odbor za zaščito revolucije«, — odbor katerega ie sestavil stari mestni svet in cen-tralnl eksekutivnl odbor. Tu kakor tam sft dominirali desničarji socialističnih revolucionarjev in menjševiki. Temu odboru so se stavili na razpolago praporščaki, dijaki in mnogi protirevolucijonarnl častniki. ki so hoteli izz^i hrbta posredovalcev sovjetom prizadejati smrtni sunek. Vstaja praporščakov z dne 29. oktobra. Oporišče protirevolucijonarne organizacije so bile šole praporščakov In *inZe-nerski grad«, kjer je bila nakopičena precejšnja množina orožja in vojnih priprav. Od tod so izhajali vsi protirevolucijonarnl komploti zoper revolucionarno vlado. čete rdečih gardistov in mornarjev sa obkolile šole praporščakov, poslale tla posredovalce in zahtevale Izročitev .orožja.’ Mesto odgovora se je začelo strei.atl. Oblegovalci so stali tu neodločni; okrog lijih se le zbralo občinstvo in semtertja so zgrešeni izstrelki z oken zadeli pasante. oroti institucilam ene ali druae države. Sovjetska vlada ne bo podpirala niti v vojaškem niti v političnem smislu oriientalskih držav, ki so sovražne interesom britanskega imne* rila. 2. Podaniki angleški v Rusiii ali ruski na Angleškem se smeio svobodno vrniti v svoio domovino. 3. Kakor angleška vlada napram RusMi z ene strani, tako se obvezule tudi sovietska vlada naoram angleški. da soreime v principu obligacijo. da odškoduje britanske podanike za eventueipo izgubo pri prodali blaga ter za službo storieno Rusiii. 4. Angleška kakor sovietska vlada soreimeta recipročne oogoie za vzpostavitev trgovskih zvez. Angleška vlada si pridrži le veto pri imenovanju oficiielnih funkciionarjev na Angleškem. Kakor naši čitatelii že vedo. so bili ti pogoii od sovletske vlade spreleti. „ č. Za pocenitev obleke. V narodnem predstavništvu je stavil spričo ogromne draginje obleke, ki presega že vse meje možnosti, da bi siromašni sloji kupovali obleko, poslanec s. Melhijor Čohal naslednje vprašanje na ministra trgovine in Industrije: Pri nas v Sloveniji je bilo takoj po vojni veliko pomanjkanje oblačil In usnja. Ljudstvo je med volno porabilo svolo obleko, perilo In čevlje. Takoj po polomu Avstrije je deželna vlada za Slovenijo organizirala državni zavod »Oblačilnlco za Slovenijo«, katere namen Je bil uvažati mauufakturno blago lz Inozemstva ter ga oddajati prebivalstvu po kolikor mogoče nizkih cenah. Zavod se je dobro Izkazal, učlnll je mnogo dobrega za ljudstvo In se fe razvil v lepo razvijajoče se podjetje, ki uživa od deželne vlade vsestransko zaupanje In podpora Zavod stoji pod neposrednim nadzorstvom deželne vlade za Slovenija Na iesen letošnjega leta bo v Sloveniji gotovo veliko pomanjkanje manuiak-turnega zlasti zimskega blaga. Pri nas v Jugoslaviji in tudi v Sloveniti je dovoli volne, ki bi se dala predelati v polvoineno blago. Toda naša domača tekstilna industrija, zlasti ona v Sloveniji, še ni prirejena za volna temveč večinoma le za bom-baževlno. Zato se velika obilica volne ne more predelati v sukno dom«. V ostali Jugoslaviji je tekstilna industrija zelo šibka In Ima mnogo premajhno kapaciteta d« bi se moglo potrebno manulakturno blago (zdelati v domači zemlji Dokler se ta industrijska panoga ne razširi in preuredi bode jugoslovanske zemlje navezane na uvoz te vrste blaga. Cene Inozemskemu manulakturnemu blagu, posebno sulcuu, so zelo visoke. Zato le deželna vlada za Slovenijo v sporazumu s svojo »Oblačilnlco za Slovenijo« zaprosila centralno vlado v Belgradu za dovolienle, da sme Izvoziti 500.000 kg volne V češko-slovaško republiko v svrbo predelave v blaga Ministrski ekonomski komite le v svoji seti dne 12. maja ti« prošnji sklepni ter ti princlpjelno ttfbdll s pristavkom, d« se Ima v kontrolne svThe poprej izdelati poseben pravilnik, ter je Izdal tozadevno naročilo generalni direkciji earla ki Je ta pravilnik le izdelala ta ga predložila gospodu vtaančuemu ministra v odobrenje. Kje je seda) ta pravilnik obtičal, to seveda ni znana Prošnja deželne vlade oziroma »Obla-čtlnlce za Slovenijo« ie ni rešena Leži pr! načelniku industrijskega oddeUenja, gosp. Saviča ki je odposlancu »Oblačtlnlce«, ko je bil vsled te prošnje pri njem, Izjavil, da »Oblačilnlca« ne bo dobila dovoljenja za Izvoz niti ene dlake volne, čeprav vsi ministri te sklenejo, ker ministri po njegovem mneju nič ne veda On pravi, da tega dovoljenja ne da ker mora vso volno dobiti neki g. Ilič, ki jo potem predela v sukno. Z^ano pa je, da Je tovarna g. Kiča veliko premajhna, da bi mogla predelati vso to volno oziroma da bi mogla vse prebivalstvo preskrbeti s toplo obleko. Znano je, da g. T!ič pokupuje vso volno v Srbiji, Makedoniji, Bački, Banatu, Sloveniji, na Hr-vatskem Itd. On Ima nakupičeno v svojih magazinih in skupljlščii) že toliko volne, da ie njegova tovarna ne bi mogla podelati niti v 10 letih. Tako dobva g. Ilič in njegov kompanjon v Osjeku monopol na vso volno naše države. On je izvozil že mnogo vagonov na Francosko ta ko bo Imel vso v rokah, bo brez dvoma država — morda na nasvet g. Saviča — dovolila prost izvoz. To se pravi, da država namenoma zvišuje cene obleki In perilu na korist posameznega trgovca. Že doslej ie centralna vlada dovoljevala posameznim trgovcem Izvoz volne, s katero so potem špekulirali in zaslužili milijone, medtem ko državni zavod te pravice ne dobL Domače prebivalstvo pa sl mora nabavljati blago po korendno visokih cenah iz Inozemstva. Znano je, da ima češkoslovaška republika veliko tekstilno industrijo, ki hi rada prevzela predelavo naše volne v sukno za zmerne cene. Na ta način bi se cene suknenemu blagu zelo znižale. Toda ministrstvo trgovine In Industrije ter g. Savič tega ne vidita, ker nočeta videti. Izročata raje vso volno posameznim trgovcem, ki bodo £ njo zaslužili milijone aa račun delavskega In kmetskega ljudstva Vsled tega si dovoljujem staviti na gospoda ministra za trgovino in industrijo sledeča vprašanja: 1. Ali hoče preskrbeti, da se prošnji »Oblačtlnlce za Slovenijo« ugodi čimpre), dokler je še dobiti volno po zmernih cenah? 2. Ali hoče dognati, ni 11 gospod načelnik Savič, ki se najbolj protivi Izvozu volne — sorodnik gospoda Iliča? 3. Ali hoče poskrbeti, da se čim preje uveljavi pravilnik, glasom katerega bo mogoča kontrola, da se Izvožena volna v predelanem stanju zopet uvede v gotovi dobi? 4. Ali hoče naznaniti pogoja Pod katerimi se smejo skleniti pogodbe ■ Inozemsko todustrijo pri predelavi volne v sukno? 5. Ali hoče preprečiti umetno doseženi monopol volne v rokah posameznih špekulantov? 6. Ali hoče smatrati prebivalstvo Slovenije za enakopravne državljane z državljani vsega ostalega prebivalstva? 7. Ali hoče poskrbeti, da se bodo v trgovskem in industrijskem oddeljenju njegovega ministrstva reševale slovenske zadeve te vidika edinstvene države? Mlnster zagovarja nato v svojem odgovoru stališče industrijskega oddelka za Industrija češ, da s« volna lahko porabi za domačo industrija posebno da se rabi vse pridelke večinoma za vojno, da se pridela samo en miliion kilogramov volne ter končno brani načelnika, da Ce le proti izvozu volna so zgoraj navedeni vzroki zadostni Olede pravilnika pa se skUcuJe na finančnega ministra kakor tudi glede izvoza volne na ministra za prehrano In obnovo zemlja Poslanec s. Melhijor Cobal odgovarja končno: Z odgovorom gospoda ministra ne morem biti zadovoljen, ker vem, da se Je posameznim trgovcem dovoljeval izvoz volne. Zato ne razumem, kako da bi se ne mogel dovoliti državnemu zavodu Izvoz volne v Čehoslovaško republiko v svrho Spopadi so zadobivali značaj neodločnosti in pomišljevanja, kar je ogrožalo demoralizirati revolucljonarne čet«. Treba le bilo torej najodločnejših ukrepov. - Naloga, da se razoržl praporščaka se Je vsled tega poverila pbvellniku Peter - Pavlove trdnjave, poročniku B. Ta je obkolil šole praporščakov, pripeljal s seboj oklopne avtomobile ta artilerijo In stavil praporščakom ultlmatum, da se rjdločijo tekom desetih minut. Iznova so z oken odgovorili s streli. Po preteku desetih minut ie B. zapovedal streljati s topovi. 2e prvi streli so pomšlll precejšen del šolskega zidovja Praporščaki so se udali, čeprav so mnogi Izmed njih poizkušali zbežati In so celo še med begom streljali. Tako je nastalo ogorčenje, ki označuje vsako meščansko vojno. Resnica je, da so mornarji z nekaterimi praporščaki strahotno ravna- li. Meščansko časopisje le mornarjem in sovjetski vladi nato očitalo nečlovečnost !a živinsko brutalnost, zamolčalo pa le, da se je državni preobrat z dne 25. do 26. oktobra izvršil skoro brez vsakega strela In žrtve, ter da je bil le protlrevolueljo-narnl komplot, ki ga j« organizirala buržoazna, kriv neizogibnih strahot In žrtev, ker je pognal mlado meščansko generacijo v meščansko vojno zoper delavce, vojake in mornarje. Dan 20. oktobra je razpoloženje petrograiskega prebivalstva takoj predrugačil. Dogodki šo postajali tragič- neišl In naši nasprotniki so spoznavali, da je stvar mnogo resnejša, •kakor so at mislili, ter da sovjet nikakor noče opustiti pridobljeno vladno oblast na ukaz kapitalističnega časopisja in praporščakov. Čiščenj« Petrograda protlrevolucljo-narnih druhall se Ja nadaljevalo s veliko Intenzivnostjo. Praporščaki so bdi skoro povsem razoroženi, udeleženci komplota aretirani, zaprti v Peter - Pavlovo trdnjavo ali pa transportirani v Kronstadt. Časopisje, ki je Javno pozivalo na vstalo zoper sovjetsko vlado, Je bilo zatrto. Prod voditeljem bivših sovjetskih strank, za katerih imena se Je izvedelo Iz prestreže-nlh protirevolucljonarnlh ukrepov ln odredb, so bile Izdane tiralice. Vojaški odpor v glavnem mestu Je bil s tem končno-veljavno strt. Sedaj Je bil na vrsti dolgotrajni In mučni boj proti stavkajočim uradnikom, tehnikom, nastavljencem itd. Tl elementi se prištevajo, kljub temu, da so po svojem mezdnem delu večinoma del tlačenega razreda ljudstva, vsled svojih eksistenčnih pogojev ta psihologije k meščanski družbi. Zvesto in marljivo so služili državi, ko Ji je načeloval carizem. Tej državi so služili pa še potem, ko Je oblast prešla v roke imperljallstične buržoazlje. S svojim znanjem In tehničnimi zmožnostmi so se pozneje, t. |. v prvi perilodl revolucije postavili ob stran koalicijske yla- predelave, državnemu zavodu, ki ne išče dobička, temveč hoče samo blago poceniti ln koristiti delavskemu in kmetskemu ljudstvu. Če sem Jaz stavil vprašanje tudi glede gospoda Saviča proti odposlancu »Obla-čiinice«, ker je gospod Savič rekel: »Kaj ministri I Naj sklenejo ministri, kar hočejo — izvozili ne bodete niti dlake volne!« — Prosim vas, če se tako obnaša uradnik proti odposlancu državnega zavoda, sem upravičen misliti — čeprav ne morem ničesar dokazati — da podpira gospod Savič kakega privatnega trgovca Saj to bi ne bilo nič novega, če bi se kaj takega zgodilo. To smo opazili že večkrat. Zato z odgovorom gospoda ministra ne morem biti zadovoljen In bom vložil interpelacija Politični pregled. + Hrvatska Socljallstlčna delavska stranka (K) v Zagrebu je z ozirom na terorizem na vukovarskem kongresu poslala vodstvu komunistične stranke v Belgradu naslednje pismo: »Pokrajinski strankini svet Socijalistlčne delavske stranke Jugoslavije (K) v Zagrebu — Je sklenil na svoji seji dne 30. juniia, da Vašega dopisa ne more sprejeti na znanje in se mu ne more pokoriti. Nasprotno m je sklenilo, da bo Nova Istina pod dotedanjim uredništvom nadalje izhajala a pod kontrolo P. P. V. S. R. J. (K.) v Zagrebu. Ker smo se naučili vedno pokoravati se volji širokih mas — zato se bomo tudi v tem vprašanju pokorili ljudstvu. Za sedaj odločitev širokih l]udsk'h mas Se ni padla ta ml ča-kamo na to odločitev v referendumu. Kongres sam ni bil pooblaščen od širokih ljudskih mas za one sklepa ki Jih je napravil, zlasti ne za sklepe v vprašanju Statuta. Priznavamo diktaturo proletarijata, toda ne priznavamo diktaturo nad proletariatom, kakor si jo žele prisvojiti nekateri posamezniki. Naši sklepi veljajo tako dolgo, dokler poizvemo mišljenja članov v Hrvaški In Slavoniji, kar se zgodi čimpre), katerim sklepom se takoj ugodi.« To pismo so podpisali: Ivan Ključarlček, Oejza Brudnjak, dr. M. Radoševič. Mirko Kajba Slavko Kaurič, Josip Ovčariček, Vladimir Bomemissa, Josip Stankovič. VUlm Javornik, Živko CvIJič, Milan Marjanovič. — Dopis je dokument, ki nam priča, da hrvaški sodrugl uvidevajo, da se s sedajnlm komunističnim odborom ne more ustvariti zdrav proletarski pokret r Jugoslaviji. Ml delamo za ujedinjenje In smo prepričani, da }• ujedinjenje mogoče na pralctlčni podlagi, ne pa na terorizmu par profesorjev In Študentov. Skrajni čas bi bil, da se stranka Iznebi takih razdlračev proletarskih vrst + Izpraznitev Radgone. »Arbelter-wllie« poroča, da Je dospela v Gradec en-tentna misija častnikov, katero Je avstrijsko - štajerska deželna vlada svoj čas prosila In sicer glede Izpraznitve Radgona Drugi teden bo ta misija baje odpotovala na mejo v okraj Radgona + Občinske volitve na avstrijskem Koroškem. Na avstrijskem Koroškem so vrše predpriprave za občinske volitve, ki se bodo izvršile pred 17. oktobrom. Deželna volitve bodo istočasno z zborničnimi, + Intrige avstrijske koržoazlje proti avstrijskemu delavstvu. Odkar obstoja v Avstriji prehodna vlada v kateri sede meščanske stranke, krščanski socljalci In nemško nacljonalna stranka, ki sta sklenili kot vladna večina tajno koalicijo, se Se opaža njih očitno tatrlglranje proti delavstvu in njegovim pravicam. Kakor pri nas, J« tudi v Avstriji začela buržoazlja predrzno dvigati svojo glavo. Avstrijsko meščansko časopisje dela med kmetlštvom ta mestno buržoazijo, predvsem pa pri velikih kmetih, podjetnikih ln obrtnikih volilno agitacijo na ta način, da odkrito napada zakon o osemurnem delavniku, zakon o obratnih svetih, o delavskih dopustih, de. Ko pa so uporni vojaki, delavci ln kmetje spodili izkoriščevalske družabne sloje z državnega krmila ta skušali vodstvo države prevzeti v svoje roke, so se uradniki ln nastavljenci takoj dvignili ln odrekli novi vladi vsako podporo. Čimdalje, temboll se je razvijala ta sabotaža ki so jo v prvi vrsti organizirali socialistični revolucijonarji to menJševOd, plačani od bank ln ententnih poslaništev. Korenskega pohod na Petrograd. Crnbolj se je sovjetska vlada utrjevala v Petrogradu, tembolj so meščanske skupine upale na zunanjo vojaško pomoč. Petrograjska brzojavna agentura, železniški brzojav ln radio - brzojav v Carsko]« Selu so z vseh strani poročali o velikanskih vojaških silah, ki gredo proti Petro-gradu, da zatro upornike ta vzpostavilo red. Kerenskl Je zbežal na fronto In meščanski listi so pisali, da vodi proti bolj-ševlkom neštevllne frontne Čete. Od dežele smo bili odrezani: brzojav nam je odrekel svojo službo. Toda vojajrl, ki so po naročilh svojih polkov divizij ln zborov prihajali k nam v velikem številu, so vedno in vedno zatrjevali: Ne bojte se fronte, ki stoji povsem na vaši strani. Ukažite samo, in ml vam pošljemo, če treba, še danes eno divizijo ali en zbor na pomoč.« V armadi je bilo prav tako, kakor drugod: spodnji sjoji so bili za nas, jprnjl pa zoper poravnalnem uradu, dalje zakon o prepovedi močnega dela za ženske in mladoletne itd. Proti tem napadom na delavske pravico so avstrijske strokovne organizacije zadnje dni ostro, odločno ln enotno nastopil« to po vsej Avstriji so se vršili protestni shodi proti tem kapitalističnim intrigam. Avstrijsko delavstvo je močno in složno to v strokovne organizacije sl nihče ne upa sejati razdora ln zanašati komunistično politiko, kakor hočejo to pri nas naši komunisti, da bi delavstvo na njegovi moči In ugledu še bolj oslabili! + Vladna kriza na Madžarskem. Tri vladne stranke, stranka malih kmetovalcev, krščansko - nacijonalna in disidentska delujejo na to, da se združijo v eno enotno vladno stranko. Program te vladne stranke bo nekaka spojitev programov obeh klerikalnih strank (nacijonalne in krščanskosocijalne). Ta stranka bo Imela potem v parlamentu okrog 180 poslancev Ko se to Izvrši, bo grof Bethlen formalno poverjen s sestavo nove vlade, kar se bo najbrže zgodilo prihodnji teden. + Nemška komisija odpotuje v sovjetsko Rusijo. Karl Radek je svojčas obljubil kim Industrljalnlm ta gospodarskim krogom v Nemčiji, da bo Izposloval pri sovjetski vladi da bo v svrho proučitve gospodarskega položaja smela v sovjetsko Rusijo. Sovjetska vlada le sedaj to že dovolila ta bo nemška komisija, v kateri bodo sami gospodarski strokovnjaki, med njimi tudi dr. Miiller, bivši državni tajnik In večinski socijallst Ouessel. + Pred premirjem Poljske s sovjetsko Rusijo. Poljska buržoazlja je Izgubila vojno z Rusijo. Poljska armada Je poražena na celi fronti, kar priznavajo Poljak) sami. Na severu so se Poljaki morali daleč umakniti za Bereztao, na jugu pa so prav tako Izgubili mnogo pozicij v okrajih Dub-na In Rovna. Srditejši boji se vrše le še -v Ukrajini Boljševlške zmage bode rodile že v najkrajšem času premirje med Polj sko ta Rusijo. Ententa sama Je ruski sovjetski vladi predlagala da naj se sklene premirje. In tudi ruska sovjetska vlada le že obvestila angleško vlado, da Je pripravljena ustaviti ofenzivo V Spaa mudeči se potiski ministrski predsednik Je državnemu predsedniku Pilsudskemu naročil, da se uvedejo takoj pogajanja za premirje, ki je sedaj skoroda že gotovo dejstvo. + Druga mirovna konferenca, tako so lahko imenuje seda) zborujočo konferenco zaveznikov v Spaa. Čeprav Je ta konferenca formalno sklicana v svrho zagotovitve Izpolnitve mirovne pogodbe, vendar pomeni pravzaprav prvi korak k revlzlli versajlske mirovne pogodbe. Gotovo |e, da bodo ententnl kapitalistični zastopniki pritiskali na to, da se mirovna pogodba Izpolni v vseh svojih točkah, toda kaj to, če Je pa izpolnitev v taki meri, kakor se to sedaj zahteva od Nemčije, nemogoča I Težave so za ententae kapitalista ko premišljujeta, koliko In kako bi se od Nemčije dalo največ Iztisniti, ker, če Nemčiji n. pr. vse vzamejo, trgovske ladje, rudnike Itd., potem Nemčija tudi ne bo mogla ničesar daiatl, na drugi strani pa se bola da bt, če se Nemčiji te stvari vse pusti, mogla nemška država zopet postati zaveznikom nevarna! S težkim srcem »ubogi« ententa! kapitalisti, nvldevajo, da morejo od Nemčije dobiti kaj le, če Nemčijo utrde to JI puste možuost prostega napredka. Veselje nad plenom, za katerim se ententnim kapitalistom cede sline, ni tako sladko . . . + Ententa grozi Turkom. Kakor poroča »Dalljr Mali«, so zavezniki sporočili turški vladi, da bodo Carigrad končno-veljavno taternacljoaallziratl.če tarškavla-da ne podpiše mirovne pogodbe ta bi vodja turških nacionalističnih čet ne ustavil takoj svoje vojne operacije. + Brusilo v na fronti. Po vojnem svetu, ki se Je vršil v Kijevu pod predsedstvom gen. Brusilova ter kateremu so prisostvovali generati rdeče armade Rakov-r«ii ».■»mriTTT-rTi-rauAi« ig—a— nas. Ti zadnji Pa so Imeli v svojih rokah ves vojaško - tehnični aparat Posamezni deli mnogo milijonov broječe armade so bili drug od drugega oddeljeni Mi nismo imeli vezi ne z armado in ne z dmimto. Kljub temu pa se Je razširU« v®»* o sovjetski vladi v Petrograd« ta n enih dekretih zelo naglo po vsel deželi hi vspodbu-diia kralevn« sovjete, da so se uprli stari vladL Vesti, da koraka Kerenskl na čelu nekih čet proti Petrogradu, so prihajale vedno pogosteje in bile tudi natančnejše. Obveščeni smo bili te Carsko]« Sela, da so kozaški oddelki preko Luge na pohodu. V Petrogradu Je krožti od Kerenskega ta generala Krasnova podpisani poriv na garnizijo, da naj se pridruži vladnim četam, ki bodo v najkrajšem času vkorakale v Petrograd, Vstaja praporščakov z dne 29. oktobra je bila očitno v zvezi s pod-vzetjem Kerenskega Vsled energičnih akcij z naše strani pa se Je zanjo prekmalu Izvedelo. Garnizija v Carskoje Selu Je dobila ukaz pozvati bližajoče se oddelke kozakov, da priznavajo sovjetsko vlada če bi s« pa kozaki branili storiti to, razorožiti Uh, Toda garnizija te Carskoje Sela se je za bolne operacije Izkazala po-vsem nezmožno. NI Imela niti topništva, niti voditeljev in častniki so bili sovjetski vladi sovražni. Kozaki so na ta način zasedli radio - postajo v Carskoje Sela najvažnejšo v deželi, In so, "nadaljevali pohod. skl, Podvojsky in Manouilski je odpotoval gen. Brusilov na poljsko fronto v spremstvu več komisarjev, ki ga ne zapuste niti za trenutek. č, H- Mirovna ponudba Rusije Romuniji. Iz Bukarešta javljajo časopisi, da je prebral romunski minister za zunanje zadev« v parlamentu brezžični brzojav ruske sovjetske vlade, ki vsebuje predloge za pričetek mirovnih pogajanj med obema državama. + Premirje med Rusijo ta Anglijo vzpostavljeno. Sovjetska vlada je sprejela angleške predloge za sporazum, predloge, ki tvorilo bazo nadaljnim pogajanjem med sovjetsko Rusijo in Anglijo. S tem Je premirje med obema državama že dejansko vzpostavljeno. Poljska je prisiljena skleniti končnoveljavno mir z Rusija. Njena kapitulacija je popolna. Energični korak, kf ga le Anglija storila na lastno pest, bo prl' sili! tudi druge ententne države, da pos<**" malo njen vzgled. Poljska se bo moral* zahvaliti edinole Angliji, če bo vsled ®v0'® vojne polomije dosegla zmerne mirov11* pogoje s strani boljševikov. Ali ne samo za Poljsko, tudi za vso Evropo spioh I* sporazum Anglije ta Rusije zgodovinskega pomena eminentne gospodarske važnosti tako sa Rusijo samo, ki se bo lahko v ^ miru gospodarsko dvignila, kakor tudi za vse srednjeevropske države. Rusija s« dviga zapadnoevropska reakcija Je doživela poraz! Politika evropskih držav bo zadoblla drug kurs. Mir z Rusijo ta Evropa Je rešena suženjstva zapadnoevropskemo In ameriškemu kapitalizmu! Mir z Rusija — to zahteva tudi ves jugoslovanski pro-letarljat! 4- Mirovna pogodba med sovjetsko Rusijo In Lltvinsko Je bila 12. t. m. podpisana v Moskvi. Litvinska se priznava kot samostojna država. Drobne v^sti iz Italije in zasedenega ozemlja. P. p. javljajo Iz Firenze od 8. t. m.1 Ker so se prekinila pogajanja med lastniki zemlje ta zastopniki zveze poljedelskih delavcev glede sestave enotne kolonske pogodbe za vso Toskano, se je včeraj začela stavka poljedelskih delavcev, katere se udeležuje okol! 420.000 oseb. Požeto žito leži po poljih, ker ga uima kdo spraviti pod streho. — »Edinost« javlja Iz Trsta: Stavka pristaniških delavcev grozi radf tega, ker so se prekinila pogajanja med zvezo omenjenih delavcev ta delavk ta delodajalcev. Delavci zahtevajo zvišani« tarife za vkrcavanje ta izkrcavanje robe. Ako Izbruhne ta stavka, pravijo, da se JI mislijo pridružiti radi vzajemnosti tudi delavci glavnih skladišč. — V Italijanskem parlamentu Je socijalni demokrat razkrinkal lažiitalijanstvo predsednika Narodnega sveta na Reki Grossicha, kateremu je dokazal, da je bil odločen ta zvest pristal bivše habsburške dinastije vse do njenega padca — Zanimive Izjave o Jugoslovanskem vprašanju je podal general CavlgU* v senatu, ki je dejal: »Vrata naše hiše morajo pripadati nam do praga. Ce so se tokom našega suženjstva drugi narodi vrlniH v naše ozemlje ta so tam ostali, naj se vrnejo črez Alpe, ali pa naj se prilagodijo soživljenju z nami!« Kakor vdimo, enostavna rešitev Jadranskega vprašanja. (Vesti LDLM VPRAŠANJE IZVOZA. Beoerad. 13. (Uradno.) Na današnji seli ministrskega sveta, ki (e trajala od 10. do 13. se je razpravljalo vprašanle o izvozu. Ker v mišlieniu članov kabineta dede tetra vprašanla ni mnoero razlike, se more pričakovati. da bo prišlo v tem pocledu nn futrišoli seli ministrskega sveta 5*0 BKuraci -inn-TirTrr'*—-. '~r. carsko!« Oamizije Iz Petrovega nH[ inicija. Sela in Gačin* tiV«, niti potrebno Po skoro nekrvavi zmag! v Petrogradu so si bili vojaki gotovi, da se bo stva* tudi še nadalje tako razvila, ter da I« treba h kozakom poslati le kakega agitatorja, ki Jim pojasni smisel delavske revolucije ta kozaki bodo odložili orožje. S pomočjo govorov ta pobratimstev smo zmagali Kornllovo protirevolucijonarno vstajo. S pomočjo agitacije ta ponačrtnih zasedb vladnih Institucij smo vrgli brez vsakega boja vlado Kerenskega. Istih metod so se sedal poslužlll voditelji sovjetov te Carskoje Sela, Krasnoje Sela ta Oačta« tudi pri kazaklh generala Krasnova, tod« brez uspeha. Čeprav odločno in brez entu-ziazma, so kozaki vendarle prodirali dalje. Posamezne kolone so se bližale Gačlnl ta Krasnoje Sela provocirale so spopad« z maloštevilnimi čntami tamkajšnjih garnizij m jih večkrat razorožile. O moči čut Kerenskega nismo sprva prav ničesar vedeli. Nekateri so pravili, da koraka general Krasnov na čelu 10.000 mož; drugi zopet so trdili, da jih n’ več kot 1000, n«® nasprotno časopisje pa je celo javljalo prst dolgimi črkami, da se pred Carsko!« Selom nahajata dva armadna zbora. (Dalje prihodnjič.) Popolnega sporazuma. Ministrski ™ f.e ie razen tega bavil z dogodki v oplitu ter sklenil zbrati tako} podrobne podatke. POLOŽAJ V SPLITU. , Srtit. 13. Preiskavo vodi ameriški »umiral Andrews. Preiskava poteka za nas Dovolrno ter ne bo imela za nas nobenih zlih Dosledic. Dalmatinca ookraiinskn vlada le o vseh dogodkih ooročala osrednji vladi v r£''?rad — Vsem oarm&om, ki so včeraj došli v luko. „Grof Bruck“, UiU r ^c^ienl°he« in »Daaiubius«), Italijani prepovedali izkrcanje, ta- Dnt n So parriiki morali nadaljevati u ... 0 mestu se širi vest. da bodo* hi-tni nnw!asili blokado Splita. — » ,'"'oenka so včerai DripSuIe v našo 9 *r' 'taliianske tomedovke. tako •? r, snlit.ski ,uki sedal usidranih O-t italnanskih hoinih ladij. Na eni izmed tornednvk te orictlul tudi adminl Millo. Ob 6. ie bilo nrenešeno trunlo Dovdinika Oulliia na boino ladln »Pucto« kler mu ie moštvo izkazalo SBSVS!e^6S bodo -re- PLERISCITA v tešinu ne bo. ročr^Pa -3‘ *Afirence Mavas«. Po- vezniških vi*d' *° zastCMJniki za-Ie2 1 ^lad- ki so se včerai zbrali * r . vrhovni svet. razmotri-7nl vprašanie. Ker so nri- nlp c n-i * J^rootroče. rešiti vprašn-?a7.,nDr im a,i d5rektnim spo- iS^.m 0be,h strank {n ker so se S -1' DO,zkusi urediti stvar z raz-odisccm. so zastopniki zavezniških ^vPr«-°l,rT na težkflče Plebiscita Daverrfi konferenco poslanikov, da wloč, rneino črto med Poljsko in Če-loslovasko na Tešinskem. v Spižu In JJravi. Pcsval so konferenco poslanikov da v to svrho zasliši obe prtza-neti stranki in da reši vorašanie v nalkraišem času. Vladi Zedinlenih držav so oosldll naznanilo, s katerim *o Dozivlielo. da pnšlie svoteca za-st- pnika in se udeleži razprav Ta sklep se le naznani! poliski in čeho-slr.va^kl vladi, ki sta se zavezali da se bosta loialno oodvrell skleou držav VPRAŠANJE PREMOGA NA KONFERENCI V SPAL Spa. 13. Nemški veščaki za premog so imeli danes dopoldne sejo. traten so oficiozno prisostvovali za-stopmk, zaveznikov. Nemški veš2-^ ? Predlagali, dobavljati vsak mesec I.l milijona ton. od 1. oktobra po ^"■iona ton, in od I. januarja *y mu le košček kruha zdrknil v apnik. Ubogi delavec se je na koščka runa, ki ga tudi zdravnik ni mogel več Praviti iz sapnika, zadušil. — Klub mrtvih ljudi v New Yorku. V Yorku se je ustanovil klub mrtvih wwf. Razume se, da so ljudje tega kluba v«. a so bili za časa svetovne vojne pr o. ®*Senl za mrtve ali pogrešane v.Prancli. niS0 111,08:11 PrePriža{* oblasti, da itatl-a nl točna in da niso umrli v Franciji, so In|IK>V^ svo* pod Kornjim naslovom. *ciJativo za ustanovitev tega kluba J« a neki Pirt, kateremu se še nl posrečilo reprlčati oblasti, da še nl umrl. Kanadski večkratni milijonar Izgl-n Pred sedmimi meseci. Kanadske oblasti se obrnile na londonsko policijo, kako se našel večkratni milijonar Ambrož • rtial, katerega pogrešajo od 2. decembra minolega leta. Smal Je lastnik večib gledala velike opere v Torontu. Nekaj dni svojim zmanjkanjem Je prodal naj- IchT del Svollh delnic teh £ledali5klh P^-•l *a 16 milionov 800.000 frankov. Onega tek’ 1(0 S° *a eadnl*rat videli. Je plača! ^ !0 milijonov In 600.000 frankov. NJe-v talnlk le čez tri dni ravnotako Izginil, Njegova družina je razpirala nagrado deset tisoč 11 v er šterllngov tistemu, k« sporoči, da le Smal živ, hi 3000 liver tistemu, ki bi mogel sporočiti, kje leži njegovo truplo. Dnevne vesti. Nacionalistične demonstracije proti Italiji. Včeraj, v sredo do 8 ure zvečer so se zbrale na trgu pred Slonom velike množice ljudstva, ki so nato v povorki odšle med neprestanim klicanjem pred deželno vlado. Tu je imel narodni socijalist Drag. Vejska zelo hujskajoči govor na vojno proti Italiji. Na zahtevo demonstrantov je prišel na balkon g. dr. Breic in rekel da bo sporočil željo centralni vladi v Relgrad. Od deželne vlade so se množice pomikale pred dravsko divizijo, kjer je govorilo več nacionalističnih govornikov. Od tu se je demonstrativni sprevod pomaknil na Aleksandrovo cesto pred stanovanje generala Dokiča. ki je pozdravil demonstrante. Nato se je ljudstvo razšlo. . S<5|a občinskega sveta IJubllanskega. U Je bila sklicana za sredo, Je župan h-dr. Tavčar spričo dogodkov v Trstu od-godfl in apeliral na javnost, da naj ohrani mir In se ne da zavesti k izgredom. Dogodke itak maščuje zgodovina. Halucinacije? »Govornik« pred deželno vlado, narodni socijalist g. Drag. Vojska, Je rekel v svojem govoru tudi naslednje besede: »Maščujemo se, maščujemo se nad celim Italijanskim narodom.« Iz teh besed sklepamo, da bo Jugoslovanska armada v atn£afu vojne z Italijo zavzela pod povelj* stvora g. Vojske celo ttalilansko prestolico Rim. katero bo potem darovala papežu, za kpr se bodo potem tudi krščanski so-clfalcl pridružil! s navduSenjetn volni akclll narodnih socljallstov. Oovor Vojske pa le bfl zelo podoben govoru Šušteršiča 1914. leta pred deželnim dvorcem. Promociia. V četrtek 15. julija ob It. url predpoldne se vrši v veliki zborovalni dvorani dvorca promocija gospodične An* k« Mayer doktorjem filozofije. Kot dlser tacijo Je predložila gdč. A. Mayer docela v kemičnem institutu univerze v Ljubljao! dodelano znanstveno razpravo: »O učinkovanju formalina na škrob«. To je prvo eksperimentalno znanstveno delo naše univerze. Izseljenci Iz zasedenega ozemlja t VerC Gabrijela, LegovIČ Ana, Svajgei Anton, poštni podur. In Zlatlč Josiplna, ki so došli t zadnjim transportom v Ljubljano, naj prijavijo svoje naslove Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani (glavni kolodvor). Ministrstvo za pošto bi brzojav le odločilo, da uživa poštni čekovni urad v Ljubllan! prostost poštnine to vseh vspa-rednlb poštnih pristojbin (priporočil) pri uradnem dopisovanju s strankami In obratno stranke s poStnlm čekovnim uradom v Ljubljani. Ta prostost Je razširjena na vse kraljestvo. Državna posredovalnica za delo. Dela Siejo: pisarniške moči, trgovski sotrudnl-kl In sotrudnlce, dninarji In dninarice, služkinje, natakarji ta natakarice, ključavničarji, kovači, poljski delavci In delavke, slamnlkarlce, sluge, vratarji, valenci razne stroke Itd. — V delo se sprejmejo: gozdni delavci, služkinje, poljski delavci ta delavka. kuharice, zidarji, mizarji, tesarji, ple-tarj! Itd. Glavni vzroki alkoholizma: 1. Nevednost Ljudstvo se brani pouka o žalostnih posledicah pijančevanja, zlasti žganlepltta vsled trenotno prljetno-mamljlvlh vtisov alkohola na človeško dušo ta nepozaanja al-koholovega kvarnega učinka na posamezne organe človeškega telesa. 2. Podedovano nagneti]« do alkohola. Zdravniki trdijo, da Je 50 odstotkov vseh pivcev podedovalo pijanost od svojih starlšev. To nagnenje do alkohola le tem sllnejše, čim več rodov le bilo vdanih pijančevanju. Že stari zgodovinar Plutarh piše: »Pijanec rodi pijanca. 3. Množina gostila ta iganjekuhov. Cim več je prilike za pltjo, tembolj se Je ljudstvo oprljemlje. Ogromno število gcstlln po mestih In žganjekuhov zlasti po dežeM, zvabita ljudi dannadan k pijančevanju. 4. Pivsko navade. Brezštevilne pivske navade v najrazličnejših oblikah ln prilikah pri vseh osebah bres izjeme stanu ta poklica so krive, da se mnogo ljudi vdaja pijančevanju. 5. Uboštvo. Slabe gmotne razmer«, borna stanovanja, bolezni Hd. so premnogokrat kriv«, da Uudle iščejo utehe v pijači nedello. dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne. Udeležite se občneea zbora polnoštevilno. Trbovlje. Kraj. poL oest. JSDS. v Trbovliah vabi vse svoie člane na občni zbor. ki se bo vršB v nedelin dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne v Delavskem domu. Pozivliamo vse so-drutre. da se tesa občneira zbora za-nesliivo udHeže ter da prineseio svoie članske legitimacije s seboi brez katerih ni vstopa. Radič pred sodiščem. Zagreb. 14 tulila. Na današnli razpravi proti Radiču se ie nadalievak) zasliševanje orič. Prvi le bil zaslišan okralni pristav Fancev. ki le izpovedal o v (laldovu. da le Radič večkat izia-vil. da sodišče ni objektivno ter da le bil zaradi žalienia dostoians?va sodišča obsojen na 7 dni trdeča ležišča. — Obtoženec Radič ie zahteval v na-dalinem poteku raznrave. nai se raz* motriva o niesrovi emuniteti kot poslanec hrvaiskeča sabora in kot narodni predstavnik. Pravi, da le b»I orcKar.ian samo zaradi teea. ker w ni trpela bivša demokratska vlada. — Branitel? dt. \Valter zanika akt »n flaeranti in Dredlasra zaslišanie bivšega hrvat&keara bana dr. Tomlieno' viča. — S ck*ni dvor bo o tem sklepal jutri. LDU. Gospodarstvo. — Zdravstvena banka v Bflgradu Po inlcijativi nekaterih uglednih lastnikov &«-grajskih lekarn, se ustanovi v Belgradu zdravstvena banka s kapitalom 10 nov dinarjev. Glavna naloga banke bo, os sgradl sanatorije za tuberkulozne v raznih krajih v državt — — Medzavezniška podonavska komisija bo določila za središče prometa po Donavi eno izmed treh mest Požun, Dunaj ta Budimpešta. „Das Neue Wlener Tagblatt“ trdi, da Požun gotovo ne pride v poštev, ker ima premalo železnic. Večina zastopnikov komisije Je naklonjena Dunaju bolj, kakor Budimpešti. — Cene tekstilnim produktom na svetovnem trgu niso sicer znatno padle, vendar pa so padle za približno 20% do 30%. Pri nas so cene tekstilnim produktom padle največ vsled tega, ker se je 1*-boljšala naša valuta, vendar pa nikakor tako, kot bi to odgovarlalo faktičnemu dvigu naše valut«. Trgovci so sl namreč svojčas nabavili v inozemstvu znatn« množine blaga po precej visokih cenah, sedal pa prt tem blagu, ki ga še vedno Imajo v zalogi, vsled Izgnb, ki bi ttb hm-U. ne znižajo cene tako, kakor b! bOo to pravilno to ne kupujejo več manufaktur« v Inozemstvu, ker hočeio prej razprodati ie preostale množne svojb zalog. Grosisti so sicer že znižali cene od 40% do 50%, do-tajllstl pa te neznaten procent. Vsled konkurence, ki sigurno nastane v manufaktur-nl trgovini, bodo pa cene gotovo moral« Se znatno nazaj. Iz stranke. Sestanek kovinarskih zaupnikov podružnice Ljubljana se bo vršil v petek 16. t m. takoj po delu v društvenih prostorih. Udeležba nujna. — Načelnik. Pevski odsek „Svoboda“ naznanja, da se bo vršila prihodnja pevska vaja 19. t. m. v Šiški. 20. t. m. v Ljubljani. Sodrugi, udeležujte se pevskiii val. ker se nastopi bližajo. Seja pevskega odseka »e bo vršila v četrtek 15. t. m. — Odbor. Izredni občni zbor podružnice »Svnhnda« v Hr.istcJkii se.bo vriiJ v (Vesti LDi:.) GROZNI P02AR »NARODNEGA DOMA«, Trst. 14. iuliia. (Izv. por.) Vrhunec vandalskih izeredov. katere so priredili nacilonalisti in arditi. ie do-seeei v pcžiuu »Narodneea domač. Arditi so prinesli iz bližute velike Oberoankove volašnice posode bencina. polili na več kratih dom ter za-žarali. Karabtnerli so napravili kordon. Nastal ie grozen prizor. Velikanski oteni - kf ,e bi} sodoben kresu — ie upepelil tekom nočtf vse ooslo^ le. Gasilci so obkolili poslopje ter osredotočili vso svoto akciio le na lokahzaciio požara. Okrog polnoči le požar dosegel višek, Ostenl še ni povsem udušen. danes dopoldne te tlelo. VeMka stavba Je postala popolna razvalina *n ostalo ie le zidovle. Veliki pt^žar ie na treu. kler ie vladala neznosna vročina, oroazovalo nad 5U.0M) Hud5- w so bili popolnoma mirni in se ni čulo nikako vzklikanie. Organizhano delavstvo ie bilo na-pram tem izeredom popolnoma pasivno in zan;mivo ie. da se ni zgodil v delavskem predmestni Sv. Jakoba noben slučal nasilla ali plenitve. — Zelo tragična le bila usoda RadovtS-čana tiugona Robleka, farmacevta in lekamaria. Stanoval le v hotelu »Balkan« v III. nadstropju. Med požar lem ie obupno prosil s svo- lo ženo in hčerko Josiptao na pomoč. Slednjič so mu napeli rluhe. Skočil ua ie tuko nesrečno, da si ie zlomil tilnik. MINISTRSKI SVET. Bdsrad 14. Včeraj so se pričeli ministrski sveti, da razpravljalo o uradniškem verašaniu. e vprašaniu fevoia in o vprašanju izprememb v pokrajinskih vladah. Ako so tudi v kabinetu različna mnenja, vendar le upati, da pride ta teden do sporazuma. POLOŽAJ V SPLITU. Split. 1-1. Ameriški admiral ie pozval vse ameriške volne ladie. ki se nahaiaio na Jadranskem moriu. da pridelo v Split. Dosedai sta dospela bolna ladia »Olvmpia« In ena križarka. Včerai se ie ukinila blokada Solita Danes le dospel iz Zadra parnik »Adria«. Ker so oblasti naknadno dovolile svečani ooereb umorienega begunca Miša. vrše se velike priprave. da bo sprevod naiboli veličasten V mesta se zbiraio prispevki za sirote umorieneea. Do včerai so nabrali 10.000 kron. GIOLITTI ZA ANEKSIJO REKE? Zagreb, 14. ..Narodno Djelo“ r~>-TDČa iz Bakra, da se na Reki govori, da pride v italijanski vojski na Reki do velike izpremembe. Oiolitti se ie baje dogovoril z D’Anunzijem. da se bodo dosedanji legionarji sniatrali za redno Italijansko vojsko ter da bi na ta način takoj prenehala vsaka demarkacijska črta med Reko in Italijo. Z drugimi besedami bi se na ta način izvedla aneksija Reke po Italiji. ITALIJA IN ALBANI1A. Beograd. 14. „Balkan“ javlja h Tirane, da se vedno več kaže tendenca albanske vlade, da pride pod vpliv italijanske vlade. Na drugi strani pa se opaža, da se uporniki okoli Valone tej nameri upirajo. Izjavili so albanski vladi, da bodo nastopili proti njej, ako se stavi pod italijanski vpliv. VOLITVE V BUDIMPEŠTI. Budimpešta. 14. Po končnoveHav-no ugn‘ovlienem izidu volitev v zastopstvo davnega mesta ie na podia-«ri nr*>wTČnc volilne pravice frvolie-nih 167 kandidatov s programom krščanskih strank ki 73 kandidatov f programom liberalnih tn demoikrat-skih strank KONFERENCA V SPAT. Spa. 13. Danes ob enajstih se Je sešla mešana komisija, ki |o je včeraj imenovala konferenca, da razpravlja o predlogih vlade glede obnovitve. Nemška delegacija je pojasnila razne točke nemških predlogov. Naznanila je, da -uo popoldne sporočila vsoto. Državni minister dr. Simona ie nato navajal vzroke, vsled katerih nemški vladi ni mogoče dati zaradi dobave premoga gotovih zagotovil. Nemška vlada more pač zagotoviti, da bo s I. oktobrom 1920 zvišala dnevno dobavo premoga za 12.000 ton, torej na 56.000 ln sl. oktobrom 1921 za nadalfnih 12.000, to je na 68.000 ton. Minister je izjavil, da je mogoče nadaljnje precejšnje zvišanje količine premoga, ako se v Gornji Šleziji zagotovi mir. Zato pa je treba kolikor mogoče kmalu doseči gotov rok. Še važnejše bi bilo. da se v sporazumu z zavezniki sklene pogodba glede dobave premoga Poljski in ostalim deželam, ki so navezane na premog iz Gornje šlezije. Predsednik Delacroix Je izjavil, da morajo zavezniške države obžalovati ta odgovor nemške delegacije, ki ustvarja zelo resen položaj. Zavezniki so upali, da se bo v Spajl dosegel resničen mir. Nemški zunanji minister je priznal predpravico zaveznikov do nemškega premoga; zavezniki so svojo pravico uveljavljali zelo zmerno, toda nemška delegacija tega ne upošteva. Vsled tega, je govornik izjavil, mora zaključiti sejo in si pridržati pravico, da delegatom naznani sklep glede novega roka. BOJI V MALI AZIJL Pariz, 14. „Petit Parislen" Javlja iz Smirne, da grške čete prodirajo z veliko naglico v notranjost Male Azije. Cete Kerna! paše bedijo in puščajo orožje in m uničijo. MEŠČANSKA VOJNA NA KITAJ. SKEM. London, 14. Iz Pekinga poročajo: Včeraj so se začele sovražnosti med obema strankama, ki se borita za nadvladje na Kitajskem, ŠPORT IN TURISTIH A. Zve*« češkoslovaških D. T. J. v trven polletju 1920 ln ml. 26. In 27. m. m. so se vršile v Pragi konference organizatorjev In vaditeljev češkoslovaških delavskih telovadnih jed-not. Vse razpravljanje Je obvladovala misel Olimpijade. Navzoči so pa tudi lahko še konštatirall močno naraščanje jednot v prvem polletju tekočega leta. Število lednot Zveze D. T. J. se ]• povedlo Iz 107* lednot koncem mtnolega Ufa na 1263 lednot koncem junija t, 1., tjKeJ Zvezi D. T. J. »e ie v dobi šestih mesecev pridružilo l&f novih bojevnikov. Največ prirastka je ua Češkem (127 jeednot), dalje na Moravskem (34 iednot), Slezlja (18 Jednot) la Slovaška (5 Jednot). Od leta 1918, ko J« delovalo le 198 Jednot, se Je itevllo lednot povišalo za 1065: za narvnost neverjetno številko, ki pa raste še dannadan. Najmočnejši kraji so: XII. Mor. Ostrava z 80, XXXVIII. Plzefi IL s 60, XIV. Praga VII. s 56 In Slany s 50 Jednotaml, Praško * okr. Je od vseh najmočnejše, šteje namreč 28? jednot, plzefisko (lil.) pa 195, rakovnicko (IV.) 173 in mor. ostra vsko okrožje 118 Jednot Lastne »Vestnike« Izdaja Sest okrožij. Podatki o stanju članstva še sled«. Jednote In članstvo delajo na vso moč, kajti bliža se vedno bolj 1. 1921 ln ž njlra Delavska Olimpijada. In vidva, slovenski proletarec In proletarka, mladenič tn mladenka, rojena v hiši delavčevi, v hiši ubogega siromaka, še vedno gledata od strani na ta veliki proletarski praznik, ki se nam dannadan približuje? Gledata mimo in se ne zmenita zanj? Ne vesta, da se ustanavlja pod okriljem »Svobode« tudi slovenska delavska telovadna zajednlca? Ne vesta, da je mesto vaju dveh Ie pri proletarcih In nikjer druKie, da Je dolžnost vaju dveh, obiskovati naše telovadne vaje, da spada trpin 1« k trpinu? KaJ še cincata? Kjer Je še ni, ustanovita podružnic« »Svobode« In njene telovadne odseke] kjer pa to že obstoja, se podajta na delo In skrbita, da bo rodilo uspehe! Šport la tnrlstlka. Občni zbor 8. K, »Svoboda«, Ljubljana, se Je vršB v petek, dne 9. t nt v tnali dvorani Mestnega doma ob precej dobrem obisku. Po poročilu, ki sta ga dala tovariša Pečnik in Mlinar, so se vršile odborov« volitve. V odbor so bili vo. Ueiri kot predsednik tov. Dežman, podpred-tednik Krali Ivo, referent Pečnik Karei, tajnik Mlinar Edo, namestnik Tuta Oskar,-blagajnik Stresen Adoli, namestnik Pečnik Adolf, kapetan Primožič ClrU, odborniki Bernot, Svetek ter Januš star., revizija Uratnflt bi Dražil. K zadnji točki sta s« priglasila k besedi Svetek In Bemnt, ki sta govorna o disciplini in vzgoji telesa, kar nam nudi šport Nogometna tekme. V nedeljo In pon-deljek Je nastopil vZagrebu »Wfener Šport«-klub«, ki Je tekmoval z našima nogometnima klubon a »Haškom« In »Gradjanskim« Obakrat so zmagali Dunajčani z rezultatom 4 : i. Prireditve. Sploisa organizacija vojnih Invalidov za Slovensko ozemlje s> sedežem v Ljubljani pozivi]« vatne Invalid«, vdov« in sirot« na Izvanrednl občni zbor, ki se bd vršil dn« 18. t ra. v Narodnem domu oV 9. ari dopoldne v Celju. • Z vodnimi tetalL Veliki ribi« v Aale-sundu, severno od Bergna na Norveškem, nameravalo letošnje poletje uporabljati vodna letala pri lovljenju kitov In morskih psov v danski ožini med Islandijo la Grcea-kadila Iz Slovenije. Mežca. Naši klerikalni petelini napenjajo vse sile, da rešjo svojo potapljajoča ladjo tn da bi ie ujeli koga v klerikalna omrežle. Da Jim delavstvo ne gre več na Hm, to Je Jasno pokazal shod, kt ga Je sklicala J. S. Z. na 4. t. m. Na vse načine se Ja blatilo ln grdilo socialistično stranko ta voditelje. Govorniku J. S. Z. sc bo pa preskrbelo, kadar sopet prid« k nam, zlata medaljo in petelinovo pero sfa Izvrstni govor, ki s« Je pa našemu delavstvu končno 1« preveč studil ter J« z medklici ln protestom napravilo konec komediji. Nato J« dobil besedo sodrug Gmajner, ki je kratko in strogo kritiziral Izvajanje predgovornika to prav polteno razkrinkal delovanje klerikalcev, za kar Je Žel vsestransko odobravanje. Po njegovem govoru je odšla naše delavstvo korporativno iz dvorane* kjer Je ostalo še celih 22 klerikalcev In med temi le nekaj otrok. Končno besedo po odhoda socljallstov J* seveda moral Imeti ljubitelj bivša Avstrije, naš župnik Horn-bOch, kt se Je najprej govorniku J. S. Z. prav po vzorcu klerikalcev zlagal, da Ji večina njegovih pristašev šla na tabor, Loti s« Je tudi našega konzuma, češ, da s« mora vreči Iz prostorov, Iz katerih sa lahko napravi stanovanje za šest družin, Hval« mn za nasvete. Vprašamo ga pa, č« to dela Ir človekoljubja; zakaj pa ne da svoj farovž na razpolago delavstvu, kje* bi tudi lahko šest družin Imelo stanovanji In še on zraven. No, pa saj se dobro poznamo ln tudi vemo, da njegov želodeO ne prebavi napredovanja našo gospodarska In Izobraževalne organizacije, in da mtf dela vse to velik« težkoče pri agitacij! proti delavstvu. Celi«, Impozanten shod kovinarjev sa Je vrSll v nedeljo dopoldan na Zelenem travnik«. Udeležba Je bila tako velika, da Ja moralo zunnl ostati mnogo poslušalcev, kea v dvorani ni bilo več prostora. Shodu ’M predsedoval s. H r a s t n l k, poročal pa Je a« Mihevc o strokovni konferenci v Belsra*« du. S. Mihevc je izvajal, ds> je po hudih la težkih bojih prišlo vendar 1« do sporazuma za ujedlnjenjo kovinarjev cele Jugoslavl!« in da S* bo vršil tozadevni kovinarski kon- greš 1. oktobra v Celju. Nadalje je s. Miheve v daljšem govoru razložil, kako srbska boržcazija sabotira našo lndustrjo in da zaradi tega tudi delavstvo trpi. Poročal je nadalje o internacijonalni kovinarski zvezi, kt itna svoj kongres dne 20. julija v Amsterdama in ki je eminentne važnosti tudi za nas sloveusk§^covinarje. Ako se združuje kapitalizem celega sveta na mednarodni podlagi, tedaj se mora tudi delavstvo združiti in iskati stik s kolegi drugih držav. Z burnim pritrjevanjem ie shod dokazal, da je razumel važna izvajanja s. Mihevca. Nato ie govoril s. Koren o potrebi tesne organizacije proletarijata, navajal je važne primere, kako potrebno je delavstvu, da je organizirano in s stem ščiti svoje pravice. Za njim ie govoril s. Murko o važnosti delovanja zaupnikov v organzacijah. Z jedernatimi besedami ie zaključil predsednik s. Hrastnik ta shod, ki je bil dosedaj največji strokovni shod v Celju. Zabukovca pri Grižah. Ni nam ljubo obračati se na javnost z našimi upravičeni- mi pritožbami, vendar nam ne preostaja druga pet, kar se vzlic takratnim pritožbam ni storilo v zdravstvenih ozirih prav nič ali pa le malo za nas. Primanjkuje nam rudarjem, ki smo v rudniških stanovanjih zdrave pitne vode. Edini vodnjak, katerega se mora posluževati večina delavskih družin, stoji kakih deset metrov oddaljen od — za silo iz desk zbitega in predirnega stranišča, — iz katerega odteka guojnica naravnost v vodnjak, v katerem je voda skoro podobna gnojnici. Delavci, katerim se gabi do te »užitne gnojnice«, donašajo pitno vodo iz studenca, ki je pa namenjen zgolj rudniškim nastavljenemu in poduradnikom, katerim se voda donaša na dom, delavske žene si pa morajo vodo pri tem studencu takorekoč ukrasti, ker se vodovod odpira samo s ključem, shranjenim pri vodonoscu boljših družin«. Rudniška stanovanja so pod vsako kritiko. V naši hiši, kriti s strešnim papirjem teče voda ob deževnem vremenu naravnost skozi streho in v sobo. Hlevov, v katerih hi si delavci redili kako ščene ali nekaj kuretl- ne ni, ali so pa v takem stanju, da bi se vsaka svinja oziroma prašiček jokal, če bi se ga v tako škatlo zaprlo. Gospod minister za šume in rude! Koliko denarja se razmeče v nepotrebne svrhe, da bi se pa dovolilo nekaj kredta za zidanje oziroma popravltev delavskih stanovanj, na to se ne misli. Vide-11 smo po drugih krajih na primer v ESosni — torej v Jugoslaviji, delavska stanovanja, in čudimo se, kako da kaj takega ni pri rudnikih v Slovenji mogoče? Ta stanovanjska mi-zerija ni samo pri nas, ampak tudi po drugih rudnikih Slovenije V Zagorje ob Savi ie prišla pred nekaj meseci neka komisija, ki se je zgražala nad brlogi, v katerih stanujejo rudarji, a storilo se v temu oziru do sedaj ni ničesar Ni veliko, kar zahtevamo, in 5e temu nočete ugoditi! Ne stokajte toraj zaradi malovredne eksploatacije raznih rudnikov; sezite v vrečo do dna in imeli boste, kje tiči zajček. Pričakujemo v najkrajšem času komisije, ki naj pregleda označene ne-dostatke. Aprovizi?cf-a. Telečje meso. Vnovčevalnica za živino In mast v Ljubljani oddala je za četrtek, petek in soboto t. j. 15., 16. in 17. t. m, svoja teleta v razprodajo in sicer: Brecel-niku, Cuzaku, Ham Mariji, Janežu, Lebnu, Makovcu, Ocvirku, Prepeluhu. Selanu, škrajnerju, Zajc Ivanu, Bizilju po 4 teleta-Ahlinu, Dolničar Francu, Ham Matiji, Javorniku, Jesihu, Kastelicu, Kočarju, Kocjanu. Novaku, Petriču, Prezeliu, Rihtar ml., Rihtar st., Smoljanu, Skrlancu, Žgajner Jožetu, Žgajnar Antonu, Žabjeku, Zupan čiču, Krašovcu po 3 teleta; Strukelju, Sag-meistru. Keber Jožefu in Keber Antonu po 2 teleti; Sme'u in južni železnici po 1 tele. le Janežič dobil je 10 telet Meso se bode promajalo po 19 K sprednje ter zadnje po 20 K za kg. Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa. Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak Vehovec. 8, liMiKM ULICA SE t REGOOVšKi ZAMtliGf. Z MOTO ZAVEZO. ===== TISKOVINE Zfi SOLE, ŽUP&N* EfVA E E J UKABE. NAJ*£ODEX> IčElSE PLAKATE EK VABILA SKGDE CK VESELICE .'. LETNE ZAKLJUČKE NAJKGBEiiKEJSa UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG. BROŠUR ITD. STEREOTiPIJA. LlTOQB®F,i^* BBS*** je! L i v Ljubljani naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. liji laiiiil Izvršuje: knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Konsumna društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 02 ^3^ Katera cenjenih dam želi imeti hitro, ceno in lepo izdelane lasne kite naj posije svoje izčesane lase AIBIKU ŠINKOVEC, brivec In lasnliar Vif pri Ljubljani. = Dober in nagel prevajalec iz nemščine, slovanskih ali romanskih jezikov sa Išče. Ponudbe na upravo NAPREJ". /**■ Proda se razen star, dobro ohranjen materijal v stari predilnici v Ljubljani, ki se sedaj podira in sicer: Tovorno dvigalo, L, II. in III. nadstropje) transmisijsld pogon, 150X150 cm v premeru, obloženo na treh straneh z valovito, pocinkano pločevino. Stebri iz litega železa in sicer: 8 komadov pribl. 8-50 m visoki, obtežba ca 18.000 kg , 16 „ „ 3-45 m , 20.000 kg 16 „ , 8'50 m , , , 26.000 kg 16 „ , 4 00 m , , » 82-000 kg 4 „ „ 5-00 m „ „ 12.000 kg Za pravilne podatke cbležbe se ne prevzame nikaka odgovornost. 24 komadov pribl. 3-50 m visoki in 8 cm v premerju za „Shed-strehe“. Tranemisiiske konsole " Železne stopnice (lestve). O iz železne, 8 do 10 mm močne pločevine, Kezervoar velikost 2-45Xl'65Xl-20 ra. Razen stavbni materifal. Ogleda se na licu mesta v stari predilnici v Ljubljani In se je zglasiti pri delovodju gosp. Srakerju. Pismene ponudbe na naslov: 0Kranjska stavbna družba" v Ljubljani, Levstikova ulica. 1065 se išče. Ponudbe z zahtevo plače na upravo tega lista. Iščemo Za Mjša Manila dela ‘S',T kakor tudi kovači za k ognju in montaži se sprejmejo pri J. G. Kronast I sin, VaraSdln. Hodni salon Sfu€h§y - Haike Ljubljana iidovska ul. 3 * • Evcrsfei Irt 1 Priporočam veliko izbiro najnovejših svilenih khhkn, Cipit ii slanikov za lase it deklice. Popravila točno in ceno. Zalnl klobuki vedno v zalogi. 289 LJUBLJANA, SELENBURGOVA UL. 1. Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije :: najkulantneje. " DAJE: SPREJEMA: knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. KUPUJE in PRODAJA: devize, valute, efekte itd. ESK0NT1RA • jatvej fakture Brzojavi: MKOMPTNft. kredite in predujme na blago, efekte itd. |*7 T\ 111, akreditive na vsa tu in inozemska mesta. POSPEŠUJE: industrijo ter uvoz in izvoz. Int. telefon št. 146. ki bi bil zmožen voditi tudi pevski zbor. Ponudbe sprejema uprava BNAPREJA“ pod „Tajnik“. L- Mine. tonite Ii Mi tor VO! Rttf&G mora poginiti, če se USI lol lili IM vporabljajo moja preizkušeno najboljša In povsod hvaljena sicdstva, kakor: za poljske miši 10 K, za podgane in miši 10 K, za ščurke 10 K, a posebno mečna vrsta 20 K, posebna močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 6 In 12 K, tinktura proti užetn pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 6 In 10 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti g a r j a m 10 K. — Pošilja po povzetju žavod za ek-sport M. JBctker, Zfcgreb 40, Petrinjska ulica 3. Ivan Jax in sin! Ljubljana, Dunajska cesta 15. Šivalni itrtji in ttroji n Mc. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuje brezplačno. Popravila se sprejemajo. ' Lastna delavnica. 49 Pisalni stroji »Adler*. Kolesa iz prvih tovaren. DCrkopp, Styrla, Watfenrad. Tražim više stolarskih radnika za gradnja i pokučtva, plača od 8 do 15 kruna po satu, stalan posao. Iv. Vejvoda, Karlovac. OD Ljubljana Rimska e. 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Zi ua izvrtana lila iamtira tat liti ZLATOROG MILO najboljše in najcenejše se povsod dobi. Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska t v sveče in toaletno milo. varna mila MariboT* Tovarbi Elmmm vsakovrstno r ..............................b^ Kemično čisti obleke. tl rili k H ovratnike, zape* Ljubljana, Poljanski nasip 4. JVvlIUllna 8tnjce in srajce; Podružnica t Šelenburgova ul. 3. Maribor Gosposka ul. 38 Podružnice: Novomesto Glavni trg Kočevje Sl. 39. Invalidi dobe dober in lahek zaslužek. Naj se zglase v, upravi „Napreja“. (vpisana zadruga s omajanim poroštvom) sprejema hranilne vloge, li. _ „„„ „ siedeče društvene sklade: Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1038 članov Rezervni delež......................K 41.647 42 Društveni sklad.....................K 30.939 43 Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,329.207 94. Clan postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 2-50 in delež K 40 . Pisarna v Zagorju »lev. M. ■ IH r — Bolniška glavnice — K 30,090.00«, Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanim 33SBC z S9M Ljubljanska kreditna banka hub Brzojavni naslov: Banka, na yj Ljubljani. — — Podruinlcet V SpMfu, Celovcu, Trstu, Ssrajevu, Gorici, Colju, Mariboru in Borovljah ter bsffitina ekspoziture v Ptuju. RucrvrJ fondi okroglo K ZO.OOO.OOC. Kupuje In irodaja v s 8 v r s_t^ vredn ararične dobave in dovoljuje —» vsakovrstne kredite. —*•- S-.- Tisk »Učiteljska tiskifus" .s. UabliauL •»