81. številka. Ljubljana, soboto 10. aprila. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
IfliajH vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejenian za a\ stro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za P"' I«** 8 gl. s* četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. ;>0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom te računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih iol h in ** dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopue petit-vrste *J kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — U re d n i št v o je v Ljubljani v Franc Kolnianovej liisi St. I .gledališka Itolbft". Opravniatvo, na katero naj «e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j."administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kohnanovej hiSi.
Je li Ljubljana po večini slovenska ali ne?
Vse fraze je konec, kjer številke go vore. In številke zadnjih volitev pričajo, da je Ljubljana po večini volilcev narodno slovenska, Čeravno smo vsled nenaravnih razmer in krivičnega volilnega reda, ki pusti, da peščica tujih privandranih starih penzijonistov, ki ne plačujejo ni deželnih ni mestnih priklad, pri volitvah terorizira in majorizira neodvisne delavne in davkoplačujoče meščane.  Le seštejmo številke, da vidimo.
V tretjem razredu pri volitvi 5. aprila je bilo oddanih glasov
narod- nemšku-nih tarskih 176 47
V drugem razredu pri volitvi 6. aprila   ....   242 289
V prvem razredu pri volitvi 8. aprila   ....     93 116
Torej skupaj   .   511 452 Torej v vseh treh razredih smo narodnjaki imeli 5J1 glasov, nemškutarji pa 452. Po tem tacem imamo mi za 59 glasov večine v Ljubljani.
Iz teh številk, iz te povprečne naše večine se vidi, kako drzno je organ naših nem-.škutarjev, „Laibacher Tagblatt", resnici v obraz bil ali lagal, ko je lani trdil, da smo pri zadnjih volitvah za državni zbor z „vladno pomočjo" zmagali, kar ta list spet v zadnjem broji od 8. aprila nesramno ponavlja. M t Slovenci imamo v Ljubljani tudi letos vkupno večino kljubu temu, da še nekateri naši v I. razredu nijso prišli letos na volišče vsled izida druzega volilnega razreda.
Naravnost smešno je torej, Če tukajšnji včerajšnji organ privandranih Nemcev in naših renegatov slavi nemškutarsko zmago v II. razredu kot „feuerprobe des liberal ismus" in v njej vidi neko poroštvo, da bode „vsaj glavno mesto" ostalo nemškutarstvu vlast. Živa in povsem osobna večkratna agitacija, katero so imeli nemškutarji isto tako kot mi, učila jih je natanko kot nas, da lehko skoro za vsacega volilea vedo, kako je glasoval, kakor to vemo tudi mi. In tako lehko vedo in na prste seštejejo, da meščanstvo, obrtništvo, neodvisni volilci sploh, je v ogromnej večini glasovalo z nami. In na teh domačih elementih bodočnost počiva! Meščanstvo je zrno vsega zdravega razvoja. V III. razredu imamo tako velikansko večino, ker so tu neodvisni volilci. V drugem razredu je mej hišnimi posestniki in druzimi neodvisnimi meščani glasovalo 140 za nas, a le 37 za nemškutarje! OdloČilo je v tem razredu 150 starih penzijonistov, večjidel privandranih tujcev, ki ne plačujejo ni mestne ni deželne priklade, a vendar z nami volijo! In to so podpore liberalizma'? Na to vi zidate bodočnost ?
Če ravno torej sedi že zmirom v ljubljanskem mestnem zboru le 10 Slovencev proti 20 Nemcem ali nemškutarjem, vendar zgornja vsota številk kaže, daslovenska manjšina v zboru zastopa prav za prav faktično večino ljubljanskega mesta; in laže oni, kdor trdi, da ima naše kranjsko glavno mesto nemšk značaj. Očiščenje Ljub Ijane je za nas le vprašanje časa. Za to pojdemo drugo leto še z večjim zaupanjem v boj, nego letos. Kuj ti tega pač naši nemškutarji ne morejo trditi, da njim moči rastd, da
imajo v domačih tleh korenine. Ljudstva nemaj o zase, ono je na našej strani. Kar se pa opira samo na stare penzijoniste in tuje uradnike (domače izobražene uradnike, ki imajo srce za domovino, izvzemaj, čast jim!) ne more prihodnjosti imeti. Letos je še držala veriga, ki veže nemskutarsko-birokratsko kliko skupaj; ali le počakajte, samo en par sklepov naj mej letom izpade iz te verige, in s strahom boste videli, kako se bode v nič sesula.
Iz državnega zbora.
V sredo se je nadaljevala budgetna debata. Dolga vrsta govornikov se je še oglasila za besedo. Centralistički poslanci so prvi dan izdali gaslo: v Avstriji se pod Tanffejem zatira Nemštvo. Kako neopravičeno je to natolcevanje, vidimo uže mi Slovenci, ker nam domačinom nijso prepustili dunajski vladni možje še niti jedne pozicije, katere „ustavaški" naši protivniki še zmirom povsodi po krivici zasedajo in brezozirno nam nasproti rabijo. V nadaljevanji debate za državni proračun v sredo je prvi govoril Plener; on sicer tega nij posnemal, kar so njegovi tovariši prvi dan bud-getne debate trdili, a vsedel se je na konja visoke finančne politike, in zanikaval zmožnosti zdanje državnozborske večine in Taafiejeve vlade. Gospod Plener je, kakor je uže sam rekel, „rojen finančni ministeru, s:ato čuti v sebi nalog, da se postavlja bolj ali menj v opozicijo zoper vsacega finančnega ministra avstrijskega, zmirom nadejajoč se, da bode sam enkrat zasedel ministerski stol. Tudi v sredo je avtonomistiškej večini in vladi očital, da v novčnih stvareh še nijso ničesa storili, ter je zahteval od vlade v imeni nemških centrali-listov, da uredi ona avstrijske finance.  To je
Rusija in Anglija od 1.1876 do 1880.
V Konec.)
Učeni historik J. A. Froude govori v predgovoru, katerega je dotičnej knjigi spisal, mej drugim tako-le: „l'od uplivom tistega strastnega rodoljubja, katero je v smrt poslalo Nikolaja Kirčjeva, se je sestra njegova leto za letom na Angleškem trudila, vero vaje, da smo mi Angleži, akopram na krivo pot zapeljani, vendar velikodušnega srca in da, ako bi mi v resnici poznali svrhe, na katere Rusija meri, bi jih sumiti ali zaprekati nehali. Naloga, katero si je sama naložila, je bila tako težka, da jo je samo po enthusiasniu prenašati in reševati mogla. Ker mi v sedanjem razpoloženji mislimo, da se vlada svet samo po sebičnih interesih, smo pozabili, da so tudi v našej zgodovini bile dobe, a te dobe j
so najbolj spomena vredne, ko samopiidni interesi nam nijso veljali nič, a kakšna zadeva, katero smo za sveto imeli, vse. Mej onimi, ki so o tej gospe slišali, so jo mnogi smatrali za neko tajno orodje ruskega dvora, in ljudje, kateri takšne misli o njej imajo, jih ne spremene, naj si bodo še toli ostudne in naj bi jaz tudi karkoli govoril proti njim. Oni, kateri plemenite in velikodušne nagone ceniti vedo, bodo K i reje ve za ono izjemno vrsto ljudij pri-poznavali, kateri sestavljajo zgubljene nadeje človeštva, kateri se sumijo, sovražijo in zasmehuje v življenji, in katere nag nij a zgodovina s po-svečonjem njihovega spomina. Kar se tehnične dovršenosti knjige tiiie, nij še nikdar nobeden inostranec, kolikor je meni znano, kateri je v angleškem jeziku pistiti poskušal, tega tako popolnem zmožen bil. O, K. se igra z našimi najzamotanejšimi izrekami, ona zvija, suče in spušča svoje sarkazme z iskustvom, katero posnemati bi mnoga dovršena pisateljica an-
I gleška morala obupati. Dozdeva se človeku, da je O. K. Čitala malo ne vsako knjigo, katera je bila pisana, in vsak znameniti govor, kateri se je ob orijentalnom vprašanji obelodanil tekom zadnjega pol stoletja.'' —
Slavno znani W. E. Gladstone je v mesečniku ,,The nineteenth Centurv" (devetnajsto stoletje) v broji za mesec marcij posvetil Olgi KirČjevej in nje knjigi znamenit kritičen članek, kateri je poln priznanja in hvale. On pravi o tem delu, da ima veliko literarno veljavo ter nadaljuje: „to je odlično berilo, jasno in gibko v slogu, polno bistrostij in lehkote. Angleščina O. K. je boljša, nego množine po rodu angleških pisateljev.....Pred
velikim bojem zadnjih štirih let nij ničesar bilo slišati o O. K., a nje pero bi lehko na čast bilo uže dolgo vajenej roki, ker ona v resnici piše z odkritost čnostjo, ostrostjo in
taktom, kakor le malokedo more..... Po-
javljenje te knjige naj bi s hvaležnostjo 'bilo
•»sem županstvom pošjje okrožnica, da postav ijo v občinske proračune 2a leto 1881. tudi primerno svoto za stroške, katere bodo imele občine s številjenjem ljudstva.
— (Vipavska čitalnica) napravi v nedeljo dne 11. aprila v svojih prostorih v Tabru vesehco. Program je: I. l. Iv. pl.Z.ijc: „U ooj!u, zbor. 12. A. Hajdrih: „Luhko nor', Četverospev.  .'i J. Kocijančič: „Kum?u, ibor.
4. Fr. Preširen: „l'ovodnji mož", deklamacija.
5. A. Hajdrih: „Mladini", zbor. G. Iv. pl. Zaje: „Kolou, zbor. 7. „Mlekarica". Čaloigra v enem dejanji. Iz nemškega poslovenil Ivan Verhovec. II. Ples. Vstopnina 20 kr., sedež 20 kr. Vstopnina k plesu 50 kr. — Začetek ob Va8- uri zvečer.
— (Naš rojak), gospod Bartol Fran-celj, umirovljeni učitelj v Varaždinu, hoče 29. t. m. počenši izdajati v Varaždinu hrvatsk tedensk časopis „Prijatelj puka", katerega bode uredoval lirozo Brozović. V pozivu na naročbo pravi se, da „neima u cieloj hrvatskoj kraljevini lista, koji bi hrvatski puk podučavao o njegovih pravih i dužnostih napram občini i državi. S toga će ovomu listu biti svrha o tom podučiti puk, uzgoj i vati u njem samostalne gradjane, stvoriti od njega zriele i samosviestne Hrvate i potaknuti ga na borbu za ustavan život, za samostalnost i jedinstvo hrvatske države. Uz to će se „Prijatelj puka" svraćati na politički rad domaćih stranaka, te če prepustiti hrvatskomu puku, da on po vlastitoj uvidjavnosti njihovo djelovanje osudi ili blagoslovi, ali neće ni sa svoje strane propustiti dokazati mu, da u Hrvatskoj ima postojati samo jedna politička stranka i to stranka hrvatska, kojoj ima biti geslom rad, u kom je spas i napriedak Hrvata. Kraj toga biti će zadaća „Prijatelja puka" pružati puku nauku o gospodarstvu, kućanstvu i obrtu, te će se pri tom obazirati napose na potreboće grada Varaždina. To će pako biti koristno i za izvanjske čitatelje."
Razne vesti.
* (Pol milijona tatvine.) Na Dunaj i je pri firmi Rothschild uže več let služil neki Julij Strasser, 37 let star, oženjen in oče jednega otroka. Sploh so mu vse zaupali, a nij bil vreden tegu zaupanja, ker je bankno Rothschildovo hišo ogoljufal za 500.000 gold. s tem, da je blago kradel in prodajal. Naposled ga je pričela vest opominjati, in v soboto je sam se objavil jednemu uradniku te banke. Strasser bi bil rad obogatel, za to je sezal po tujem blagu in močno udeleževal se na borzi, a sreče nij imel, kajti zgubival je zmirom. Strasser je imel tudi pomočnike, katere so tudi uže prijeli in zaprli. Policija v Strasserjevem stanovanji nij ničesa našla. Nezvesti uradnik je imel 40i>o gl. letne plače, a vendar mu ta svota nij še zadostovala, tako je svojemu gospodarju polagano izneveril pol milijona goldinarjev. Preiskavanje, ki se je pričelo zoper njega, bode spravilo menda na dan marsikaj zanimivega.
l*4»MlUIBO.
Slavno uredništvo! Prosimo najuljudneje, da blagovolite natisniti sledečo prošnjo: Prošnja!
Društvo slovenskih vseučiliščnikov na l)u-naji sklenilo je v predzadnjem zborovanji, da si napravi lastno knjižnico.
Kedor količkaj pozna stanje slovenskega vseučiliščnika na Dunaji, ve, kako težko mu je zadostovati nameram svojim, zahtevam vede.
Težko je to za onega, ki ima v srednjoj meri sredstev za vsakdanjo svoje potrebe, ve-
liko težji za onega, ki ima pri tem boriti se za svoje življenje!
Skoro popolnoma nemogoče je pak ustre zati želji in zahtevan ju naroda, za katerega boljšo bodočnost ima skrbeti vsak slovenski vseučilišč nik dovršivši svoje študije po svojej najboljšej moči!
Težavno je dobiti tli nemško knjigo; a to težavo se še da premagati se sdo!
A kako se izobraziti v domačem jeziku, kako tii nadaljevati to, kar se je naučil na gimnaziji ali realki? Sam si ne more ku piti slovenskih knjig (saj večkrat za vsakdanjo potrebo nema groša); na posodo jih dobiti tu. — na Dunaji — je tudi skoro nemogoče; v knjigarne kakor je vseučiliščna in c. kr. dvorna more le zahajati v omejenem času, a v tem zahteva tam le one knjige, ki mu imajo služiti sa izobraženje v predmetih ki si jih je izvolil, da postane strokovnjakom in «tu more — brez malo izjem — rabiti le nemško knjigo.
Kako pa to v nemškem jeziku pridobljeno vtMo ukoristiti v domaČem jeziku, ako se nij vadil in poskušal v domačem jeziku, ako si nij priučil tehuičkih izrazov in druzega v — slovenščini?
Da bi slovensko knjigo dobil domov, je to ali sploh nemogoče ali pa le pod težavnimi pogoji.
Da je „Sloveniji" kot društvu knjižnico mogoče napraviti, dokaz so društva, ki uže imajo lastne knjižnice a štejejo manj društve-nikov, nego „Slovenija".
„Slovenija" je po § 1. društvenih pravil izobraževalno društvo in knjižnica bi bila v tem oziru jedno najboljših sredstev.
To so tedaj tehtni in prepričevalni razlogi za napravo knjižnice.
Stalno na Dunaji bivajoč slovensk rodoljub prepustil je za knjižnico „Slovenije" ra-dovoljno prostora v svojem stanovanji. Na Dunaji bivajoči slovenski rodoljubi obljubili so uže podpirati „Slovenijo" v podjetji s tem, da nam hote podariti knjig, da prosijo znance, da jih i oni pošljo; obljubilo se nam je celo doneskov v denarjih, da kupi potem „Slovenija" sama knjige, kakeršnih potrebujejo njeni člani. Da se te obh'ube izvrše o tem nij dvojbe! Obračamo se sedaj še do Vas, mili rodoljubi v domovini! Prosimo Vas lepo, podpirajte nas tudi Vi! Posebno apeliramo na mnogoštevilne visokospoštovane bivše člane „Slovenije"! Pomagajte nam, da si oskrbimo sredstev, po katerih se izobrazimo za vspešno delo svetej našej domovini, — kar je naša najiskrenejša želja!
Kdor koli ima knjigo, ki jo sam ne potrebuje (naj bode slovenska ali v katerem drugem jeziku), naj jo blagovoli darovati knjižnici „Slovenije". Kdor bi pak ne imel knjige, pa bi rad podpiral podjetje „Slovenije", stori to lehko v novcih.
Knjige in novci naj se bragovole pošiljati rfrancow na naslov: G. Žiga S ežun, Wien, Langegasse 5 2.
Z visokim spoštovanjem
v imenu „Slovenije" odbor za napravo knjižnice. Na Dunaji meseca su-ca 1880.
Dunajska borza 8. aprila
if.\ in,o  tu < gulieiio puroc l'i
-.notni drž. dolg v oaiikovuiU Buotm drž. u.dg v srebru . I. 'ta renta...       . . 1860 dri. posojilo
Vkcijo narodne banke . . t&re-Uitnp akcije .   .       . ,
. -iidnn......
Srebro......
Sapol..... \ \
■ kr. cekini . . Državne marke
>l tfid. 74
1)0
lao
r42 287 118
9
5 58
4 o 10 10 50
65
4«;
58
35
Zaradi preselitve prodajem od denes počenši do dne 1. 11111)11 iNso zalogo
izvrstnega vina,
katerega imam 400 veder. Vino prodajem po nal-niajej ceni, in sicer najmanje po jedno vedro vkupe.
Daniel Predovič,
(129—8) krčmar,
na Poljanskem trgu St. 5, v Ljubljani.
Zalivala.
Za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu našega preljubega
Dragotina Krizmana,
c. kr. notarja v Kamniku,
izrekamo vsem prijateljem in znancem, posebno Se slavnt'j notarskej komori, njega prijateljem in drugim za darovane prelepe vence in slavnemu pevskemu zboru čitalni-škeuau za ginljivo nagrobnieo, najtoplejšo zahvalo. (144) V Ljubljani, dne 8. aprila 1880.
Žalujoča rodbina.
S varite v!
Ker je postal moj soprog, Anton Titus Smrekar, hišnik in n-marski mojster na rimskej cesti št. 50 nova, 10 stara, slaboumen, zatorej svarim vsakega, da ne stopi z njim v kako zvezo, ter izjavljam, da zanj jas ne plačujem, sam pa ne vč, kaj da dela.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1880.
(143)
Frančiška Smrekar.
Več agentov
z 10 do SO0,',, provizijo so sprejme na z markami za 25 kr. obložene marko pri ,.c. lir, min. dov. občnej generalnej agenciji*' sv. Florjana ulice št. 46 v Ljubljani. (147)
iT m
i i
as
I *
i
P. 1 o,
1 H
ITI fin
ti „,
F       -5 1
ŽL K T,
'"C
» g,
-i n'
B O
I I
on
86
M
O
s r
11
Najboljše in najuplivnejše
pomuhljevo jetrno olje
zoper
bramore, krvice, susico, kašelj itd.
v sli Icuicali ii iiv» kr,
z železnim Jodovoem pomešan, onim, ki imajo premalo krvi ali
ki si jo hočejo sčistiti, posebno koristen, v skleniculi u 1 gld. prodaje in razpošilja s poštnim povzetjem
(108—7)
lekarna „k angelju" v Ljubljani, na dunajskej cesti.
Iz late! j in urednik Maks o Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
Dunajski časopisi ravnajo ae po taktiki, da gftvore centralističkih poslancev skrajno raztezajo in obširno priobčajo, mej tem ko govore avtonomisti>kih poslancev odpravijo samo s par besedami, tako da tudi naše poročilo ne more biti popolno. Vendar se pa tudi iz teh odlomkov vidi, da so ustavaki teško branijo temeljitih govorov avtnuomistiških poslancev.
Gladstone o Slovanih.
Nov velik časopis, ki na Dunaji izhaja, „\Vion. Allg. Ztg." prinaša v svojem broji od srede razgovor norega svojega poročevalca z (i 1 a d r t o n o m. Dopisnik pripoveduje, da mu je dejal (iludstone: Sumnjiva so mi zdi avstrijska vnanja politika. Ime M o 11 o r n i c h o v o sovražim, ponavljam trikrat, sovražim vse, knr najmenj spominja na njega sistem vmešavanju v zadeve narodov, katerim se dajo svoboda. Osvobojeni slovanski rodovi na vstoku nuj bi si sami gradili bodočnost svojo, nikakor se pa ne bi smelo prisvajati njih ozemlju. Kdor ve, kuj pomeni angleški rok: „hands o IT" (roke proč), pozna tudi mojo politiko Kar som rekel vzndnjič. o nvstrijskej vstočnej politiki, to sem moral reči, ker mi je bila dolžnost, ('enim sicer svobodoljubje in domoljubje avstrijsko, — ali Ji and s off', roke proč od lastine in dožel druži h svobodnih narodov."
Prusiji in avstrijskim nemškim ustuvakom zdanja prernomba, ki se vrši v notranjej politiki angleškej, nikakor nij po volji. V svojem srdu zbog dogodjajev na Angleškem post s jejo celo smešni, ter se branijo tacoga zaveznika, kakor je Anglija, „ker so tam stvari zmirom spreminjajo, česar nobeden /uvoznik ne more želeti" — kakor se piše oficijozno iz Perlina v prusko „11 oh em i j o" Da", zaveznik bil bi Anglež už.o dober, ali teško da bi se svobodoljuben hotel vsiljevati nesvobodoljubnim Nemcem, ki se zovejo sicer liberalni, a jo vendar njih liberalnost samo zatiranje narodov slovanskih, ki se hote osvoboditi. Prusi so sicer pre-strigli Kosom sanštefansko pogodbo, proinemhe na Angleškem, to ne morejo zavreti. (iludstone je tedaj objavil ves svoj program glede* vstoka; kakor je dejal pred kratkim lord Ilurtington, da jo vstok last ina slovanskih narodov, tako je zdaj Gladstone izjavil dn se teh dežel ne sme nikdo dotakniti, in nikdo se ne sme u tikati v njih notranjo zndevo.
Politični razgled.
N«»tfraaiif«» želele.
V L j u hI j mi j !» aprila Omenili  smo uže grof I larrachovo inter-
nnvdušenejših členov slavjanskega društva, ter pomnožuje ne samo na bojnem polji, temveč tudi, kakor njegovi predniki, po mirnem delovanji za slovansko presveto staro slavo imenitno rodbine Kirčjev. (Jospa Olga K i reje v-No vi k ova piše tudi marljivo pod znakom O. K. za „Moskovskija Veilomosti" in „Sovre-mennija Izvest ija". Loto za letom ob saisoni prihaja redno obiskovat. Mirienbud nareskom, kder njeno zanimivo drufitVO radi iščejo vsi gosti brez razliko, naj si bodo nje politični sovražniki ali prijatelji. Upati je, da duhovita ruska gospa, ki se za blagor .fugoslovaio-tvii toliko trudi in bojuje, tudi o katercj bodočej priliki obišče nas Jugoslovane, a posebno, da Bi  pride naj slovenski Hlod ogledat, ter se v
tem prekrasnem kraji in čistem svežem zraku gorenjskem pokropi. Slovenci bodo odlično rusko pisateljico gotovo sprejeli se srčno radostjo in jo tudi dostojno počcstili.
Dr. Ah as v er u s.
pelacije v državnem zboru gledo «•«'•* kili učilnic na Dunaji. Poročali smo užn tudi, da je naučno ministerstvo dalo nalog dolenje-avstrijskim okrajnim šolskim svetom (dunajskim), da poročajo o številu čeških otrok, ki pohojeviijo ljudske šole. Ta poročila so prišla in naglašajo, da ne treba za češke otroke čeških šol, — ker se privadijo kmalu nemščini. Na Dunaji pa živi tudi dosti čopkih delavskih učencev. O teh j»* izd.da poročalo dolenje-avstrijskemii deželnemu Šolskemu svetu komisija za obrtske šole. [tekla jo, da se ti otroci kmalu privadijo nemščini, zato pa tudi ne treba zanje čeških učilnic, a treba, da so ti otroci domu na OošUem in M o r a v s k o m n a u č d D o in š č. i n e. In vendar pohojova v llernulsu izmej 1250 dečkov 301} v Sechshnusu izmej 2005 dečkov 9GO obrt* skih učencev češke narodnosti obitsko šolo, ki često ne znajo čisto nič nemškega A Du« najtanje jim reko: naučite se doma našega jezika. To omenjamo zbog tega, ker pri nas so vso učilno nemške, da si tudi komaj četrti del učencev je Nemcev, ali po nem cenili Slovencev, vsi drugi pa so otroci starše*, ki govore samo slovenski deželni jezik. Tako se v Avstriji zvišuje narodna ravnopravnost, a Nemci kriče, da jih celo mi zatiramo!
„Pester Lloyd" poroča, da je naš cesar imenoval Sslawjr«ja avstrijskim skupnim ministrom namesto barona llotlmamu.
Malokatori narod čuva bolj svojo narodnost in svoj jezik nego it!»k furl. 1'oniagjar-jeni so vsi javni zavodi, a privatni, ki nijso ningjur.ski se zapirajo, t. n. pr. nemško gledišče v Pošti. Zdaj je pa opazil poslanec Ma-darasz, da se v državnoj tovarni za. stroje občuje nemški, in to stvar spravil na daii v OgerflkeiT) saboru. Povedalo se mu je, da magjarski jezik nema dotične terminologije. „Dakle naj se občuje! magjarski, a rabi naj so tujih izrazov," je odgovoril mož.   Dober v/gled!
% ii «ni I<i rastave.
Il<»licar«l*.<> novo ministerstvo je tako-le zloženo: /mikov, predsednik in vnunjc, Ka-ravelov linanco, S toj a no v sodstvo, T i š e v notranje, (Jazeler nauk.
Vodje opozicije bolgarskega „ se branja" so sklenili (iladstonu čestitati na zmagi angleških liberalcev.
UltMiisUl listi <lvoiuijo jako, da jo P>is-mark resno mislil odstopiti; se svojim prete-njem z odstopom hoče le duhove pripraviti za premembo državne ustave, katero on namerava, in sicer tako, da bi v „hundesrutu" dobila Prusija telitnojši glas. (lesar nemški res ui| potrdil ltismarkove ostavke. Odgovoril mu je, da ga ne more odpustiti, ampik kanoelarju prepušča na voljo, da stavi predlogov, ki bodo po ustavnem potu rešili prepirke z „bundes-ratom.*'
%iagl<-«lti konservativci zgubiva j o tudi v kmetskih občinah zdatno sedežev. Liberalci so bili voljeni tudi v grofovinah Solkvik, Nord-Stallord, \Yest-( 'iinibei lami in Siidost-Lin cashire. Denes imajo liberalci uže H'.\ glasov večine. Na Škotskem je izvoljenih l.l liberalcev, a samo 2 konservativca Gotovn jo, da odstopi Baaconsti-ld še prodno se snido novi parlament. Lord 11 a r t i n g to u je v nagovoru rolilcev v Darwenu z nova dejal, da fe bila politika Disraelijeva za Agloško slaba, da pi jo liberalna stranka denes složniju, nogo-li kedaj.
Domače stvari.
— (Kuj a v k as t i volilni listi.) Komisija pri volit vi za prvi razred je mogle, zapaziti, daje bilo kacih 15 volilnih listov z nem« sivutarsUimi kandidati popisanih bolj rumenkaste barve, torej nijso bili tisti, katere je vsak volilee od magistrata dobil. Te prikazni si nij mogoče drugače razlagati, kakor da so bili vulilcem, ki so imeli u>o našo kandidate na prvotne prave liste napisane, zamenjani od jednoga in istoga agitatorskeg.i vira. 111 res se čuje, da Bta dva denarna kreditni zavoda Vtikala 80 V volitve po svojih roprczcntuntili s terorizmom na Volilee, ki sem ter tam kredita potrebujejo,  kakor trgovci itd.   Mer je stvar
taka, trebalo bi pač tudi od naše strani, t. j. od strani slovenskega ljudstva misliti na odločne represalije. Noben zavod in nobena tii nia, noben obrt ne ostane brez tako občutne škode, da jih bode veselje do volilnega terorizma minilo, ako se od narodne strani z odločno agitacijo povračuje jednako z jednaeim. Naj jih vzdržujejo sami tuji uradnik], naj kupujejo in delati dajo pri nemških volilcih shini penzijonisti — bomo videli, kako bodel ('e ko protivniki brezobzirni, zakaj bi in i no bili?
— (Cesarica Marija Ana) je darovala za dozida njo cerkvenega stolpa v Ton nujah na Notranjskem sto goldinarjev.
— (() n n š e m d o ž o 1n e m predsedniku g. \V i n k 1 er j i) poroča dunujsk list, in za njim tudi naša „Laib. Ztg.u, da hoče na-sfopivši svoje mesto v I/ubljani, svoj mandat kot državni poslanec odložiti. Ne verujemo, da bi to ros bilo. Najbrž je cela novica |o žur-nalistiško ugibanje. Oe tržaški namestnik baron Pretiš ostane v parlamentu in vladi oponira, no vemo, čemu bi g. VVinkler odstopal.
— (Tukajšnja „ 1 i ed ftrtafflu ) napravi z gledališčno godbo denes v kazini veselico. Na programu ima tudi par slovenskih pesni j.
— (Odbor za o b d o 1 a v a n j e ljubljanskega m a I ni ) je v svoje j sej i včeraj, t. j. v petek sklenil, da se pokličejo strokovnjaki, ki bodo pregledali in tudi napravili načrte za obdela vanje ljubljanskega mahii, in sicer Luigi Salvinija iz Milana, Ivana Podhak-skega, iiadinžcncrja na Dunaji in dr. Vincen-tinija iz Tržiča (Monfalcone").
— (Občinske volitve.) V Paljev-čah, kameiiKkega okraja, je voljen za župana posestnik Prane Podbevšek, za svetovalce pa Matija Vavpetič in Prane Oolob; v Nevljah za župana Ivan Hočevar, posestnika Matija Plahuta iz Ilriž in Ivan Dolar iz Tučne pa za
svetovalca; v Lah ovcah za župana posestnik
Andrej PuŠavec iz Lahovč, za svetovalca pa Ivan Prh In Matija Lipar; v Mekinjah za župana Valentin Pogačnik, za svetovalca pa Karel Sporen in Primož Kranjec oba iz Mekinj.
— (Okrajni za s t o p mariborski) je zboroval 5. aprila t. 1. Došlo je 18 slovenskih narodnjakov in 10 nemških liberalcev. Izmej Slovencev so izostali gospodje: Lorber,
I Vnjngorl, Sikar, Miliolič, Kamuta in Mohorko. Navzočni nemški liberalci so se dostojnejše ob-
l našali, nego zadnjič. Načelnik g. dr. J. Sehini-derer si je izprosil dovoljenja, da v imenu celega okraja in njegovega zastopa pri c. k. na-inest.iištvu v (Jrailei čestiti svitlemu cesarju k zaroki resarjeviču Itudolfa, čemur so nuvzočni navdušeno pritrdili. Za pregled računov za 1. 187S, 1879 in do konca marca 1880, bili so
Ubrani gospodje dr. Radaj, dr, Srheo iu eden
izmej Nemcev, namreč g. ITiiemer. Proračun za I. 1880 bil je sprejet in se bodo davkom fi% naložilo kot okrajna doklada, to je: polovica menje, kakor lani iu predlanskim, ko smo vplačevali po 10%. Dalje bil je sprejet nasvet slovenskega poslancu g. dr. Hadaja, naj okrajni odbor skrbi za stanovanje, ki ne Vodo tako drago, kakor jo sedanje v g. < iasteigarjevej In'i, iu dalje naj odbor pregleda vse okrajne ceste, v kakšnem stanji da so iu koliko denarjev je neobhodno za nje treba ter naj v prlbodnjej seji okrajnemu zastopu poroča, da
ho veledraga reč vsem jasna.
Razne vesti*
:f (Državnega poslanca iščejo.) Volilci mest Sučava, Seret in I! »daveč ndmojo
čudno zahtevanje zdaj, ko je Taaffejeva vlada in avtonomistiška večina prevzela avstrijski* finance v tolikem neredu, kakor so jej prepustili ustavoverci in de Pretiš. A zajahal je tud visoko vnanjo politiko in mogočno vprašal, je-1 da more vlada pričeti pravo vnanjo politiko z zdanjo večino državnega  zbora.   Kako  pa s' misli g. riener pravo avstrijsko vnanjo politiko, to se razvida iz njegovega odgovora, kei je dejal, da Avstrija  ne sme simpatizirati z angleškimi liberalci.   In preplašil se je ta po slnnec fakturna, da večina avstrijskega državnega zbora vendar-le se nagiblje k angleškim liberalcem, ki privoščijo svobodo celo balkanskim  Slovanom,   in  zato je na nvtonomiste precej vrgel sumnjo, d» delajo za Rusijo in izvršujo program generala Ignatijeva. Plener je tudi vladi očital, da jo ona kranjske ustavoverce  izpodrinila  in   narodne Slovence na nje mesto v državni zbor spravila! Na to — neumnost  in  nevednost bodo pač kateri naSib poslancev odgovoril  in  tudi mi hočemo več o tem  izpregovoriti,   kadar nam stenogram loide.
Slovenski poslanec Herman n je govoril zoper centralizacijo in zoper odvisnost deželne uprave od države. Uže v pradavnih časih so bile dežele avstrijskega cesarstva avtonomne. Cesar naj vlada državo, a dežela mora sama svoje zadeve oskrbovati. Zato zahteva g. II e r-mann, naj večina zdanjega državnega zbora osnuje zakon o avtonomiji dežela, ki bi skrčil kompetenco državnega zbora na državno zadeve, deželam pa da bode prepuščal deželno upravo, (davna stvar je, da se spremeni zdanji sistem, za to naj skrbi zdanji parlament. Poslanec II er-nianii je razvijal pozitivne misli, kar so ne more reči niti o njegovem predgovorniku, niti o govorniku, ki je imel besedo za njim.
Kazen tega, da se je poslanec Men g e r uklanjal in uljudnosti pravil Plenerju, je tudi on viknil: „Nemštvo je v nevarnosti, Nemci se od zgoraj in od zdolaj napadajo!" in je pozval svoje rojake Nemce na boj zoper Slovane. To je menda ona pravičnost, katero Nemci licemerno zmirom naglašajo. (Jo-spodstvo in nič druzega je Nemcu na srci.
To je očital ustavakom v obraz tudi češki poslanec. A dame k. Z liberalizmom, ki nas zatira in nam jemlje našo svobodo, ne bo demo sklenili Slovani nikdar miru ! vskliknil je. Kajti posledica tega liberalizma jo samovlada jedne same politiške frakcije. A zavrnil je tudi očitovanje, da sovražimo Nemce, ako
se borimo za avtonomijo in narodno ravnopravnost posamnih dežel. (I. Adamek je dejal, da bi zaslužil g. Stremavr, da bi bil češki deželni -svetnik, ako bi koristilo t'eškej, da se ne zvrši $ 19. drž. osnovnih zakonov. Tudi mi bi mu privoščili to čast pri nas. —
V nadaljevanji proračunske debate so govorili v četrtek poslanci (1 regr, Montiin H a u s n e r iz desnice, poslanci B e er, M agg in Fux iz levice, prvi za proračun, drugi zoper. Poslanec Beer je dejal, da je ustavoverna stranka pot gradila, da bi se državno gospodarstvo uredilo. Nadalje je skušal dokazati, kako dobro je gospodarila ustavoverna stranka, dokler jo bila na krmilu, da pa ščediti nij mogla ker so državne potrebe zmirom rastle. Potem pa je očital avtonomistiškej stranki, da ruši državno podlogo, zato da se ž njo no more sklepati miru.
Centrnlistiškn stranka državnega zbora razsoja gospodarstvene razmere državne po vsakoletnem računu.   Češki  poslanec (i regr jo je podučil, da se tako ne sine delati. Po njegovem mnenji se mora premisliti  cela skupinu bilančnih   let,  da  so moro soditi o razmeri državnega gospodarstva, je-li da ono napreduje ali propada.   Potem je (Iregr obširno naslikal avstrijske finance zadnjih desetletij. Avstrija bi propadala, ako bi se zaplela v kako veliko vojno,  a  hudo  nanjo vpliva tudi ogerski deficit, ki raste leto za letom. Finančno gospodarstvo pri nas propada, in davkoplačevalci ne morejo nositi več višjih bremen. Temu uzrok je naša dozdanja notranja ter  vnanja politika. Notranja politika je bila nemško-nacijonalna, naperjena zoper avstrijsko Slovane.   A tudi vnanja politika je na takom  potu, ki je pripeljala Avstrijo zoper nje korist v H os no. Pri nas se je nemški živelj povsodi podpiral in negoval, a zatiral se je slovanski. Podloga zdanjemu ustav ne ni u življenj u jo prizadevanje, da se ne m št. v u ohrani vladna oblast. To dokazujejo volilni redi. Nemštvu na ljubo se je spremenilo trgovinske zbornice v politiške voleče razrede. Slovani so se potiskali povsodi v manjšino, kjer so po naravi v večini  Posledica tega jo, da so se delali na račun narodov b r e z n a č e i n i kompromisi, kakeršne vidimo celo na vladnej klopi. Parlamentarne vlude nemarno, kar je tembolj obžalovati, ker trpe gospodarstveno naše razmere zbog narodnostnega boja, ki se je zdaj razvil do boja mej centralizacijo in decentralizacijo.
Slovanom se očita, da so panslavisti. Res je, da je v jednom delu slovanskega prebivalstva avstrijskega prodrla slovanska ideja. Še več! Panslavizem jo organiziran, in dobiva dan za dnevom več. tal. A kdo pospešuje njega razvoj? Centralistiška državna ideja, vlada in nje pristaši ga pospešujejo, ker no puste, da bi se Slovani razvili svojim načinom. Vlada, ki ima v sobi zastopnike protivnih si načel, neniškovalno centralizacije in docentra-li/aeijo in avtonomije, taka vlada je izrodek. Taka vlada ne zasluži zaupanja. Dokler bodo na vladnih stoleh sedeli možjo germanizatornih načel, dotle ne moremo vladi zaupati.
Tako je govoril odkritosrčno in iskreno dr. G regr in nij se čuditi, p ko so levičarji kar obstrmeli. Tega vtiska tudi nij mogel zbrisati mnlostni govor centralista M agg a, ki je odvračal od svoje stranke neusmiljeno udarce, ki so nanjo leteli iz (Jregrovega govora. A zopet poslanec dr. M on ti je potem naravnost povedal, zakaj da Avstrija boleha: vladalo so jo je tako, kakor da bi živel v njej samo jeden narod. Avstrija mora utešiti narodnostna zahtevanja, in potem Se-le bodo narodje avstrijski spoštovali državno skupno zadeve. Da so narodje zadovole, mora so ustava revidirati ali pregledati.
Po tem govorniku je predlagal jeden poslanec konec seji, česar pa večina zbornice nij odobrila.   Menda jezen zato in mogoče da tudi ne pripravljen, je vstal zaznamovani centra-listiški govornik dr. Fux, ter je samo povedal, da tej vladi on ne dovoljuje budgeta. Tem ostreje in premišljeno pa je govoril potem za budget znani Poljak Hausnor. Z dobro osoljenim in sarkastičnim uvodom se je spravil na vsacega centralist iškega poslanca posdbe, ki je uže v budgetnej debati govoril, in dobro mudi-kal njih smešni državni razum.   Kritikova! je one nazore, ki hočejo, da je nomštvo in nemški jezik do cela tudi državni jezik, deželni jezik celo tam, kjer je le peščica Nemcev. Ti nazori pripadajo uže preteklosti. V bodočnosti pa mora Avstrija čuvati  in dati pravico vsakemu narodu,  ker Avstrija jo pravna državni (Jališka pa daje vzgled, da v trenotku, ko pride deželni jezik v veljavo in so so mu izročile njegove naravne pravice, postane tudi dežela taka,  da  se jej  sme brezpogojno zaupati.   Ako pa ima večina deželnih zborov jednako zakone, je to samo prisiljeno in storjeno zato, ker je hotela vlada kompetenco deželnih zborov skrčiti. —
pozdravljeno kot pripomoček k miru in utvr-jenju javnega reda in zaupanja v Kvropi, kar se sedaj tako bridko pogreša".
Z vso simpatijo in z vsem priznanjem piše tudi znameniti tednik „To Spectator" od 'JK. fobr. o 0. K. knjigi. Obširni ter odlično pisani članek se končuje s citatom, kako pisateljica o zgodi evropskih narodov misli, rekoč: »Bodočnost je naša! Nemci so dosegli svoj dan, Angleži imajo svojo pdludne, Francozi svoje popoludne, Italijani svoj večer, Španci svojo noč, a mi Slovanje stojimo na pragu svojega jutra."
Ta izjava karnktorizuje prav za prav celo bitje Olge K i reje ve. V njej gori neugasljivi ogonj pravega slavjanskega rodoljubja; ona veruje trdno iu ncomuhljivo na veliko, srečno, blngostno in slavno bodočnost, sluvjausko; a za to vero in za to prepričanje posvečuje vse svoje mišljenje, zanje žrtvuje vse svoje moči: v tej veri nahaja — rekel bi — vse svoje izveličanje. — Da bi vsi Slavjani te vere, tega
prepričanja bili, ter po neumornem delovanji za srečnejšo bodočnost iskali svoje izveličanje I — Grozni nihilizeni, kateri se zdaj kakor kužna megla po Rusiji sem ter tja potika, mora pred solnčnim žarom takšnega rodoljubja, kakor ga vidimo pri Olgi K i rojevcj iu ga tudi gotovo nahajamo pri vseh nepopačenih sinovih in hčerah velike Rusijo skoraj zginoti s svojo vražjo ničevost, a na njega mostu proe.veto naj-milejša v/pomlad slavjanske presvete in svetle ter srečne bodočnosti.
o drugoj priliki nameravamo nekoliko od
lomkov iz „Russia and Kuglam!" v slovenskem prevodu priobčiti, denes naj samo še omenjamo, da se. ta knjiga odlikuje tudi  po svojej zvu nanjej   Obliki   kakor  skoro  V80 znainenitejše
publikacijo velike londonske firme n Longmans, (hren and Co." — Posvečena je knjiga Nikolaju Kirejevu, katerega lopa slika jo mnogo krasi. Priložena sta tudi dva lopa kolarovima zemljevida Bolgarije, iu sicer, kako se je Ilolgarija nameravala omejiti v carigradskoj
konferenci :n potem ki ko se jej je meja določila na berlinskem kongresu.
Po sadržaji se knjiga deli na štiri dole: l. dol ima naslov „Ruski narod in vojska", v jednajstih poglavjih ; II. dol „Rodočnost orijentalnoga vprašanja", v štirih poglavjih; III. del „Nedorazumonja in predsodki", v šestih poglavjih, in IV. del Anglo-ruska ali-janca", v devetih poglavjih; vsakatero poglavje jo zase popolen članek. Pridcjan jo še natančen alfabetičen index k podrobnostim vso
tvarine.
Končajo te vrstico, priporočamo to zanimivo knjigo vsem, kateri so angleškega jezika dobro zmožni, ter se za politično borilo zanimajo. Tudi so drgnemo povedati, da je bivša gospodlčina in pisateljica omenjenej knjigi, Olga Kirčjova, sedaj gospa Olga Novi-kova, žena brata poprejšnjega ruskega poslanika na Dunaji. Starši, ter nje jedini brat po smrti Nikolajevej, general Iv. i rčjev, pobočnik velikega kneza Konstantina, jo jeden naj-