"Amerikanski Slovenec 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL KUPUJTE VOJNE BONDEI LETNIK (VOL.) UI. NAVODILA GLEDE DOHOD. DAVKA ROSTOV IN DRUGA MESTA UTEGNEJO KMALU PASTI VESTI 0 DOMOVINI REGISTRACIJA ZA KARTE SE PRIČNE 22. FERR Zadnje dni so Nemci začeli novo ofenzivo v Jugoslaviji, da zaduše vsa uporniška gibanja predno pride gerilcem na pomoč zavezniška vojska. Paveličeve divizije sodelujejo z Nemci. (Na tem mestu bomo dnevno podajali kratka navodila o glavnih določbah glede dohodninskega davka). Letos so se izvzetki, ki so oproščeni davka, tako znižali, da se ceni, da bo moralo okrog 35 milijonov ljudi poslati davčnemu uradu tozadevno izpolnjeno tiskovino. To tiskovino mora namreč poslati vsaka samska oseba, ki je imela lani skupnega dohodka najmanj $500, in oženjene osebe, ako sta mož in žena skupno dobila $1,200 ali več. V to svrho ste dve vrsti tiskovin na razpolago. Ena je Form 1040, druga pa Form 1040A. Na prvi davkoplačevalec podrobno navede vse svoje dohodke ter izračuna .odtegljaje in končni znesek, koliko mora plačati davka. Druga tiskovina pa je namenjena le za tiste, katerih skupni dohodki niso bili več kakor $3J)00, in na tej tisko-XiaL mto vkflpiač e v^jcu. -prihranjeno računanje, kajti v poštev so vzeti že vsi približni odtegljaji. Povdariti je, da so dohod, davku podvrženi tudi nedržavljani. Zadnji ostanki nemš&ih in drujgih osiščnih čet pred Stalin-gradom morali končno kapitulirati. — Lahko se ceni, da je padlo pri Stalingradu do pol milijona vojakov* Z 20. februarjem se prenehajo prodajati konservirana živila, na kar bodo s 1. marcem prišla na karte. — K registraciji bo moral vsakdo prinesti kuponsko knjižico it. 1.* Nova nemška ofenziva v Jugoslaviji Bern, 23. januarja (Posebno poročilo NTY-u) — Danes zjutraj pod zoro so Nemci v spremstvu petih Paveličevih divizij, ki so se nedavno vrnile z ruskih bojišč, začeli enega najhujših navalov na jugoslovanske guerilske skupine odkar je bila zaključena kampanja leta 1941. Dujanski radio je objavil danes zvečer, da je neposredni cilj te najnovejše ofenzive, očistiti vse uporno ozemlje južno od Zagreba do Banja Luke. Od osišča Paveliču pri-deljeni nadzorniki "Neodvisne Hrvaške Države" so sklenili, da mora Panja Luka postati prestolnica Hrvaške takoj ko bodo vojaške operacije uspešno zaključene. Sodeč po kratkih poročilih, ki so prispela dozdaj povečini iz nacifašističnih virov, besne najhujši boji zdaj v severnem predelu Drinskega masiva, proti kateremu je usmerjen naval nemške vojske, ki prodira ob obali reke Save. Osišče priznava, da so boji silno hudi, ker uporniki svoje postojanke na planinskih vrhovih žilavo branijo do zadnjega trenotka predno se umaknejo — iz teh poročil moremo zaključiti, da sovražnik dozdaj ni dobil v roke mnogo ujetnikov. Speyer-jevi delavski oddelki (oddelki zidarjev), so bili ojačeni s prisilno nabranimi delavci iz Madžarske, Jugoslavije in Grčije ter z mrzlično naglico zidajo utrdbe na obalah Sredozemskega morja. Utrjene postojanke v globini se raztezajo od Vardarja in Moravske doline, vzdolž Jadranskega morja v Italijo in od tam do Sicilije. Nemško in laško letalstvo je baje potrojilo ali početvorilo število izvidniških poletov od Krete na Rodos; vzhodni del Sredozemskega morja je zastražen podnevi in ponoči, posebno pa okraji okoli Cipra, kjer je nastanjen United States Army Air Force v skupni službi z Royal Air Force, z oporiščem v Kairu. Moskva, Rusija. — Velika! bitka za mesto Stalingrad, kateri po obsegu in ljutosti ni primere v zgodovini, se je končnoveljavno završila zad-j nji torek popoldne, ko so se j podale zadnje nemške in dru-j ge osiščne čete, katere so, da- j si popolnoma obkoljene v e-; nem delu mesta, nadaljevale več tednov z odporom. Skup-i no ste bili na ta način obkoljeni dve taki skupini; ena od njih se je, kakor je bilo že po-' ročano, podala zadnjo nedeljo, a zdaj ji je sledila druga. Po dolgih mesecih, namreč od zadnjega poletja, je torej f zdaj prvikrat, da se v Stalin-j gradu ne sliši več pokanje orožja, kajti bojna fronta se, je med tem pomaknila daleč. pro« zrpatftr; da se vttBJd gledi, da bodo Rusi lahko v dcglednem času na enak na čin osvobodili tudi druga mesta, ki jih imajo točasno še Nemci v rokah, namreč Ro-< sto v, Harkov, Vorošilovgrad, itd. Od Rostova so ruske Čete oddaljene le še 40 milj in tako ga lahko že dosežejo s težki-! mi kanoni, katere tudi dova-; žajo na to fronto. Na frontii proti Ukrajini pa so poleg dosedanjega pritiska na Harkov pričeli Rusi ogrožati tudi važ- i no industrijsko mesto Voroši-loVgrad, na katerega izvajajo njih aeroplani intenzivne napade. Na Kavkazu pa se nem- ( ška fronta čimdalje bolj krči in je tam mesto Krasnodar v j nevarnosti, da kmalu pade Rusom v roke, s čimer bi izgubili Nemci važno železniško progo, potom katere bi se u-tegnili rešiti preko Azovskega morja. Mir, ki je zavladal zdaj v Stalingradu, je v pravem pomenu mir na pokopališču, kajti na tamkajšnji zemlji je Washington, D. C. — Pri-| čenši s 1. marcem stopi v ve-1 Ijavo odmerjanje na karte konserviranih živil v kantah in steklenicah, kakor je objavil urad administracije za cene zadnji torek. Prizadeto od tega bo konservirano sadje, zelenjava, sokovi, juhe, suho sadje in drugo. Da se bo lahko ves potek uredil, se bodo ta živila prenehala prodajati na drobno opolnoči 20. februarja. V naslednjem tednu, pričenši z 22. februarjem, pa se bo širom ce-j le dežele vršila po šolskih poslopjih registracija prebivalstva in razdeljevanje knjižic št. 2 s kuponi. V tej knjižici bodo kuponi dveh vrst, modri za konservirana živila in rdeči za meso, ki se bo pričelo odmerjati pozneje. *K registraciji bo moral vsakdo prinesti s seboj kuponsko knjižico št. 1, katera se je lani izdala za sladkor, i Pri tej priliki bo moral izjaviti, koliko je imel 21. februarja doma konserviranega sadja, in koliko je imel kave 28. novembra. Za obojno se bo nato na mestu odtrgalo odgovarja-I joče število kuponov. En član družine bo lahko prišel registrirat celo družino. NOVI BOJI NA PACIFIKU KRATKE VESTI — Washington, D. C. — Neki poslanec se je izrazil, da bo stavil predlog, naj vlada preneha s kupovanjem srebra. Doslej, pravi, ga je ta nakupila za blizu treh milijonov unč in ta kup zdaj brez fcsska leži v shrambah. ♦— Alžir. — General Giraud je zadnji torek sklical k zasedanju francoski imperijalni svet, da z njim razpravlja o pogajanjih z generalom de Gaulle. Kakor se zdi, de Gaulle ta pogajanja nekako zavlačuje. — Washington, D. C. — A-tftftgiški Rdeči kritje v torek objavil, da so bili iz Egipta poslani v Libijo trije truki, naloženi z živili za tamkajšnje italijansko in arabsko civilno prebivalstvo. Dosedanji spopadi le priprava za veliko bitko. Washington, D. C. — Okrog Salomonovih otokov so se pričeli teAdni novi pomorski boji, ki se utegnejo razviti, kakor se izraža mornariški department, v največjo bitko, kar jih je še bilo na Pacifiku. Mornariški tajnik Knox je v sredo omenil, da so bili dosedanji spopadi, ki so v teku, do zdaj le nekako 'tipanje" na obeh straneh, da se ugotovi slabotna točka, ter se pri tem -upCTaW^a/tr V rfllW meri tudi zračne sile. Boji v Sloveniji London, 24. januarja (UP) — Po vesteh iz kontinenta so slovenski domoljubi zasedli Jesenice in pri tem ubili ali ranili 150 osiščnih vojakov. (Ta vest je dozdaj še nepotrjena JIC). RUMUNI NE KAŽEJO HVALEŽNOSTI OSlSČU Lisbona, Portugalska. — Semkaj je prispelo zadnji tore t nekaj izvodov besedila proglasa, ki ga je izdal ru-munski kralj Mihael za N.ovo leto na prebivalstvo. Značilno je, da ni imel v tem proglasu 21 letni kralj niti ene besede hvaležnosti do osišča in tudi ne žal besede za zaveznike. V proglasu je samo izrazil pohvalo za rumunske vojake in za ljudstvo ter za zvestobo vlade pri obrambi dežele in neodvisnosti. Izrekel je tudi molitev za mir. S TRIKI ODVRAČALI PO ZORNOST OD PREDSEDNIKA Washington, D. C. _ Predsednik Roosevelt je v torek pripovedoval, kako so detektivi, ki so ga spremljali na njegovi poti v Afriki, odvračali s triki pozornost prebivalstva od njega. Ko se je na pr. vozil iz Casablance v Rabat, kjer je inšpiciral ameriške čete, je pred njim vozil vojaški avto z detektivi in kadar so ti videli, da kdo stoji ob cesti, je eden od njih simuliral, kakor da je na tem, da pade iz avtomobila, a drugi ga je z vso silo vlekel nazaj, s tem pritegnili pozornost gledalca na Be, da je- ta prezrl, kdo se vozi v naslednjem avtomobilu. ZA NAPAD VSE DOLOČENO, PRAVI PREDSEDNIK Washington, D. C. _ Pri svoji prvi konferenci s časnikarji po povratku s sestanka iz Afrike je predsednik Roosevelt zadnji torek razodel, da so se med razgovori v Casa-blanci določile vse podrobnosti za napad na Evropo; določil se je kraj in čas zanj, pravi, vendar pa se o tem ne more podati javnosti nikakih informacij. Sestanek v Afriki je bila, kakor je dejal predsednik, predvsem vojaška, pomorska in zračna konferenca ter je na njej prišlo do soglasja glede načinov, kako prisiliti osišče k "brezpogojni podaji." Boji v Jugoslaviji Ankara, 24. januarja (AP) — Osišču pripadajoč popotnik poroča v Ankari kot ocividec o guerilskem napadu na nemški vojaški in potniški vlak v bližini Beograda. Pred 10 dnevi so guerilci na progi Za-greb-Beograd z dinamitom pognali v zrak osebni vlak in pri tem ubili 46 nemških vojakov, 67 pa jih ranili. Železniška proga je bila prekinjena dva dni. V Beogradu vlada pravo obsedno stanje; vse mesto je posejano z malimi utrdbami in kasematami. KRITIZIRA PREVISOKE DOBIČKE ŽELEZNIC Washington, D. C. — Vladni zastopniki so pred meddržavno trgovsko komisijo ožigosali ogromne dobičke, ki jih delajo ameriške železnice, češ, da te ne držijo koraka s programom za ustalitev gospodarstva. Nemci imajo tanke in letala I Pri svojem prodiranju se j poslužujejo Nemci močnih' oddelkov tankov in številnih letal — po opisu nemškega radia gre tu za obsežno ofenzivo, ki se poslužuje vseh raz- i položljivih in najmodernejših sredstev. Paveličev list je pred kratkim to ofenzivo napovedal, ko je, o priliki povratka hrvaške vojske z ruske fronte, opozarjal vojake, da so smeli priti domov, da napravijo konec naraščajočim izgredom 'roparskih' tolp, ki še vedno mislijo, da je prihodnjost domovine odvisna od uspehov ruskih, a-meriških in britanskih čet. -o- Koncentracija osiščnih čet na Balkanu Carigrad, 21. januarja (NYT) — Vojaške, sile osišča v južnih predelih Balkana so bile baje silno ojačerte in znašajo zdaj približno 28 divizij, brez bolgarskih čet. Nekatera poročila trde, da so odpravili v Jugoslavijo oddelke bolgarske vojske, pomešane z Nemci in Madžari v cilju, da zaduše guerilsko gibanje na Hrvaškem in v Bosni in zaščitijo strategične železniške proge. Nemške čete zasedajo v spremstvu močnih oddelkov nemškega letalstva Egejske o-toke, Dodekanez, Kreto in Scarpanto. Oskrbo teh čet sta prevzeli mornarica in letalstvo. padlo ne na tisoče,* marveč na stotisoče mož. Zmerno se lahko ceni, da je našlo tamkaj smrt do pol milijona vojakov skupno na obeh straneh. Med zadnjo skupino, ki je morala zdaj kapitulirati pred Rusi, je bil tudi en polk Hrvatov, kakor se je objavilo po nemškem radio. Iz Rumunije Bern, 19. januarja (ONA) — ^Rumunska vlada je dekre-tirala danes, da se morajo vsi Rumuni, ki so podvrženi vojaški dolžnosti, a žive v inozemstvu takoj vrniti domov. Vse one, ki se ne bi vrnili do 2. februarja, bo zadela smrtna kazen in njihovo premoženje bo zaplenjeno. Ta razglas potrjuje vesti, da je izguba najboljših čet na ruski fronti težko prizadela Rumunijo, ki zdaj radi tega mobilizira vse razpoložljivo moštvo. V SEVERNI AFRIKI SE PRIČAKUJEJO TRDI BOJI Washington, D. C. — Neka visoka osebnost je izrazila o-pozorilo ameriškemu ljudstvu, naj ne pričakuje, da bodo mo/i zavezniki kar gladko in na hitro končati boje v severni Afriki, v Tuniziji. Računati se namreč mora z izredno močjo, ki jo je osišče postavilo tja, in na nje ugodne pozicije. Napačno je misliti, pravi, da je Rommelova armada, ki je napravila nad 1,000 milj dolg umik iz Egipta, demoralizira-na ali potolčena. Nasprotno, Rommel je znal izvesti svoj umik tako mojstersko in se tako pretkano izogniti spopadom z zasledovalci, da je pripeljal svojo armado v Tunizijo v naravnost izvrstnem sta- nju ter je z njo močno okrepil osiščno obrambo tamkaj. Povrhu vsega tega se mora upoštevati tudi ugoden položaj osišča za dovažanje rezerv. To ima iz južne Italije preko Sicilije prav kratko pot. Nasproti temu morajo zavezniški transporti premagati naravnost ogromne razdalje. Na vzhodu je za nje glavno oporišče Egipt in tja morajo prihajati dovozi okrog cele Afrike. Čete na zapadu od Tunizije pa morajo dobivati zaloge na še večjo daljavo, namreč preko Atlantika iz Amerike. Dvomljivo se torej zdi, da bi bili zavezniki v doglednem času pripravljeni za odločilen naskok. Iz Hrvaške St. Galler Tagblatt poroča dne 23. novembra o odporu na Hrvaškem in trdi, da imajo naslednji narodni poslanci Hrvatske Seljačke Stranke: Bla-ževič, Jančikovič in dr. Per-nar svoje lastne guerilske oddelke v različnih predelih Hrvaške. Skupno število njihovih pripadnikov presega baje 20.000 mož. Društva, ki oglašajo svoj« prireditve v "A. S.", imajo vedno dober uspeh. Viharji in nalivi. Ici so nedavno divjali nad južno Kalifornijo« so povzročili veliko škodo in na stotin« ljudi je izgubilo domove. S kako silo je nastopila poplava, se razvidi iz gornje slike, ki kaše raztrgan betonski tlak na cesti. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod <— za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLu DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ____(Official Organ of four Slovenian Organizations) STEV. (NO.) 25 CHICAGO, ILL., PETEK, 5. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 5, 1943 POSLEDICE VIHARJA V KALIFORNIJI UJIOTJUUP-Hll--"^1 pppgpp; pgpjppp pgp IHMpp p« i. ujjBipi^Hp^jpiEppp^ ',1 'PiyWBP'SSWFMIM Stran 2 AMERIKANSKI ŠL6V£N£C Petek, 5. februarja 1943 ■ AMERIKANSKI SLOVENEC \ j Pfvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. UtiaaoTlJcn teta ltSl W Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: £849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 M!BV^ --i- Naročnina: Za celo leto-1-$6.00 Za pol leta-- 3.00 Za četrt leta- 1.75 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto-$7.00 Za pol leta- ■ 3.50 Za četrt leta-- 2.001 Posamezna številka--3c! The first and the Oldest Slovene ' Newspaper in 'America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ---$6.00 For half a year--— 3.00 For three months---- 1-75 Chicago. Canada and Europe: For one year _-$7.00 For half a year-— 3.50 For three months-— 2.00 Single copy , ,, ... 3c POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi vafcMga pomena sa hilro objavo morajo bili poslani na uredništvo vsa] dan in pol pred dnevom, ko ixide list. — Za zadnjo številko v tednu j« čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____ 0 SESTANKU V CASABLANCI skih in drugih deželah naziji in fašisti. Ali naj se vse to pozabi, hinavskim nazijem in fašistom, ki so dvajset let pripravljali zahrbtno vse to? Ako to, potem bi moral svet vsakega zločinca, mesto da ga pošlje za mreže, nagraditi Svet menda ja ne bo tako slep. Ako pa bo, potem mu ni pomoči, potem si svet sam želii da mu pride na vsakih nekaj deset let kdo puščati kri. Upajmo, da ne bo več tako. Sestanek v Casablanci pa daje svetu novo upanje. Dogodek svoje posebne vrste je. Mogočno psihološko učinkuje, da v vseh zavezniških taborih dviga upanje in navdušenje. V taboru osišča pa je povzročil mučen utis, utis obupa in brezupanja. Mogoče se posledice ne bodo še takoj pokazale, ker nemštvo je trdo in brezsrčno in še vedno slepo sledi svojemu blaznemu Hitlerju. Ampak, onim, ki jih Nemci tlačijo in jim stojijo na vratu bo odločna izjava dala novega upanja, da bodo lažje vstrajali in prenašali silno gorje. Nemcem, ki imajo trde pruske buče in trdovratna srca, pa bodo morale iste še naprej mehčati angleške in ameriške bombe, ki jih bo še vedno več in več. Predsednik Roosevelt je sijajen voditelj. Vsi, ki ga poznajo vedo, da je rešil narod v največji krizi leta 2933 in rešil ga je že in ga še bo tudi v tej največji mednarodni krizi, kar jih še pomni svet. Prosimo Boga, da ga iiam ohrani zdravega in krepkega, dokler narod ne izpelje iz teh velikih nevarnih težav. Mi vsi pa mu pomagajmo, podpiraj-mo ga s tem, da kupujemo do skrajnosti vojne bonde in sodelujmo z njim na vsej črti! Sestanek med Churchillom in Rooseveltom na zapad-nem obrežju Afrike v mestu Casablanci je nadvse važen dogodek. Ne le samo zato, ker sta se sestala, ampak v glavnem zato, da sta s tem pokazala svetu, da se resno zanimata v prizadevanju, da kot voditelja dveh največjih in najvažnejših demokratičnih dežel pripeljeta svoje dežele in narode do zmage nad črnim suženstvom, ki ga hoče usiliti svetu fanatični Hitler po geslu: Nemec gospod — vsi drugi njegovi sužnji! Sestanek v Casablanci je odgovor na Hitlerjev načrt: Ne bo se zgodilo po tvoji volji, svet suženstva noče! Naša volja v obrambi svobode in demokracije je močnejša od volje barbarskega prusjaškega tiranizma. Ideologijo tiranizma Hitlerjevega tipa in zamisli bomo štrli in uničili. Z verolomneži in sleparji, za kakoršne so se doslej izkazali ob vsakem njihovem koraku in besedi voditelji osišča, nobenih kompromisov. Samo brezpogojna predaja, drugače boj do konca! In svet je zaploskal in še ploska te dni na ta junaški in odločni odgovor osišču. V telrbesedah je volja in pogum. Mi nismo za vojsko, vse prej, kakor to. Kdo "naj se navdušuje za vojsko, saj vendar vemo, kake posledice prinese vsakemu narodu, ki gre v vojsko.' Ampak, ali smo mi vojsko začeli? Smo mi povzročili vojsko? Ali ni bila vojska nam vsiljena po diktatorjih? In še kako zahrbtno! V [Washington so poslali svoje zastopnike, da so se uradne poganjali v imenu japonske vlade, med tem so pa pripravili napad, da so nas na ta način lažje prevarili, da nismo stali na straži, ko je prišel napad na Pearl Harbor. Ali je to pošten začetek vojske? Tako le zahrbtni roparji napadejo, ne pa noben pošten narod. Toda kaj bi o tem govorili, sat to vsak ve. Mi nismo Hitlerju, Mussolini ju, ne Japoncen nikdar zaupali. Kdor je sledil pisavi našega lista, ta ve da smo mi že ob sramotnem monakovskem dogodku in pre je jasno videli, kam svet drvi. Ko je bila napadena Poljska smo zapisali: Ni vprašanje, hočemo v vojno ali nočemo ampak le, kako dolgo bo nam mogoče biti izven vojne. To y bilo še tiste čase, ko so nekateri naši kratkovidni politikar ji celo v kongresu in senatu govorili v prilog osišča. Le ro ke proč, od vojne, so kričali. Mi smo že tedaj pisali, da 11 dežela je za diktatorje kakor debelo rejena goska za lisja ke, fci jo zalezujejo, da bi jo dobili osamljeno in zavili vrat Mnogi so se hudovali nad takim odkritim pisanjem. In da nes? Well, Hitler, Mussolini in Hirohito, niso v zadnji! zadnjh dveh letih dokazali samo to, da so naši sovražniki in da so delali že dolgo nacVte^kako bi nas uničili, ampak so dokazali, da so tudi največji zahrbtneži, neiskreni lopovi, ki se ti v obraz laže, za svojim hrbtom pa drži v roki skrito bodalo, da ti ga porine v srce, ko boš najmanj pričakoval. Proti takim ni mogoča borba z rokavicami in s kako prizanesljivostjo. Proti takim je treba nastopiti brezobzirno, kruto, kajti čimpreje se ga uniči, toliko bolje za svet. Zato s takimi varalicami ni mogoč noben mir, take je treba uničiti in odpraviti s sveta, drugače na svetu nikoli ne bo miru. Roosevelt in Churchill vesta s kom imata opravka. Zato tudi govorita tak jezik, ki ga Hitler razume. Nihče bol. ne razume pomena sestanka v Casablanci, kakor ga razume baš Hitler in njegovi privrženci. Za nje pomeni ta sestanek pripravljanje za zadnja dejanja* te strašne velike svetovne žaloigre, ki jo je povzročil fanatični Hitler. In zadnjim dejanjem bo sledil žalosten pogreb nazizma, fašizma in hirohitizma. Tisto tako napredno in razsvitljeno nemštvo, ki se da tako rado upijaniti vsaki propalici, ki jim pridiga o njegovi superiornosti nad drugimi narodi, pa bo zopet s škripajočimi zobmi stalo ob sramotnem pogrebu Hitlerjevega nazizma, kateremu je nemštvo vseh stanov in baž tako slepo in udano sledilo. Ne samo Hitler, vse nem štvo je za Hitlerjeva dejanja odgovorno. Sam Hitler bi jih ne mogel izvajati. Pomagal in podpiral ga je slepo ves nemški narod. Krivic ne želimo, niti nočemo delati nikomur. Ampak, za svoje zločine je vsak sam odgovoren. Na milijone nedolžnih žrtev so poklali in pobili po slovan- in prijateljev. Bog Vaju živi še mnoga leta v zdravju in veselju v krogi« Vajinih otrok! Mr. George Stefanich je doma iz Slamne vasi pri Metliki, kakor sem tudi jaz, doli podpisana. Naznanjam tudi žalostno novico, da smo izgubile eno članico pri društvu sv. Ane, št. 208, KSKJ, Mrs. Mary Mi-helich, ki je umrla 20. januarja. Bila je vdova. Zapustila je žalujoče otroke, ki so pa vsi odrasli. Bila je skrbna mati in verna katoliška žena. Pogrebne obrede so opravili Rev. M. Pirnat iz cerkve Božjega Od-rešenika; v cerkvi so imeli globoko v srce segajoč govor.. Umrl je tudi Mr. Anton Trpin, ki je dolgo let vodil gostilno. Zapušča žalujočo soprogo, enega sina, ki je v službi Strica Sama, in dve hčeri. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika, št. 14 KSKJ. Mr. Trpin je bil pokopan iz cerkve sv. Jožefa. Obema naj sveti večna luč, preostalim pa izrekamo naše sožalje. Theresa Mihelich. tochnick, Frank Weiss, Joseph A. Zavrl, Frank Jr. Zalar, Daniel Zunter. \ Poročevalec. SOŽALJE DRUŽINJ FRANK IN MARY FALE V SHEBOYGANU Chicago, 111. Vsaka vojna prinese seboj veliko razdejanja na vseh koncih in krajih, najhujše pa boli razdejanje v srcu, kadar vojna utrga iz družine enega dragih. Tako sem dobila naznanilo iz Sheboygana, Wis., da je neusmiljena vojna zahtevala za svojo žrtev sarženta Billy Fale, sina družine Frank in Mary Fale. Ker smo osebno dobro znani in dobri prijatelji, nas je ta tužna vest zelo v živo zadela. Mr. in Mrs. Fale sta zelo požrtvovalna; saj smo ravno zadnji teden brali v Am. Slovencu, kaj je vse storila Mrs. Fale. Zato tudi, ko je Billy odšel k vojakom in so pričakovali še odhod drugega sina, Henryja, nista oče in mati nič iokala pred ljudmi. Pokazala ?ta se v polni meri patriotična, ikoravno vemo, da se jima je črgalo srce. Henry je sedaj nekje v Georgiji, Billy pa je bil 24. lec., to je ravno dan pred Božičem, ubit na Novi Guineji. Oba mlada moža sta se veliko šolala in sta po dokončanih študijah odprla odvetniške urade v Milwaukee, Wis., kjer jima je obetala lepa bodočnost. Gotovo, da sta bila ponos staršem, tudi sta še zmeraj rada pristopila in pomagala doma pri težki gostilniški obrti. Gospodična hčerka Evgenija l'e pa izučena bolničarka. Tako je res cela družina odlična in spoštovanja vredna, in to spoštovanje jim ljudje tudi izkazujejo. Vsi trije pridni o-troci so tudi tako lepo slovensko 'govorili, kar danes težko najdete med slovensko ameriško mladino. Sedaj pa Billyja več ni! Kako žalostno se glasijo te bese- de, posebno še za očeta in mater. Mi prijatelji tukaj v Chi-cagi vam izrekamo naše najgloblje sožalje in sočustvova nje. Saj vemo dobro, da ne zaleže nobena beseda, ali vedite, da vaši prijatelji čutijo z vami. Ljubi Bog pa, ki vam je poslal preizkušnjo, vam bo dal tudi moč, da jo prenesete. In čas, ki je že zacelil marsikatero rano, bo pozdravil tudi to, in čeravno ne bo nikoli popolnoma zaceljena, pa vsaj ne bo tako boleča. Tebi pa, nepozabni junak, naj sveti večna luč, in daj Bog, da tvoja žrtev ni bila zastoig in da bo pripomogla streti sovrage, ki tlačijo celi svet. Z globokim sočutjem pozdravljamo žalujočo družino Frank Fale, kakor tudi vse druge podobno prizadete družine, pozdravljamo pa tudi prav lepo vse naročnike Am. Slovenca. Mary Golenko, družina in prijatelji. -o- O ZLATI POROKI IN NOVIH GROBOVIH Butte, Montana. Mr. in Mrs. George Stefanich sta v nedeljo 17. jan. obhajala 50 letnico poroke. Med slovesno službo božjo, ki so jo opravili Rev.. Mihael Pirnat, sta oba slavljenca pristopila k božji mizi, kjer sta prejela poseben blagoslov. Mr. in Mrs. Stefanich sta imela 12 otrok, izmed katerih so samo trije še živi, namreč George Stefanich, Jr., in Mrs John Petric, v Butte, pa Mrs. Joe Nemanich, v Waukeganu, 111., ki je došla k staršem na slavnost. Imata tudi 18 vnukov in 5 pravnukov. Mr. Stefanich je član društva sv. Janeza Krstnika, št. 14 KSKJ. Tekom dneva sta slavljenca prejela številne častitke in polno daril od svojih otrok, sorodnikov VOJAKI 12 FARE SV. CIRILA IN METODA , Sheboygan, Wis. Tekom zadnjih šest mesecev je šlo 80 fantov in eno dekle iz fare sv. Cirila in Metoda služit med Oborožene Sile svoje domovine. S tem znaša število vseh faranov, ki so do sedaj v vojni službi, nič manj kakor 148. Sledijo imena tistih, ki so odšli pred kratkim: Miss Ann Brager, WAVES. Peter Bastasich, Edward Barbuch, Joseph Barbuch, Stanley Brulla, Anthony Bu-kovic, Albert Butala, Frank Cernecki, Joseph Derenchin, Jr., Henry Dolash, Martin Dut-kovich, Anton Pale, Henry Fale, Joseph Fale, Frank Fern, Jr., Louis Golichnik, Methodius -Goličhnib^ Joseph Gorenc. James Hayon, Anton Hren, Carl Hren, Stanley Jakovec, Jacob Jenko, Jr., Anthony Kaker, Frank Kaker, Jr., Joseph Kolar, Vincent Kolar, Stanley Kopriva, John S. Kotnik, Vincent Kotnik, John Kregel, Carl Mahler, Joseph Mahler, Leo Majcen, Roman Majcen, Edward Melanz, Joseph Melanz, Edward Mervar, Frank Novak, Michael Ogna-cevic. Adolph Pelko, Joseph Pen-tek, Stanley Planinsheck, Frank Plesetz, John Plesetz, Jr., Edward Podrzaj, Michael Progar, Frank Radovan, Lud-wig Repenshek, Ted Repen-shek, Rudolph Saje, Edward Scheck, Frank Scheck, Stanley Scheck, Vincent Scheck, Paul Schuster, Victor Schuster, Michael Sedmak, Stephen Sedmak, Cyril Shircel, Frank Shircel. Anthony Simenz, William Simenz, Robert Skufca, F1q-rian Slapnick, Anthony Smr-ke, Frank Spender, Frank Steh, Louis Stemphihar, Joseph Strojinc, FVank Suscha, Roman Tauscheck, Herman Udovich, Joseph Udovich, Jr., Frank Udovich, Frank Ura-bec, Charles Vanic, Frank Vr zapadna zvezda, St. is, z. s. z. Pueblo, Colo. Na seji decembra meseca je bilo sklenjeno, naj se vrše seje v tem letu v slovenskem jeziku, to pa zato, ker se mladina itak ne zanima, da bi hodila na seje. Zatorej prosim vas starejše, da bi se to leto bolj pridno u-deleževali mesečnih sej; na ta način bomo bolj složno delali in bolj napredovali pri društvu. Posebno važno pa je pri tem, da svoj asesment plačujete redno vsak mesec. Vi boste zadovoljni, tajnica pa še bolj, ker bo imela lahko vse račune v redu« Posebno pa vas vabim na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 10. februarja, da se je u-deležite v velikem številu. Pomeniti se moramo, kako bi bolje napredovali pri društvu v tem letu; naša blagajna je namreč že pri dnu in jo bo treba malo napolniti. Po seji pa bomo imeli malo zabave in prigrizka. Torej, nikar ne pozabite priti, vas vabi Frances Raspet, nova tajnica. Op. uredn.: To obvestilo je dospelo prepozno, da bi moglo biti še objavljeno v sredo v Glasilu ZSZ, za kamor je bilo namenjeno, zato ga priobču-jemo danes. i . ^ -o- I DOGODKI I Slovenci PQ HI ^ Ameriki. ^^ RAZNO ČEVLJARJA POTREBUJEJO« Visoke glave, ki imajo na skrbi vojn6 produkcijo v Kanadi, so ustrelile velikega kozla, prav takega kozla, kakor naši tozadevni visoki uradniki v Washingtonu. Naročili so veliko zalogo čevljev za vojake, in sicer enako veliko zalogo vsake velikosti, ki jo moški navadno nosijo. Niso pa vpoštevali, da večina moških nosi srednjo mero čevljev, in da jih je razmeroma le malo, ki imajo ali izredno majhne, ali pa izredno velike noge. Tako je zdaj prišlo, da je pošla vsa zaloga čevljev št. 8 do 9y*, medtem ko imajo še vedno velikanske zaloge od št. 12 naprej. Ko bi se bili spomnili in prej vprašali še tako preprostega čevljarja za svet, bi ne bili ustrelili tako neumnega kozla. -o- VČASIH JOK KORISTI Ko se je poslavljala od svojega moža, ki je moral k vojakom, Mrs. Max Shirk, Hutchinson, Kansas, ni potočila niti ene same solze, pač pa je čutila, da jo je nekaj začelo tiščati v grlu. Ker se pa tega občutka v grlu le ni mogla znebiti, temveč jo je grlo začelo zares boleti, je šla k zdravniku. "Vi bi bili morali jokati," ji je rekel zdravnik, "pa bi najbrž ne prišlo do tega." Ženi se je bila namreč pretrgala krvna žilica v grlu. in zdravnik je bil mnenja, da se je to zgodilo vsled prevelikega razburjenja, ki bi se bilo umirilo z jokom. Domači radio programi Chicago, 111. — V Chicagi imamo Slovenci dve fari, Srbi imajo tudi dve, Hrvatje pa tri. Srbi imajo svojo radio uro na postaji WGES vsako soboto od 2:30 do 3:30 popoldne. Hrvatje imajo dva svoja radio programa, oba na postaji WJOB, enega vsak četrtek zvečer od 9:30 do 10, drugega pa ob nedeljah zjutraj od 9 do 10. Hrvatje, Slovenci in Srbi skupaj pa imamo našo jugoslovansko radio uro na postaji WGES vsako nedelja od 9 do 10 dopoldne. _ , Prva vojna žrtev Sheboygan, Wis. — Zadnji teden je tukajšnji župnik Rev. Louis F. Koren opravil slovesno pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Cirila in Metoda za pokojnim Sergt. William Fale, ki je 24. dec. padel v^boju v Buna okrožju, star 28 let. Sergt. William Fale je prva slovenska vojna žrtev v She-boyganu. Njegovi starši Mr. Frank in Mrs. Mary Fale stanujejo na 836 Indiana Ave. Pokojni William je najprej hodil v farno šolo sv. Cirila in Metoda, potem v Sheboygan Central high school, nato v St. Mary's college, Winona, Minn., končno pa na Marquette university law school v Milwaukee, kjer je graduiral. Kot poslujoč odvetnik je bil poklican v vojaško službo v marcu 1941. Njegov starejši brat, Pvt. Henry Fale, je tudi odvetnik in se zdaj nahaja v Camp Wheeler, Ga. še ena vojna žrtev Detroit, Mich. — Mr. in Mrs. John Jamnik, 8084 Grix-dSte rAve., sta prej el ri bbvesti-lo iz Washingtona, D. C., da je bil njun starejši sin Alvin ubit v bojih v Novi Gvineji. Star je bil 25 let. K vojakom je bil poklican marca 1941, prek morja pa so ga ppslali marca 1942. Pevka umetnica Chicago, 111. — Miss Rose Arbanas, 1320 W. 18th St., bo podala svoj prvi koncert 12. februarja ob 8 zvečer v Kimball dvorani down town. Razpolaga z ljubkim in fino izvežbanim lahkim visokim sopranom (coloratura). Dobila je prvo nagrado na pevski tekmi v Chicagi in ravnotako v Montrealu, Canada. Rojaki v Chicagi so jo imeli priliko že večkrat slišati na raznih domačih prireditvah v naši okolici, tako na pr. na programu Jugoslovanskega dne. Kdor se zanima za fino solo petje, naj torej ne pozabi na petek večer, 12. februarja!^ - Wf t Ogenj " ' : Cleveland, O. — Zadnji teden je nastal ogenj v kleti hiše, ki jo imata Mr. in Mrs. Daniel Blatnik na 12420 Taft Ave. Škoda znaša $5,000. TARZAN (637) DARENA ODKLONJENA (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs ,Ko so se surovi mornarji polastili edinega še dobrega čolna, so v^e ostale odganjali stran s samokresom. 'OF COURSE YOU'LL TAKE ME," DAREENA CALLED, AS IF I HER SOCIAL PDSmON ENTITLED! HER TO SPECIAL FAVOR.. "Mene bote menda ja vzeli v čoln,'* je klicala Darena proseče, kolikor jI je njen visok stan dopuščal« _______ IICE LOOKIN % O A ME TO TAKE k/ WITW US, EH ?tf >s CHUCKLED A SAIL OR. NAMED SCRAG& 'YEAR/BUT SHE CAN'T PULL AN OAR," AN« OTHER GROWLED, "TO BLAZES WITH HER/" tttttxsrfstti&xnz "Lepo žensko, da bi vzeli s seboj?" reče mornar Scragg. — "Da, toda ona vendar ne zna goniti vesla," odvrne drugi; "v plamene z njoj"___,____, THE GIRL- BUK5T iN" TO HYSTERICS. #I DON'T WANT TO DIE," SHE SCREAMED, "I DON'T. WANfT_TD DIE/^jajfesMBR* SEI21NS THE ONE GOOD LIFEBOAT, THE VICIOUS sailors held rue PASSENGERS AT BAY WITH REVOLVERS. Petek, 6. februarja 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC TEDENSKI PREGLED tia svetu — do onega dne, ko so se nanj navalili Nemci in njihovi valpeti ter jih začeli preganjati s strojnicami in pa-liti in rufiiti njihove hiše in mesta. Naš kmet je bil najprej presenečen, toda ko se je sovražnik že nadal, da je njegov duh. strt, se je začela borba za iz-^ gubljeno svobodo in za maščevanje. Članek pripoveduje zgodbo kmeta Lake Mustapiča, ki je naj bol ji primer individualnega odpora. Luka Mustapič je bil delavec na mali hercegovin-ski železniški postaji, ko bo se v aprilu leta 1941. pokazala sovražna letala in začela sejati bombe, ki so eksplodirale vse naokoli njegove postaje. Par dni pozneje so že prišli italijanski karabinjerji, ki Luke niso smatrali nevarnim, ker je mirno in navidezno pohlevno nadalje vršil svoj posel. Nekega dne je odšel domov v svojo vas obiskat mater, toda našel je le kup razvalin. Italijani so bili zažgali in razrušili vas ter postrelili več sto vaščanov "v znak represalij". Nikdo ni vedel, čemu in kako je prišlo do teh groznih represalij, Luka se je vrnil in tiho nadaljeval svoje delo, ko da se ne bi bilo nič zgodilo. Nekaj dni pozneje so poročali o napadih guerilskih uporniških sil, nakar so Italijani začeli voziti vojaštvo v one kraje. Ko se je pridrvel važen vojaški vlak, je Luka obrnil v napačno smer navodnice in tako ' povzročil strahovito nesrečo, v kateri je poginilo veliko število italijanskih vojakov. Tudi materijalna škoda je bila ogromna. Vzgledu tega Luke je sledilo mnogo drugih Jugoslovanov — to so stvari, ki se dnevno dogajajo na našem ozemlju. .Tako se žrtvujejo preprosti ljudje iz naroda in dajo svoje življenje, da bi bila usoda nji-hovjfc rojakov lepša in bolj prijazna. Članek našteva potem ne-številna streljanja in vešanja, ki jih vsepovsod v Jugoslaviji vrše naši sovražniki. Tudi to v znak "represalij". Članek zaključuje z zatrdilom, da danes še skoro nikdo ne uvideva ogromnost težav in izgub, ki jih prizadeva osišču naša sabotaža in oborožena* patriotska vstaja v. Jugoslaviji. Najbolj občutno Škodo po-vzročujejo Nemcem napadi in sabotaže na železniških progah, ki se dogajajo na jugoslovanskem ozemlju dobesedno vsak dan. Neustrašni jugo? slovanski patriotje se poslužujejo vseh sredstev in načinov proti preziranemu tujcu. Vstrajali bodo in nadaljevali svoj upor do zmage in osvoboditve. -O- ZA ZATEMNITEV naciji blebetajo drugače za angleže; drugaCh; pa za nas. zalagati z vodo 7,000,000 akrov po zimi in omogočati raznovrstne pridelke na 3,-000,000 akrov po leti. Pšenica, ječmen in riž so poglavitne letine, na Kurdistanskih brdih pa tobak. Dežela je bogata na petroleju, katerega letna produkcija znaša 5 milijonov ton. Dežela ima površino 140,-000 kvadratnih milj in približno 4 milijone ' prebivalcev. Arabščina je jezik večine. POSPEŠUJE SE NATURALIZACIJA INOZEMSKIH ZDRAVNIKOV Generalni pravdnik Francis Biddle je minuli teden naznanil, da vsied velikega pomanjkanja civilnih zdravnikov sirom Združenih Držav je odredil priseljeniškemu in natura-lizacijskemu uradu, naj pospeši naturalizacije inozemskih zdravnikov. Mr. Biddle je rekel, da navodila gredo za tem, da se pospeši vložitev prošenj za naturalizacijo in držijo zaslišanja ne da bi čakali, da inozemski zdravniki, ki so v praksi oziroma bi bili v praksi, da so državljani, pridejo na običajno vrsto za zaslišanje. Pri tem je Mr. Harrison, ki je dal navodila svojim podruž nim uradom, opozoril na to, da mnoge države, bodisi na podlagi zakona in izvršilnih naredb njihovih pristojnih oblasti, zahtevajo dokaz o ameriškem državljanstvu, predno se da licenca za prakso zdravnikov. Druge države izdaje jo začasne licence, ki pa zgubijo veljavo, ako dotični zdravnik ne postane državljan v gotovem roku. NacJjskl i propagandist so poostrili svojo kampanjo, da bi zasejali razpor med Britanijo in Združenimi Državami. Naciji pravijo eno stvar Združenim Državam, drugo pa Britaniji v svojem prizadevanju, da provzročijo dvom in nezaupanje med ljudmi teh dveh dežel. Taktika nemške propagande, pre vre j ena za novo kampanjo, katere svrha je u-stvariti razdor med zavezniki da se Nemčija reškod poraza je standardizirano orodje \ v rokah nemških propagan distov. Kako so Nemci skušali za vajati Britance proti nam ir zavajati Amerikance proti Bri tancem, se je dobro pokazale v raznih primerih, nedavno rekordiranih toliko tukaj kolikor na Angleškem. Nemški radio je imel sledeče povedati Združenim Državam pred nekolikimi dnevi: "Vsak Anglež je mobiliziran za vojno, to pa ne pomen j a, da da se Angleška pripravlja za odločilno bitko proti Nemčiji ali za drugo fronto. O, ne, sedanji napor je naperjen proti Amerikancem." Istočasno je nemški radio v izjavi namenjeni Britancem trobil: "Yankees so dobili zmago za zmago na račun Britanije pod krinko prijateljstva. Amerikanci so ravno tako sovražniki Britanske kot so Niaciji." } - > W. A. Sinclare, britanski profesor v fHozofičnem oddelku Edinburške universitete, govoreč o kampanji nemške propagande, da bi razprla A-meriko in Britanijo, rekel je v domači radio-pošiljatvi skozi B. B. C.: '{ "Vsakdo, ki sliši trditve, ki hočejo vzbujati proti-ameriško čustvovanje, naj si predstavlja Nacija, govorečega v radio, kako sedi v svoji pisarni v Berlinu in trdi-nekaj takega, dočim v pisarni zraven njega sedi drug Nacij, ki govori natančno isto stvar za Združene Države, pa so le imena zame-njena". Prentiss Brown, birsi senator Is Mich., kateri je prod kratkim postal administrator sa cene in s tom nadomestil odstoplega Hendersons. Na sliki vidimo Browna s njegovo seno in sinčkom. ce po tej vojni. Veliko lahko storimo zanj mi tu v Ameriki. Zato naj nam ne bo nobena žrtev prevelika, nobeno delo pretežko zanj, katerega kri smo. Trajni spomenik si bomo ameriški Slovenci postavili v zgodovini slovenskega naroda, pa tudi v njegovih srcih, ako bomo danes veliki v delu in žrtvah zanj, da ga rešimo. Z vsem odličnim spoštovanjem * za slovenski ameriški narodni svet Etbin Kristan, predsednik, P. K. Zakrajšok, tajnik. FINANČNO POROČILO DJ3.D. — FINANCIAL REPORT H. F. S. od — from 1. julija do — to — 31. decembra 1942 Dohodki — Receipts: Preostanek (Balance) 1 July, 1M2.................................. __________* 96,509.03 Prejeli za smrtninski sklad (Mortuary)____________________ .... $ 6,097.18 Prejeli za poškodni sklad (Disability)....................— 608.00 Prejeli za stroškovni sklad (Expense)....................... .... 1,326.05 Prejeli za konvenčni sklad (Convention Fund)____ 62.25 Prejeli za mlad. odd. (Juvenile Fund).......................... 321.24 Prejeli za bolnižki sklad (Sick Fund) .......................... 2,681.20 Obresti — Interest on Bonds 1388.13 Obresti — In teres t| on Mortgages, etc._______________ 481.50 Princ, in prodani bond!—Princ, received and Bonds Sold.... ................... . .... 20,632.00 Skupaj prejeli — Total Received_____ ........................$ 33,597.55 Skupaj — Total....................................................... .......................$130,107.60 Stroški — Disbursements: Izplačali za smrtnine (Death Claims)........................... $ 3,750.00 Izplačali za pošk. in operacije (Disability Claims) 650.00 Izplačali za bo In. in porod. podp. (Sick Claim)______ .... 2,517.10 Nagrade (Commissions)________________________________________ 175.80 Plača uradnikov (Officers' Salary)____________________ 915.00 ■ Dnevnice in vožnja (Travel & per diem) .............. 110.67 Oglasi in tiskovine (Adv. 3c Printing) ........................ ^137.18 Poštnina in telefon (Postage 3c Telephone)________ 34.76 Za Glasilo (Official Organ) ....................... 486.00 Nakup boridov (Bond Purchases) _______________________ .... 24,395.15 Obresti (Accrued Interest) ............................................. 221.43 Izplačali na Cert (Cash Surrenders)....................... 125.10 Shramba in fotografi listin (Safe Deposit rental 3c Photostats) _______________________________________ 10.44 Najemnina gL urada (Rental Home Office)____________ .... " 60.00 Skupni stroški — Total disbursements................ ....................$ 33,588.63 Preostanek 31. decembra 1942 — Balance.......... ________J$ 96,518.97 Razlika v bondih (Dift in Par 3c Book Value Bonds)_____________ 13,659.53 . r.'-- ui fc. — cimiTocA REGISTRACIJA INOZEM-CEV PREDANA DELOKRO GU JUSTlCNEGA DEPARTMENT A Justični department je prevzel vse delo v zvezi z registracijo inozemcev od poštnega departmenta. Odkar je začela registracija inozemcev 1. 1940, je vse registracije, odtiskanje prstov, vložitev prijav in prošenj o-pravljala poštna uprava potom 7,500 poštnih uradov pryega reda ali pa nahajajočih se v glavnem mestu okraja. Po novem redu se bodo morali inozemci obračati na eno izmed 67 podružnih uradov priseljeniške in naturalizacij-ske službe, v delokrog katere spada tudi registracija inozemcev. Inozemci, ki živijo v tej deželi, morajo biti registrirani in njihov odtisk prstov mora biti napravljen, Čim dosežejo starost 14 let. Registrirati se morajo tudi oni inozemci, ki pridejo v to deželo z namenom, da ne ostanejo več kot trideset dni, pa potem ostanejo dalje kot to. Inozemci morajo tudi prijaviti vsako spremembo adrese. $110,178.50 Razporedba premoženja — Investments: Policy Loans 6%__________ ........$ 325.00 City of Joliet Impr. Bonds 5 3c 6%............. _______ 4,179.00 City of Calumet Impr. Bonds, r* 6%-—........ ^ 915.74 City of Lockport Impr. Bonds, T 'v 5%----------- _______ 500.00 Village of Rockdale Impr., , £ : 6%.............. _______ 5,900.00 U. S. Defense Bonds, r ' ? — ............_ ____ 9,000.00 Illinois Central R. R., ? i f % - _______ 1,000.00 Illinois Central R. R, - # ^ " < P 4%%------ _________ 2,000.00 New York Central R. R., +W *T: 7_ 4V4%„...... ______ 2,000.00 Southern Pacific R. R., jW**- * T 4Vi%--------- _______ 2,000.00 Baltimore 3e Ohio R R, & t' ' 4%%--- ___ 1,000.00 New York City Sch. Bonds, JŠT 3%%~...... _______ 5,000.00 State of Mississippi Highway, . ** 3%%----- ____ 1,000.00 Jersey City, N. J. Municipal, *!f 4%-.--------- ______ 5,000.00 State of Arkansas Highway, 3V«%_______ _____ 5,000.00 Salt River Project — Impr. Pwr. Ariz., ZV*%.......- _______ 5,000.00 Cleveland Ohio Rev. Bonds. 3%%...... _______ 5,000.00 New York Dock Co., 4%---------- _______ 5.00C 9) North Shore Gas, 3 Vt%........ _______ 1,000. 0 Consumers Public Power, 3%-.-......... _____- 1,000.00 Centralia, 111 — Water Rev., " : 2y«%_______ ______ 5,000.00 High Point No. Carolina Ref., V 3%%............. ________ 5,000.00 Seattle, Wash. Lt 3c Power, 5%........... ______ 1,000.00 City of San Ontonio, 3%............. ________ 5,000.00 Lukens Steel Corp., . ' » ; ••• 1 3%%----- ______ 5,000.00 Postal Savings, !" .*" 2%----------- ______ 1,500.00 Federal Savings Loan, 3%............. .. 2,000.00 Mortgages, 5 3c 6%............. _____ 13,250..00 Checking Account___________________________ _______ 10,608.76 Skupaj — Total ....................................... .$110,178.50 Assessment Collected not yet received (Nabrani ases. še ne poslano na gl. urad) ............... .. ~ 2,169.14 Due from members (članstvo dolguje) ______ _______ 1,622.87 Interest due and accrued (Dozorele in dotočene obresti).. 1,701.09 Inventory — Inventar premičnega premoženja _______________ ____ 750.00 Skupaj — Total ..................................... ..........$116,421.60 Unpaid Death Claims (Neizplačene posmrtnine) ________ 1,538.00 Total Assets — Skupno Družbeno premoženje............... -........$114,883.60 Novi člani (ice) — New members — odrasli odd. — Adult. _________ 58 Novi člani(ice) — New members — mlad. odd. — Juveniles ................ 44 Skupaj — Total........................................... — 102 Umrli — Deaths________________________________________ - 14 Izplačali na Cert. — Cash Surrenders. -- 4 Suspendani — Suspension .......................... _________________ 53 Cert, ne sprejeti — Cancellation____________ ________________ - s ŠRL Izpolnili 16 let — Juv. attained age 16____ ----------------- 31 Skupaj — Total............................... 108 Člani v vojaški službi — Members in service................ _______________ 32 Nadzornemu odboru bratsko predloženo na letni seji; dne. 28.'jantarja -Respectfully submitted to the Board of Trustees'-this 28th day ol Jan- uary, 1943. > * . "'-<» •' Is GEORGE STONICH, Predsednik- -President FRANK J. WEDIC, Tajnik-^Secretary JOSEPH KLEPEC, Blagajnik—Treasurer. S tem se potrjuje, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika, ter IRAK NAPOVEDUJE VOJNO Moč in bogatstvo mohame-danske države bližnjega iztoka pristopilo je na stran Združenih Narodov, ko je minuli teden Irak napovedal vojno proti osišču. Irak objema veliko aluvijal-no planjavo v porečju Evfrata in Tigrisa v jugovzhodni Aziji — dolino mnogih bajk, ki je legendarna zibel človeškega plemena in jo nekateri smatrajo kot izvirni zemeljski raj. Dežela je tako velika kot države New Yor^c, New Jersey, Pennsylvania in Ohio skupaj. jf Zemlja je izredno rodovitna in inženirji sodijo, da reki Evfrat in Tigris bi mogli KAKO JE VOJNA SPREMENILA MIROLJUBNE JUGOSLOVANE Britanski "United Service Review", uradni organ angleških vojnih sil na kopnem, na morju in v zraku prinaša v svoji številki od 2. nov. dolg članek publicista g. Mil. Šudji-ča s fotografičnimi dokumenti o nemških grozodejstvih v Užicah. V uvodnem delu članka je citiran dopisnik nemškega časopisa "Kaerntner Zeitung", ki je prepotoval fronto v Bosni in dejal, da-se nemški vojaki tam bore v . . . "zemlji velike ljubezni in silnega sovraštva." Jugoslovansko kmečko ljudstvo je bilo najmiroljubnejše vse listine in posojila Družbe. Našli smo, da se vse popolnoma strinja in da je vse v najlepšem redu. . i" . , \ This is to ^ certify that"We examined the books ^of the Sedfcet*t|$|act Treasurer, also all Society investments and found everything to correspond and in order according to our best belief. ' * AND&EW GLAVACH, I. nadzornik—-Trustee ! JOSEPH JERMAN, 3. nadzornik—Trustee. Subscribed and sworn to before me this 28th day of January, 1943. (SEAL) _______________ ANTON NEMANICH, Notary Public. X** modni razstavi v New torku — je\neda-rno rakkisoral blesteče beli satmkast povrinik'za ženske, kot ga kaŽo slika. Tak površnik je name. njen srn zatemnitev, ker odbija vsako najmanjša svetlobo. - ______ Stran 8 n -—m* Družba ttpsv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. aovembra 1914. ti^DrfmtSeddc Joliet, OL^'^j^ i Maše ceelo: "Vse sa vero, dom ta narod; vsi sa eacaa. eden sa vse." OLAVNI ODBOR: J Prggdgfr; Oiocp Stomfr2S7^me Street, Joliet IlHnois t podpredsednik: Wtmak Tusbefc, 716 Reub St, JMet, IBL i i® ©tu** m « Bkpjmk; Joeeph IDepec, 903 WocS^SwoUn!ln.IIL Plovni tgtfat Bor. Matfaew Kibe, 223 - 5?tb St. Pittsburgh. Pa. Vft. sdravnlk; Joespfa A. Zala*, 451 No. Chicago St, Jotiet. UL NADZORNI ODBOR: Aadrow Ometi, 1740 W. tlu It, Cfakago, UL Ja*ph L. Boater. 1318 Adams Street North Chicago, Illinois. frmh Jerman« » W. Jackson St. JoUet. IH. POROTNI ODBOR; Jmmk PscHahptii h, 39 Winchdl St, Sharpest, Pa. Ifltay FoosJuh. 2294 Bine Island Ave, Chicago. UL John Denia. »K Arthington Ave, Chicago, IU. Predsednik Atkttfnega odseka: Emery Sober, 54« North Bteff Street Jofiet Illinois. 4 VRADNO OLA SILO: *lau1liii*l Sfevenee*. 1849 W. Cermak Rd, Chicago. UL Do 1. Ian. 1942 je DSD. izplačala svojim Članom in »»nt^m ter j ajihdtdičem cszodh pasjartD&, požkodnin, botniHdh podpor ter dragih i ispwal denasnt vseflhmrf dO četrt inflgona ddlarjev. * Drnftro m DSD. se lahkp oj ta novi j vsakem mesto Zdr. držav m * ne mani kpt 8 ttaai (času) za odrafU oddelek. Sprejme se vsak kato- J Bčan motkega ali Ženskega spola v starosti od 16 do 80 let V mlndin- < sU oddelek pa od ro jetra do 16. leta. * .5»WttJe s« aa «£040. $500.00 aH 00.001 Izdajajo so ra^ični ] evtfflta*. kakor: Wnole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year J Mwement Vsak certifikat noti denarno vrednost katera m vsako J Mag amrtatae izplačuje DSD. svotfm članom (Icam) tttdl bolniško J podporo is svoje centralne blagajne, kakor twfi za razne oponc^e m < poikodaine. g j -^f^i j IfUPBhis pktth (assessments) so urejena po Amerkaa Experience * tabeli ] WD. je 117.24« eohrentna, petrjajejo izvedend {actuaries). Uradni jezik je ttmild in angleikL J Rojtfeom In rojafthtjam sa OSU. priporoča.'da pristopijo f gjdfa ; sraeo! Za vea morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno aH fist- ! meno na gL tfjffi&gi PRANK J. WEWC, 301 Lfc» St, Jofiet OL i IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA D. S. D. j* Joliet, iilinois. Cenjena podrejena društva spadajoča k DSD. in celokupno Članstvo! Spodaj priobčeno prošnjo smo prejeli od "Slovenian American National Council", Washington, D. C. Članstvo naj jo prečita od začetka do konca, da bo vedelo, za kaj gre. Ker je zadeva skrajno resnega in dalekosežnega pomena, jaz kot glavni predsednik D. S. D. priporočam, naj vsa podrejena društva nemudoma pristopijo k teWu Slovenskemu narodnemu svetu kot podružnice, tako da bomo skupno delovali z ostalim slovenskim ljudstvom v Ameriki. Upam, da bodo naša cenjena društva to priporočilo, ta klic vpijočega v puščavi, upoštevala in pomagala strašno prizadetemu slovenskemu narodu v Sloveniji. . Z odličnim spoštovanjem in bratskim pozdravom, .. .Vam udani GEORGE STONICH, gl. predsednik DSD. Washington, D. C., 17. jan. 1943. Glavnemu odboru Družbe Sv. Družine, Joliet, 111. Gospodje:— Ameriški Slovenci nismo mogli preslišati obupnega krika Umirajoče domovine. Kot eno srce smo se zbrali v Clevelandu 5. in 6. decembra 1942 na Slovenskem narodnem kongresu, kjer smo sklenili, da bomo po svojih močeh hiteli narodu na pomoč. Izvolili smo si Slovenski ameriški narodni svet, kateremu smo naložili veliko in težko nalogo, da s pomočjo celega naroda v Ameriki poskusi vse človeško mogoče, da rešimo narod in mu zagotovimo po vojni boljšo in srečnejšo bodočnost, kakor je bila njegova preteklost. To delo pa ne bo lahko. Stotine težav bo treba premagati. Zahtevalo bo tudi velikih finančnih žrtev. Potrebna je dobro urejena politična pisarna v Washingtonu z rentom, ki bo drag, s plačanim osebjem, ki bo vršilo delo, s pisarniškimi potrebščinami, z mnogimi okrožnicami, z veliko korespondenco z našo vlado in vladami zavezniških narodov, z raznimi odbori, ki rešujejo probleme povojne Evrope, potrebne bodo publikacije, v katerih bomo dokazovali pravice slovenskega naroda itd., potrebna bo pa tudi administrativna pisarna v Chicagi, ki bo vodila ustanavljanje in vodstvo podružnic in zbiranje potrebnih denarnih sredstev z^ politično delo. Prva bo vojna fronta, druga bo domača fronta. Obe fronti bosta pa zmožni dela samo, ako bosta imeli finančna sredstva v toliki meri, kakor jih veliko delo zahteva. Zato se Slovenski ameriški narodni svet s tem v prvi vrsti zaupno obrača tudi na glavni odbor Vaše cenjene jednote in Vas V imenu umirajočega naroda doma prosi blagohotne finančne podpore v ta namen. Slovenski ameriški narodni svet je dete tudi Vaše organizacije, saj je bil tudi Vaš zastopnik med njegovimi očeti, ki so vse to delo začeli. Ko bo po vojni slovenski narod doma izvedel tudi o Vaših žrtvah zanj, Vam bo gotovo arčno hvaležen. Drugo kar prosi Svet je, da bi Vaš predsednik bil tako lju-beznjiv in bi pozval vsa podrejena društva jednote, da pristopijo k Svetu kot podružnice, priobčil v glasilu priložen poziv s svojim priporočilom. 3 Ker je pa vsakega dne Škoda, ker se dogodki razvijajo z električno naglico, katerim pa treba pazno slediti in vanje vpletati tudi naše napore za rešitev naroda doma, zato bi Vas lepo prisili, da ta poziv na članstvo, kakor tudi predsednikovo priporočilo priobčit^ še ta raeitec, da bodo društva o vsem tem lahko sklepala že na svojih mesečnih sejah v februarju. Bratje! Narod doma obrača k nam svoje krvave roke in objokane oči in obupno prosi naše pomoči in rešitve. V veliki nevarnosti je, da pogine, v še večji pa, da ne bo dobU svoje pravi- NOVI ADMINISTRATOR ZA CENE Petek, 5. februarja 1943 AMERIKANSK1 SLOVENEC tTREBUŠHIKOVE ZGODBE 1 Spisal Janko Mlakar kaj. Nočem presojati, kakšna je bila ta kraljevska roba, ampak brez nje bi ne bilo vsaj ne dvajset let Jugoslavije, danes ie kraljevska roba le bolj na papirju, in kaj utegne biti jutri z Jugoslavijo, nihče ne ve. Je tam, kjer bi ne bilo treba, ni pa tam, kjer bi bilo hudo potrebno, da bi ne šlo vse žabam pet. NAZNANILO IN ZAHVALA S turnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem tvojim »o* rodnikom, prijateljem in znancem, da je nam preminula naia ljuba soproga in mati Milana Nediča, sedanjega načelnika "vlade" v Beogradu, poznam osebno, dosti sem z njim razpravljal na Koroškem ob glasovanju, ni se mi zdel napačen, hib pri naziranju nisem zapazil na njem, nasprotno, dobre nazore je imel, ko se je vse šele porajalo. Zdaj je Milan Nedič baje postal — kvizling, je ves za roparske Nemce. Tako se o njem piše. Zadnjič je baje hotel Srbom dopovedati, da so Nemci njih prijatelji, Angleži pa zakleti sovražniki ne le Srbov, sovražniki vseh Slovanov. Ako je tako govoril in govoril iz prepričanja, bi bilo pravo čudo, da se more kdo tako izpremeniti v naziranju, in more kaj takega trditi spričo jasnih dejstev, ko so Angleži zasledovali med Srbi in Slovani svoje interese, ampak sovražniki Slovanov niso bili, dočim so prav Nemci že dru-gokrat pripravili Srbijo na rob propada, o drugih Slovanih niti govoriti ni treba. Jaz še ne vržem kamna na Nediča, ker tudi na me je letelo kamnje, ko kamnov, nisem zaslužil in kamnarji niso .razumeli, kako je. Je kvizlin-ško, če vje tako, z sodbo pa bodimo počasni, Nemci so tudi zviti, ne le močni. ROSE RABETZ (rojena ŠPOLAR) dne 2. decembra 1942, pre videna s sv. zakramenti za umira* joče. Pokojna je bila doma iz Bruhanje vasi, fara Dobrepoije na Dolenjskem. V Ameriko je prišla 9. okt. 1906. Bivala je v Minnesota ▼ De Pue, I1L in zadnjih 20 let pa v Chicago, 111. Ob tej priliki želimo podpisani najlepše in prisrčno zahvaliti vse naše drage ožje sorodnike, predvsem sorodnike pokojne: Mr. in Mrs. John Špolar, Sr.: Mr. in Mrs. John Špolar, Jr.; obe družine iz De Pue, I1L Potem Mr. in Mrs. Louis Bučar iz La Salle, I1L; Mr. Frank Špolar iz Chicage in Mr. Joe Špolar iz De Pue, 111. — Od moževe strani pa sorodnike: Mr. Anton Ra-betz, iz Eveletha, Minn.: Mr. in Mrs. Joe Rabetz iz Buhl, Minn.: Mr. in Mrs. Math Branski in Mr. Anion Branski iz Rockdale, I1L Dalje Mr. Rudolf Dernulc. njegova hčer in sestra Mimmie. Dalje najiskreneje zahvalimo čč. gg. duhovnike pri sv. Štefanu, za lepo opravljene pogrebne obrede v kapeli, v cerkvi in potem ob grobu na pokopališču. ~ • Potem najprisrčneje zahvaljujemo pogrebce in pogr^frnika Mr. Louisa Zefrana, ki je uredil in vcdil pogreb v popolno zadovoljstvo. Dalje želimo zahvaliti najlepše vse, ki so darovali vence, rože in za sv. mase. Teh je toliko, da se bojimo poimensko navajati vse. da bi kako ime izostalo_____Zato naj velja kar vsem skupaj najprisrčnejša in iskrena zahvala. Prav tako najlepše zahvaljujemo vse. ki so prišli pokojno pokrcpit in molil k rak vi. Vsem skupaj še enkrat najlepša iskrena hvala! TL ljuba in draga žena in mati, pa spa vaj mirno v hladni zemlji in spočij se v Bogu, dokler se ne snidemo nad zvezdami tam gori pri Bogu, kakor nam to govori sv. Križ. Žalujoči ostali: JOHN RABETZ, soprog; JOHN, ANTON in LOUIS, sinovi; AMALIJA, ROSE in FRANCES, hčere. Chicago, I1L dne 1. febr. 1943. Rote Radovič iz sosednega Puebla je bila na kongresu, j Tudi ona piše o "vtisih". Omenja: "Pred večerom v soboto me vzameta Mr. in Mrs. Menton iz Detroita v naš slovenski muzej, v katerem so poleg drugih znamenitosti tudi starinske zastave iz onih časov, ko so naši pionirji korakali z godbo na čelu za temi zastavami; korakali so z velikimi brkami pod nosom po vzgleda | Franca Jožefa in spremljevali svoje sobrate k zadnjemu počitku. Ne morem se spomniti napisov," ampak nič se ne bi čudila, če se ne glasi nekako takole: "Vse za vero, dom, cesarja, Bog ohrani našo Avstrijo!" Well, časi so bili tedaj taki, in časi se tudi izpreminja-jo. Dobro je, ako se izpreme-nijo v kaj boljšega, če je bila roba slaba. Kako sodi soseda o veri, ne pove, je njena zadeva, jaz vem le, da je hudo veliko takih v Ameriki, ki sodijo, da je vera slaba roba. Glede "doma" pri sedanjih razmerah tam na domu ne bo in ne more biti prerekanja, upam vsaj, ko se je prav kongres ba-vil z domom. Pri "cesarju" ali v Avstriji utegnemo biti istih jaz bi trdil še več, namreč, da misli, da roba fii bila dobra, in je hudo slabo, žal, še danes, ker ta roba glede avstrijskega cesarja še nikakor ni izginila, le preveč je je še in še nekaj oživeti utegne prav med nami, ko so začeli Habsburžani tu nekaj strašiti in strašiti še pod zaščito amerikanskih vladnih krogov. -Ko se je cesarska roba nekako izpremenila v kraljevsko (jugoslovansko) robo, bo-gami, je bilo odpora, da nič NAJLEPŠE DARILO in najlepši spomin za sina, moža, prijatelja ali sorodnika, ki odhaja k vojakom je lep molitvenik ali rožni-venec. Naši naročniki lahko dobijo- pri nas nekaj takih praktičnih predmetov. ____^An^ Ti predmeti za vojake so: vojaški molitvenik z rožnim vencem NAROČITE IN ČITAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET" v lepem ovitku, ki je trpežno narejen in se zgane skupaj, kakor denarnica, da jo vojak lahko nosi v malem žepu vedno pri sebL Knjižica vsebuje najpotrebnejše mašne in druge molitve. Tako ima vojak vedno pri sebi praktičen molitvenik v angle- rt) ^ A ščini in vse kar mu potreba. Ta sestav stane s tS I lil poštnino vred_______------------------------ ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: "My Companion" "MOJ TOVARIŠ" V malem usnjatem ovitku ki se zapne, kot mala denarnica, in jo ima vojak lahko vedno pri sebi vsebuje rožni venec,; na strani dve svetinjice, ena Presv. Srca Jezusovega, druga Žalostna mati z mrtvim Sinom Zveličarjem. Stane samo $1.00 UPRAVA "NOVI SVET" 184C W. Cermak Rd., Chicago, Illinois - # Naročilom je vedno pridjati potrebni znesek in iste t % naslovite na: < l AMERIKANSKI SLOVENEC j | 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS : ne bo izginilo tako hitro, če m bomo ameriiki Slovenci zavedali, da Imamo v svojem slovenskem tisku tisto silo. ki bo nas držala i« dolgo, dolgo skupa]. "AMERIKANSKI SLOVENEC" ]• prvi slovenski list ▼ Ameriki! Čitejmo ga, naročajmo ga in podplrajmo gal Slane lato $60)0; polletno (3.00; u Chicago. Kanado in inozemstvo $7.00 in aa pol lata $3.50. Naslov: • "AMERIKANSKI SLOVENEC", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, HL * i " " ii* T Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško Časopisje. e kako se JE trebusnik vozil v trst. jf (Konec.) "To pot ste bili pa malo preveč varčni," pravim mu jaz. "Kako more vaš France vedeti, da pridete, ko pa ni prejel pisma? Zato vas pa tudi ni prišel čakati." Groga je nato nekaj časa strmel pred se z odprtimi usti in izbuljenimi očmi ter premišljeval, potem je pa rekel: "Imate prav! Na to pa res nisem mislil. Saj pravim, človek ni nikdar zadosti premeten." Šli smo torej s pismom iskat Franceta; našli smo ga kmalu, ker je imal Groga precej natančen naslov. Potem smo se pa zatekli v Narodni dom. BeČkov France je pa Bečkovemu Grogi povedal za pozdrav, da naj gre kar nazaj, odkoder je prišel, ako mu takoj ne izplača tistih dvesto, katere ima še dobiti iz hiše. Bečkovemu Grogi se je pa ta sprejem od strani ljubljenega brata, Bečkovega Franceta, tako pokadil pod nos, da se je obrnil na mestu in jo pribasal za nami. Delali smo ravno načrt za drugi dan. Po dolgem preudarjanju smo določili jutro in večer za ogledovanje mesta, popoldanske ure pa za izlet v Miramar. Iz vsega tega pa ni bilo nič, in sicer iz sledečih vzrokov: Ko drugo jutro ogledujemo pristanišče, spomni se Trebušnik, da so ga po noči opikali komarji, in da se mora zato kopati. Isto potrebo je začutil kar naenkrat tudi Groga. Zmenili smo se torej, da se snidemo črez kako uro pred cerkvijo novega sv. Antona. Trebušnik in Groga sta se nato odpravila proti kopališču, midva z Ivanko sva pa naprej ogledovala živahno življenje v luki. Ob določeni uri po korakava počasi proti novemu sv. Antonu. Tu nama pridirjata naša junaka že naproti, ^pj^lfl se jima je silno muditi, ker sta razvijala Čudovito naglico. Trebušnik je kar lovil sapo; bil je brez dežnika in čepice, zato je pa imel visok cilinder, ki mu je čepel na glavi, kot ; jabolko na zyoniku. "Stric, kam pa tako urno," vpraša ga Ivanka, "pa s pin jo? Kje ste pa pustili dežnik in ...?" Toda ni ji pustil dalje govoriti. "Pravim, pravim," sopihal je, "hitro na vlak in domov, sicer naju še dobe I" "Kaj se vam pa mudi tako," čudim se jaz; "kdo vas pa lovi?" "Pravim, pravim, sedaj ni časa za razlaganje ; ako nočete, greva pa sama. Groga, le hitiva! Najbolje je, da nimava z gosposko nič opraviti." In drla sta jo naprej tako naglo, da sem ju komaj dohajal, Ivanka je pa kar zaostajala. Tudi na kolodvoru še nisem mogel ničesar spraviti iz strica. Zapazil sem samo to, da je zlezel kar na kup, kakor hitro je zagledal kakega redarja. Zelo ga je tudi begalo, ker so ga ljudje tako gledali. Kdo bi ga pa tudi ne, velikana z ogromnim trebuhom v kranjski narodni noši in s premajhnim cilindrom na glavi! Jezik se mu je razvezal šele, ko smo sedeli varno v vlaku in se odpeljali iz Trsta. "Pravim, pravim," oglasi se, "pa ti povej, Groga, v kaki nevarnosti sva bila." "Ko prideva v kopališče," začne Groga na ta poziv, "vidiva celo vrsto vrat s številkami. Nek pošvedran dedec nama odpre dvoje takih vrat, in morala sva vsak v svojo sobo, da sva tam odložila obleko. Potem sva pa planila v morje. Bilo je že precej ljudi v vodi, največ seveda otrok. Plavali in skakali so okrog naju kakor žabe. Stric je lepo ležal na hrbtu, da sta mu samo trebuh in <5braz molela iz vode. Otročaji so ga pa za kratek čas bobnali po trebuhu." "Pravim, pravim, zato sem pa tudi enega pograbil, da mi je kar cel šop las ostal v roki," pripomni Trebušnik. "Kaj mi segaš v besedo," raztogoti se Groga takoj; "čemu si pa naprosil mene, da naj govorim, ko pa hočeš ti govoriti? Pa ti govori, potem pa ni treba siliti, da bi jaz govoril!" "Pravim, pravim, pa pripoveduj naprej; saj te ne bom več zmotil." "Ko sva se skopala," nadaljuje Groga nekoliko pomirjen, "šla sva po obleko. Sedaj pa nisva vedela, kje sva se slekla, ker sva pozabila pogledati na številko. • Nato začneva kar od kraja odpirati vrata, ker sva upala na ta način najložje priti do pravih. Tuintam je šlo malo težko, ako so bila zaklenjena; ker sva pa dobro potegnila, morala so vsaka odjenjati. Tako sva pregledala že več takih kurni-kov, ko prišepa tisti dedec, ki nama je poprej pokazal, kje naj se slečeva. Drl se je na vse pretege, menda laški ali kako. Da ni bilo slovensko ali nemško, to dobro veva. j Postrežljiv je bil pa vendar toliko, da nama je odprl prava vrata. Ko se oblečeva in prideva ven, stoji že j zopet tista pokveka pred nama in začne nekaj gobezdati. Ker je pa videl, da sam ne opravi nič, poklical je še enega na pomoč. Oba sta potem toliko stlačila skupaj, da sva razumela za kaj se gre. Dedca sta namreč zahtevala odškodnino za ključavnice, ki sva jih menda potrla. "Iz te moke pa ne bo kruha," pravim jaz j in porinem tisto švedro malo v stran, da bi f mogel naprej. Dedec je pa koj žlempnil v vodo. Kdo ga je pa tudi naprosil, da je ta-kq na kraju stal! Drl se je pa potem tako, da je vse letelo vkup. Naenkrat jih je bilo okrog naju kot listja in trave. Eden je potegnil Trebušniku čepico z glave, drugi mu je iztrgal dežnik, nekaj se jih je pa lotilo | mene. "Slišiš, Trebušnik," pravim jaz, "pome-Čiva no to-le sodrgo v morje." Trebušnik pa še odgovoril ni, ampak je zgrabil z eno roko najglasnejšega kričača in ga zalučil v vodo, kakor bi mignil. Potem sva pa začela. Metala sva jih kakor žabe. Vse je moralo v vodo, naj je bilo oblečeno ali ne, ker nisva imela časa izbirati. Na ta način sva si napravila hitro prostor. Trebušnik je pobral še eno pinjo, ker v naglici ni mogel najti Čepice, potem sva jo pa ucvrla ven, da se je kar kadilo za nama. Tudi dežnik sva morala pustiti tam, ker ga je vzel eden s seboj v vodo. — Drugo pa tako veste sami." Grogino pripovedovanje nas je spravilo v kaj dobro voljo. Samo Trebušnik se je držal še žalostng. "Pravim, pravim," rekel je, 4