43. m v • 1 ecaj XLIII i I Izhajajo vsako sredo po eeli p61i. Veljajo v tiskarnlei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.. pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. SO kr. V Ljubljani 28. oktobra 1885. Obseg: O navadni slivi ali češplj Gnojenje z gnoj Zimsko krmenje goveje Gospodarske izkušnj Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih juncev pincgavskega rodu v Kranji na Gorenjskem in sredstva zoper laž. niča. (Konec.) Zemlj 70 in odborova seja ..Matice Slovenske" dne 24 1 oktobra 1885 N dop rodopisni obrazi. (Konec.) Novičar. Laz Trgovinska in obrtna zbor Govor poslanca Riegerja v 8. seji državnega zbora ako se koščice stratificirajo, to je, na jesen pred na stopom zime, v tanjkih plasteh med pesek v lonce al pa zaboje vlože, ter ti dobro pokriti ali zabiti čez zimo tako globoko v zemljo zakopljejo, da jih zmrzlin doseči ne more. Ko na spomlad tako obvarovane koščice uže kaliti prično, se lepo v vrste vsejejo, to pa ne v težak svet, ampak v rahli, v katerem se vrhu setve zemlja s kako diljo nekoliko pritlači. Toda slive s pomočjo koščic pomnoževati je čisto odveč, ker se pride pozno do zaželjenega rezultata, boljše se stori, da se tako-le postopa. Na senožeti ali njivi, kjer je okolo starejšega slivnega drevja dosti koreničnih izrastkov, se tem ob košnji senožeti ali obdelovanji njive prizanaša, da se ne poškodujejo ali še celo ne vničijo. Eno leto stare izkopljejo se na spomlad previdno, obrežejo se to je, skrajšajo se jim nekoliko koreninice in debelca — da obdrže po 3 do 4 pope, zadostuje — in presade se na to v drevesnico lepo v vrste 50 cm. oddaljene, v vrstah pa 30 do 40 cm. narazen. V drevesnico zasajene slivice izgojuje se dalje tako, da postanejo v preteku 3 do 4 let lepa ravna, zadosti močna, do 1*5 m. visoka, v zemlji dobro ukoreničena, nad deblom pa lepo vejno krono imajoča drevesca, katera so za presaditev na stalno mesto najboljša. Izgojujejo se pa take slivice tako-le: V prvem letu — letu zasaditve v drevesnico — se drevce le pridno okopuje in pleve , da jih plevel ne mori, in ako potrebno zaliva. Na jesen jih moramo pa na vsak način z gostim belenjem, narejenem iz apna, kravjega blata in volovske krvi od vrha pa do tal dobro namazati, da jih čez zimo zajec ne poškoduje. (Dalje prih.) Gospodarske stvari. 0 navadni slivi ali češplji. Spisal R. Dolenc. Sme se smelo trditi, da je med vsemi našimi sadnimi plemeni čisto navadna sliva ali češplja — prunus domestica — najkoristnejša, in zakaj ? 1. Zato, ker ona tudi brez vsega sejanja, vsega požlahtnjenja, da še celo brez vsega presajenja, povsod tam, kjer jej podnebne razmere ugajajo — suho podnebje ni za-njo — prav dobro stori, to je, se sama pomnožuje in dobro rodi. 2. Zato, ker je njen sad v presnem stanu kaj finega okusa, med vsemi slivami odločno najboljšega. 3. Zato, ker nam daje tehnično podelana tudi v zimskem času kaj prijeten vžitek: a) kakor navadna suha sliva, b) kakor olupljena, ter koščice oprostena suha sliva „prunella", c) kakor ukuhana sliva „com-pote", d) kakor v mozeg — lequar, češki „povidel" — spremenjena, e) kakor v slivovko podelana. Po vsej pravici se torej v gotovih krajih, kakor v Slavoniji, v Bosni, Hercegovini, na Štajarskem, Dolenjskem itd. navadna sliva jako ocenuje, ter v veliki meri goji. In kjer podnebje navadni slivi prav dobro ugaja, pa vendar ni še v taki meri zaplodena, v ka-koršni bi iz gospodarskih ozirov morala biti; tam naj bi se je povsod močno poprijeli, kakor na primer, v marsikaterem kraji na naši Pivki itd. Za take kraje veljajo naj sledeče besede, katere utegnejo marsikateremu za gojo sliv vnetemu gospodarju prav priti. Slišal sem uže, da nekateri trdijo, da se slive s pomočjo semena — koščic — ne dado pomnoževati, in to neki zato ne, ker je prevagljiva večina naših uže rodečih slivnih dreves, iz koreničnih poganjkov in ne pa iz koščic dosežena. Torej le iz koščic doseženo drevje naj bi rodilo rodovite koščice. O, kako smešna trditev je to! Ne da bi rastlinsko fiziologičnih protido-kazov navajal — čemu tudi za tako neosnovano iz zraka zgrabljeno trditev — rečem, da se da navadna sliva prav dobro s pomočjo koščic pomnoževati, naj so rastle uže na kakoršnem si bodi drevu god. Uže celo dobro se doseže iz slivnih koščic slivno drevje, Kakor je sploh znano, je gnojnica prvotno le deni živalski izmeček, ki se pa pozneje kemično pr€cej , pretvori, zraven tega pa še izluži različne tvarine it trdih živalskih izmečkov ter stelje. Glavni del gnoj-niče je toraj scalna voda, v kateri je manj ali m r raztopljenih gnojilnih snovi. Ker pa k gnojnici p^te^ še dosti tekočine, to je, vode od drugod, na pr. ocr snega, dežja in kuhinjskih lijakov, je pa samo od sebe umevno, da je vsebina gnojnice zelo različna. Kemična preiskava pokazala je, da so najvažnejši in najboljši obstojni deli gnojnice dušeč in alkalije. Od tod izvira tudi hitri vpliv gnojnice na raščo rastlin, kateri vpliv pa nikakor ni vstrajen. Priporoča se za to dostikrat gnojiti z gnojnico take rastline, katerim se brzo hoče pomagati ali pa jih siliti k veči rodovitnosti. Vstrajnejši vpliv od gnojnice, na pr. za drugo rastlino, ali pa za drugo košnjo kake krmske rastline, nikakor ne moremo od gnojnice tirjati. Za rastlinino živenje potrebno hrano dobimo v gnojnici uže raztopljeno in sicer navadno uže v obliki, kakor jo rastlina zavžiti zamore. Nikakor ni priporočljivo tako močno gnojiti z gnojnico, da bi bil vpljiv dolgotrajen, kajti s tem bi le dosegli pogin rastlin; katere tudi preveč hrane ne morejo prenašati, zraven tega pa še zgubo, ker bi deževna voda redilne snovi odpeljala v spodnjo plast, do katere z našimi rastlinami nič več ne moremo. Ozirati se je pri gnojenji z gnojnico tudi na rastlino, kateri hočemo gnojiti. Gnojnica ima v sebi veliko kalija, a le malo fosforove kisline, med tem, ko krmske rastline rabijo za dobro vspe-vanje veliko kalija. Iz teh vzrokov je gnojnica dober gnoj za senožeti, deteljišča in enake njive. Ako se gnojnica rabi za gnojenje živih rastlin, treba jo je razredčiti z vodo, ker drugače vsled njene jedave lastnosti rastline poginejo. Posebno dobro de gnojnica repici, lanu in zelju. Deteljišča gnojiti -je najbolje pozimi tako, da se gnojnica vozi in poliva na sneg. Z dodatkom stranišnega gnoja izboljšati je še precej mogoče moč gnojnici in z dodatkom žveplene kisline zapreči se izlilapenje plinov. Kar se tiče zemlje, je omeniti, da je mogoče gnojnico na vsaki zemlji rabiti, ozirati se je le, kakor gori rečeno, na rastline. Vendar zdi se mi primerno omenjati, da na lahki zemlji doseči je mogoče večji vpljiv, če manj gnojimo, zato pa večkrat, ker v taki zemlji gnojilna moč iz mnogih vzrokov prav hitro izgine. Vpljiv gnojnice je pa vedno le ležeč v njeni kemični vsebini, to je, gnojnica da zemlji redilne snovi, koje rastline rabijo, fizikalne lastnosti zemlje pa gnojnica nikdar ne more izboljšati. Prav malo gledajo še vedno naši kmetovalci na umno rejo svoje domače živine, posebno malo so pa pozorni pri krmenji. Gospodarstvo, v katerem ni druge krme, kot le ona, koja se na polji pridela, preživi svojo goved čez zimo navadno z najpičlejšo krmo. Se ve da od tako krmene govedi ni kaj vspešnega pričakovati. Najboljša plemenska goved mora pri tacem ravnanji shujšati in zamreti ter svoje dobre lastnosti zgubiti. Zato se pa ne smemo čuditi, če so teleta lepih ptujih plemenskih krav ali dobrih bikov slabeja od naših domačih, vsaj se ne more zahtevati od izstradanega bika ali krave kaj posebnega. Hočemo toraj pisati nekoliko besed o zimskem krmenji goveje živine. Našli so, da vsaka žival potrebuje sleliern dan gotovo množico različnih redilnih snovi, drugače ne more svojega trupla v enem ali istem stanji ohraniti. Vse te povžite redilne snovi porabi živina za dihanje, za tvorenje toplote in za nadomeščenje onih telesnih delov, katere živina porabi. Ako toraj damo živini le toliko hrane, kolikor je potrebuje za nadomeščenje porabljenih snovi, potem ne smemo od nje pričakovati izdelovanja mleka, mesa itd.; če pa živina pri tej skromni krmi mora še delati ali pa mleko dajati, potem shujša, ker izrabljene telesne snovi ne more nadomestiti. Le če damo živini več redilnih snovi, kakor jih rabi za ohranjenje svojega telesa, potem tudi smemo od nje tirjati mleko, meso, volno. Slabo krmenje je toraj zapravljivost! Kmetovalec da s krmo živini tako rekoč denar, ako pa ona to krmo le za ohranjenje svojega života porabi, potem živina ne more kmetovalcu krme poplačati s tem, da mu da nazaj mleko, meso itd. in to je vendar očitna zguba. Redilne snovi, koje živini v krmi pokladamo, zamoremo deliti v dve skupini: Prva skupina je ona, v kateri se posebno duščeve spojine nahajajo in iz katerih živina izdeluje meso, mleko, volno; druga skupina redilnih snovi obstoječa je iz spojin, ki nimajo dušeča, koje pa živina rabi za izdelovanje tolščobe (masti) in toplote. Natančno spoznanje redilnih snovi pa nam pokaže pot, po katerem zamoremo pri živini doseči največji vspth s krmenjem. Splošno je znano, da je najprikladnejše in najna- ravnejše krmilo seno. Kakor pri nas stvar kaže, je pa malo katero gospodarstvo v stanu, skozi celo zimo krmiti edino le seno. Zato je skrb vsacega umnega gospodarja, seno z drugimi krmili kolikor mogoče dobro nadomestiti. Jako važno nadomestilo za seno je slama. Slama je za krmenje skoz in skoz pripravna, samo živina mora mimo slame še dobiti katerih drugih krmil, ki imajo več duščevih spojin v sebi, kakor slama. Za krmo posebno dobra je slama sočivja, ja- rega žita in pleve. Ako krmimo le samo slamo, potem je vspeh slab, ker živina ni v stanu tako velike množine slame slehern dan prebaviti^ter iz slame zadostne množine duščevih spojin izleči. Če mešamo slamo s senom, vspeh tudi ne bode kaj povoljea. Krompir s slamo (rezanico) pomešan še najpoprej seno nadomesti; ako pa tej krmi primešamo še kaj otrobov, oljevih preš, pese, potem pa živina ne ostane le vedno v dobrem stanji, ampak prinaša kmetovalcu dobiček. Po daljših preiskavah dobilo se je, da ima sol na živalsko telo velik vpliv, ne le da sol naredi pri živini večje veselje do povžitja krme, ampak sol tudi pomnoži množino prebavljavnih sokov ter vsled tega stori hrano bolj tečno. Kmetovalčeva naloga toraj mora biti, hrano tako sostaviti, da dobi živina vse potrebne snovi za ohranjenje svojega života, ono hrano, kar jo preostaja, pa da zamore živina spremeniti v meso, mleko itd. Pri krmenji se je tudi ozirati, da se s krmo kolikorkrat le mogoče menja. Določeni obroki, v katerih se krmi, morajo vedno nespremenjeni ostati, ker vsaka sprememba slabo vpliva na živino. Prav dobro je, če žival tudi pozimi pride na zrak ter se nekoliko izhodi, na priliko, goni se na vodo itd. Zraven krmenja ima pa gleštanje govedi tudi velik vpliv na dober vspeh. Snaga, pridno štrigljanje in krtačenje, dosto suhe nastelje pomaga ohraniti živino zdravo. Cilj in konec živinoreje je, kolikor mogoče, dobro izrabiti krmo, to je pa le mogoče, če živini damo tako krmo, od katere za gotovo smemo pričakovati, da jo bode ona dobro izkoristila ter nam vsled tega tudi pričakovane dohodke dala. Gospodarske izkušnje. Mlacle prešičke obvarovati pred poginom na driski je včasih prav težko, in dostikrat se pripeti v kakem svinjaku, da kar celi prešičji zarod na tej bo- 343 lezni pogine. Dobro sredstvo proti tej bolezni je neki mogoče studi in gnjusi. Ce otroku o laži govorimo, mo-karbolna kislina, katero je dati na dan večkrat raz- ramo vedno z največo gnjusobo o njej govoriti in mu redčeno (2 dela na 100 delov vode) mladim prešičkom. razodeti, da je to tako grda lastnost, da vzame možu Najhujša driska po beden prešiček več ne pogine povžitji tega leka poneha in no- dobro i m č čast in da vsakateri kdor ima čut poštenja in časti v sebi, ne more laži trpeti Lončeno posodo trpežnejšo storiti. Ilovica pomeša se z vodo v prav redko zmes Laž j znamenje največje sramote, katera človeka do najnižje stopinje nazaj potisne ter mu vzame vso ve- s ljav poštenj vsakdo, kdor hoče hoditi v družbo katero se namaže večkrat posoda. Na to se namaže poštenih mož. ne sme biti omadeževan z iažj posoda še dvakrat z lanenim oljem > pri čemur je pa Rekel da mora vsak vzgojitelj, stariši, učitelji paziti, da se prične z drugim mazanjem, kedar je prvo in vsi, kateri imajo z otroci opraviti, otroKom z naj uže prav suho. Pravila, kako vrhove šibe lupiti. večjo gnjusobo v laži govoriti; gorje pa njim, ako to navidezno delajo, v njihovem srcu pa laži ne sovra- ter se tu in tam tudi žijo se je tudi ne ogibljejo 1 Še rastočo vrbo je slabo lupiti Šibe od tako sami lažeJ° ! Gori potem tudi bistroumnemu otroku ? olupljene vrbe so slab materijal za pletenje, ravno tako je pa tako lupljenje vrbovemu drevesu samemu škodljivo. . Koliko hitreje po dokončani rašči (t. j. od 1. novembra naprej) so šibe narezane, toliko manj trpi materno drevo ali grm in toliko ložej je šibe lupiti. Odrezane šibe postaviti je takoj v vodo. , Šibe ne smejo se nad 15 centimetrov globoko v vodo postaviti, drugače ne gre ljubje na sprednjem koncu rado doli. , Predno pridejo šibe v vodo, odstraniti je treba vse slabe in pomankljive, posebno pa zlomljene in kateri na vsako besedo pazi in gorje potem njegovi kreposti! Slavni pedagog „Montaignes" o laži tako-le piše: Le z n Resnično je, da je laž prav ukleta pregreha besedo smo ljudj z besedo se združujemo če pa svojemu bližnjemu lažemo, potem gotovo ne ravnamo njim po človeški. Ko bi ostudnost in pomen te prejo gotovo z ognjem in mečem pre- ranjene. grehe spoznali, ganjali." Kedar prvič otroka na laži zasačimo, ga moramo bolj ostro in resno grajati, kakor pa za kako drugo navadno napako ali pregreho. Ako ga potem zopet zasa- Vrbove šibe razdele se po kakovosti, velikosti čimo ga moramo še hujše kaznovati dostikrat mo in debelosti v posebne butarice, ker le tako jih kupec rad vzame in dobro plača. 6. Kolikor hitreje je šiba po lupljenji posušena, toliko bolj bela ostane in več vredna je. ramo tudi palico v roko vzeti ter ga prav gorko na-švrkajmo. Se ve da, palica je zadnje sredstvo , katero smemo pri otrokovih pregreških vporabljati in prizadevati si moramo, da jo kolikor mogoče dolgo odlašamo in potem redko kedaj vporabljujemo. Otročja koža se na Razglas palico rada navadi utrdi > ako ga pogostoma tepemo kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih juncev pincgavskega rodu v Kranji na Gorenj skem. C. kr. kranjska kmetijska družba bode 31. dne Duh njegov postaja od dne do dne bolj nemiren in dostikrat se primeri, če vzgojitelj nepremišljeno in strastno po otroku udriha, da se ukorenini v otroku neka skrivna jeza, katera navadno vskipi, ko je otrok uže odrastel ter ima pogosto prav žalostne nasledke. Navada je pri otrocih, da se za vsaki pregrešek in oktobra t. 1. dopoludne ob 9. uri v Kranji na dvo- tudi za laž prav radi opravičujejo ter skušajo dokazati i rišči gostilnice » pri Žumri u 5 plemenskih juncev pinc- da so nedolžni. Razumen vzgojitelj ne sme otroku tega nikdar dovoliti; tako opravičevanje meji navadno zopet * gavskega rodu prodajala. Ti junci se bodo postavili posamezno na prodaj na novo laž. Otrok, kateri se je uže prej pregrešil za polovico tiste cene, za katero jih družba kmetijska skuša zopet z lažjo prejšnji pregrešek popraviti in še ""a, nalaže, se mu to prav kupi in se vsak proda tistemu, kdor največ za-nj da se mu posreči , da vzgojitelj proti temu, da ga 1) koj plača in 2) se s pismom za- dopade ter drugokrat ravno tako stori. Ravno zaradi veze ga najmanj dve leti za pleme obdržati zato se tega ne smemo dovoliti otroku, da bi se opravičeval tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci. Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 20. oktobra. Ce pa otrok svojo napako spozna in pove tako kakor je resnica, mu moramo vprvič kazen odpustiti Podučite stvari. njegovo odkritosrčnost hvaliti; tudi mu ne smemo nikdar o tej napaki kaj omeniti. Ako hočemo vzbuditi v otroku ljubezen do odkritosrčnosti in to ljubezen sčasoma v krepost spremeniti, moramo vedno paziti, da mu njegova odkritosrčnost nikdar neprijetnosti ne dela, temveč ga Laž in sredstva zoper laž. njegovo prostovoljno spoznanje še le bolj spodbuja k od kritosrčnosti. Tudi ne smemo otroku tako dolgo očitati 5 da je lažnjivec, kolikor le dolgo mogoče Spisal Jakob Dimnik, učitelj v Postojini. Laž je jako primerno in prav ceno sredstvo zoper vsakateri pregrešek in uže tudi tako zelo v navadi posebno pri mladini in pogosto tudi pri odraslih ljudeh, da dostikrat marsikdo tako laže, da sam sebi verjame, Trgovinska in obrtna zbornica kar govori. Dokazana resnica je pa tudi, da je laž tako grda, ostudna in pregrešna navada in mati vseh druzih XII sledeče: (Konec.) Gospod zbor. svetnik Vaso Petričič poroča Nikdo, mislim, ne more ugovarjati, kolike važnosti hudobij in pregreškov, da je slehernega odgojitelja sveta za ljudstvo sploh je, da gredo mestne ure prav, ako se dolžnost, otroke tako vzgojevati, da se njim laž kolikor pomisli, v koliko slučajih je točnost nepogojno potrebna. 344 Trgovci in potujoče občinstvo morajo se v železničnem in poštnem prometu ravnati po določenem času in vsaka zamuda prinaša redno zgubo na denarji času narastlo število letošnjih plačnikov iz 586 na 958. štvu je v omenjeni dobi na novo pristopilo 65 letnih udo Dru Ljubljani je glede dobrih ur kaj slabo in tej ne Od nekterih poverjenikov manjkajo še poročila Knjiž priličnosti treba nujne odpomoči, kajti niti dve izmed mnogih ur ne kažeta jednacega časa Ne maram naštevati daljnih nedostatnosti mca je narastla za 64 knjig in zvezkov, in sicer za 26 po darilih, za 38 po zamenji. Darovalcem izrekla se primerna zahvala. in neu godnosti, ki bi utegnile izhajati iz nepravilne mere časa Karavelovove slavnosti 13. junija na Dunaj odme ^ — „ „ oo lil un V uavaui naznanja iviauci, aa se popolnoma strinia z menin pragarski čas. \ novejšem času skušalo je mnogo mest, predlogi glede spojitve Tomšič-Jurčičeve ustanove. Isto nila se je Matica udeležiti po posebnem zastopniku Nekdanji odbor za oskrbovanje Tomšičeve ustanove naznanja Matici, da se popolnoma strinja z njenimi opomnim le, da se je s poldanskim zvonenjem vpeljala točnost poldnevnega časa prej ko še ni bil v navadi kjer sta se mestno življenje in trgovina bolj živahno pomanjkljivosti čisto natančne točnosti promet- čičeve ustanove, da se v bistvu sklada z matičinimi razvila ___ nega časa s tem odpomoči, da naznanjajo poldneVnfčas s topnim strelom. tako izreka pooblaščenec odbora za oskrbovanj tem ne nameravam predlagati da se to z ne ---------' ^^aiu^uu, Ud U1 »o tu L nekoliko sto goldinarjev napravilo tudi v Ljubljani, marveč bilo nega časa zadostno z ozirom na potrebo natančne točnosti promet- za Sežanski okraj po njem nasvetovani naj c. kr vanjem na znanj da se se tudi v mestu naznanjal poldnevni čas s znamenjem, kakor na južni železnici. ~ tem bi bilo mogoče uro na kacem osrednjem kraji mesta, na pr. na frančiškanskem ali magistratnem stolpu, društvu več "novih" udov vsaki dan uravnati in bi se odpomoglo čuteči potreb- vstregel odborovi prošnji Jur-na- sveti ter da upa vso zadevo konečno urediti najpozneje do novega leta. Mestu g, Bogdana Trnovca, kateremu je odbor po- prevzame poverjeništvo Janez Leban vodja zemljiških knjig. Odbor vzame z odobra kr. notar Veršec po slal svoje dni zahvalno pismo j je g- c nudil Matici poverjenikom za Sevniški okraj in pridobil Gosp profesor Kunstek je ščini odobravalo katero napravo meščanstvo gotovo hvaležno ostane še za naprej matičin poverjenik za Ptujski okraj. Odbor sklene gosp. Grun- Rečena naprava bi se dala uvesti z malimi stroški. tedaj predlagam: zbornica naj se obrne o tej zadevi do slavnega mestnega magistrata tarja, c. k. notarja v Gorenjem Logatci. prositi, naj bla govoli poverjeništvo še obdržati. naj ga poprosi da bi Gosp. Ivan Lapaj vodja meščanske šole v Kr v porazumljenji z zbornico, v odpravo navedenih nedo statnosti potrebno ukrenil. Gospod zbor. svetnik Mihael Pa kič podpira pred log, ki se je potem vzprejel. Slovenska Matica odborova seja „Matice Slovenske dne 24. oktobra. Navzočih 14 odbornikov; predseduj Gosp. prvosednik naznani, da sta pregledala in po- Marn nuu , r UUjO/ uiootauaac OUIO V IXL škem, naznanja odboru, da je zadovoljen z vsakim šte vilom chlichejev iz Schoedlerjevih knjig, da jih porabi pri prestavi Pokornyjevega prirodopisa za meščanske šole. Matica je poslala mestnemu magistratu vsled poziva običajni izkaz o društvenem delovanji in premoženji za 1884. leto ter priložila zahtevano število tiskanih eksem-plarov računskega poročila. Došlo jej je tudi naznanilo c. kr vlade, da ima od sedaj za naprej vsako društvo poročati o svojem delovanji in gospodarstvu do 15. fe-bruvarija dotičnega leta za pretečeno leto; pozivu je priložen obrazec, po kterem naj se to zgodi. Nadalje mora prositi vsako društvo, ako hoče prirejati zabavne proti vstopnini in tudi za neude, v ta namen vladinega dovoljenja. ----r - ~ —^ večere, besede, koncerte itd trdila zapisnik o 69. odborovi sej thaler. Matica je čestitala svojemu pokrovitelju, biskupu Strossmajerju njegovega biskupovanj Hrvatsko akademično društvo „Zvonimir" se za-Kržič in Wies- hvaljuje za darovane mu knjige. — Uredništvu „Priruč- noga Rječuika" v Osieku, ki pošilja Matici prve tri zvezRe svojega dela in prosi, naj mu daruje po jeden praznovanju petindvajsetletnice iztis svojih dosedaj izišlih publikacij, sklene odbor da dne septembra Ko sta redna člana srbskega učenega društva v Belem Gradu, gg. J. Maletič in M. Ban, praznovala 8./20. septembra petdesetletnico svojega literarnega delovanja, spominjala se ju je Matica v brzojavni čestitki Gosp. ravnatelju A. Senekoviču rovati knjige, ktere bi bile v ta namen primerne. Glede želenih sodelovalcev izmed Slovenstva mu nasvetuje v Hrvatskej bivajoče, literarno delavne slovenske profesorje. Ako ti vstrežejo njegovej prošnji in rabijo pri sodelovanji še kacih sredstev, katere ima Matica na raz- skemu odborniku m zastopniku Matice bivšemu ljubljan- polaganje, jim Matica rada 'vstreže Prošnja ravna da tudi v prihodnje kot unanji odbornik pospešuje odboru „Narodnega Doma", sklene odbor poslati zahvalno pismo za marljivo delovanje na korist Matici in prositi ga, njene namene. Nekteri rokopisi se izroče v presojo, druge sklene odbor pisateljem vrniti, zopet druge, pričete in ne skon-čane, pospeševati. Odbor se izreče za to, da nadaljuje Matica s prihodnjim letom izdavanje leposlovnega gradiva, ter izvoli odsek, ki naj se o celem načrtu dogovori in mu v jedni prihodnjih sej o tem poroča. v upravnem teljstva bolgarske narodne knjižnice v Sredci za poda ritev primernih društvenih knjig se vsliši. Knjigotržec M. Coppag v Gorici želi stopiti z Ma tico v književno zvezo, toda naznanijo se mu pogoji pod kterimi se more to zgoditi na podlagi sklepa od-borove 66. seje. Nekterim poverjenikom poslala so se opominjevalna pisma. dr Poklu št Ker se je oglasil kupec za društveno hišo Odbor poprosi svojega prvosednika karja, da konečno dožene Koekejevo zadevo Prošnja „Matice Slovenske" na deželni zbor zaradi podpore glede izdanja šolskih knjig se konečno odobri sklene odbor po nasvetu gospodarskega odseka naj bi Matica hišo prodala, in se zjedini o pogojih, pod katerimi se sme prodaja izvršiti. Bregu in odbornik pooblasti 9 da jo potrebnimi prilogami pra vočasno predloži in v zboru podpira ozirom na to, da žele nekteri pisatelji posebnih odtiskov svojih sostavkov, opozarja odbor tiskarno na to Tajnik poroča o udih in knjigah. Od zadnje seje je da sme izvrševati taka naročila 9 z odborovim dovo 345 Ijenjem in da se jim oni smejo izročevati še le potem, ko so društvene knjige že dotiskane in razposlane. Odbor izreče se za to, da se Matica obrne do mestnega odbora ljubljanskega zaradi prenesenja Kopitarjevih Šuflaj Daniel, c. k. okr. sodnik v Velikih Lašičah Teran Ivan, duhovnik v Štorjih 5 Vezjak j čitelj v Slatini kostij z Dunaj St Marksovega pokopališča, ktero Češkem Volkar Andrej, c. k. okrajni komisar v Karlinu na sedaj razkopava in se bo kmalu razkopalo, v domačo zemljo. Isto storili so tudi drugi narodje slovanski s svojimi imenitnimi možmi, ki so tam počivali. Voli se Vrunkar Radoslav, učitelj v Makolah Zaj Franc, c. kr. gozdar v Gorenjem Logatci v ta namen posebni odsek ? duj naj o tej stvari poizve ter odboru poroča. Matici Slovenski so na novo pristopili od 10. junija plačnild Zarnik Josip v Vipavi dr. Zbašnik Fr., c. kr. vladni koncipist v Ljublj Žigon Franc, bogoslovec v Gorici vsi kot letni sledeči gospodje kot udj Bergant Lovro, župnik v Gorenjem Logatci Bizjak Vinko, župnik v Laporji 5 Bizj Ivan, c kaznilniški kurat v Begunjah Bralno društvo v Šempasu pri Gorici Bratina Anton, veleposestnik na Ustiji Brezovšek Dav., župnik pri sv. Martinu Čitalnica v Ormoži; Čotar Josip, učitelj v Zgoniku; Dolenc Karol, župan in posestnik v Vipavi Pohorji ? dr. Fraidl Josip, c sodu. pristav na Vrhniki Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o sla v. 12. Potovanje skozi nubijsko pustinjo. (Konec.) Nenadoma zagledamo vrsto jezdecev na horizontu Gerdadolnik Franc, posestnik v Dolenjem Logatci; vstrašili smo se nekoliko, češ, da so roparji. Prigotovili Kernc Ivan vodj Klobovs Ivan, kaplan v Štanjelu smo se nemudoma na odpor, kamele smo izročili slu žabnikom, mi in naši vodniki pa smo se spustili brzo proti došlecem. Kmalu smo se prepričali, da ne bode nevarnega posla z neprijateljem. Karavana je bila pa-ševe žene iz Hartuma, peljala je svojega sina v Kahiro. Gospa je sedela vsa zagrnjena na kameli in je nismo ljudske šole v Gorenjem Logatci; mogli videti. Malo smo se pomenili ž njenim sinom in de Gleria Anton, trgovec v Dolenjem Logatci Goljmajer Josip, kaplan na Bohinjskej Bistrici Gostiša Mihael, posestnik v Gorenjem Logatci Illowsky Albin, kaplan v Vipavi; dr. Jelene Josip, odgojitelj na Dunaji; Juri Benedikt, župnik v Poličanah s častniki, ki so ga spremljevali, potem smo šli vsak gospa Kogoj Marija, posestnica v Gorenjem Logatci; svoj pot Korman Franc, župnik v Mežici; Košar Jakob, župnik na Zgornji Polska vi; Koželj Anton, duh. oskrbnik v Skopem; Krajnc Vekoslav, bel. koncipijent v Ormoži; Kralj Ignacij, bogoslovec v Gorici; Kralj Josip, župnik pri D. M. v Puščavi; Kramer Andrej, c. k. okr. tajnik v Gor. Logatci Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici Do Abu Hameda ob Nilu, kamor smo bili name njeni 5 imeli smo še 13—14 karavanskih ur. Prejasno nam je bilo, da nikakor ne kaže dalje hoditi, če nočemo priti v nesrečo in škodo. Posvetovali smo se z vodniki, kaj bi bilo učiniti. Ukrenili smo, da vodo, razen nekaj malega za svoje največe potrebe, prepustimo Nubijcem da se napijejo, potem naj gredo s par vodniki naprej Vrhpolji in hodijo celo noč, da poprej dospejo v Abu Hamed in Lavrenčič Matej, posestnik in deželni poslanec na drugi dan nam pošljejo hladne vode na spočiti kameli. na j i Lednik Anton, kaplan v Zavci Lenček Franc, veleposestnik itd. na Blanci Leveč Anton, c. kr. sodn. pristav v Sevnici gospa Mayer Karolina, posestnica itd. v Vipavi; Mavrič Ivan, župnik na Ustiji; Mesar Ivan, župnik in duhovni svetovalec na Bo hinjskej Bistrici; Mlakar Ivan, kaplan v Pazinu; Novak Josip, župnik v Povirji; Petan Franc, župnik pri sv. Venclji; Petrič Martin, posestnik v Dolenjem Logatci Prešern Ivan, kaplan v Sevnici; Razboršek Josip, dekan na Bledu; Rozman Robert, redovnik v Varaždinu; Rudolf Ivan, učitelj na Vrabčah; Rvbaf Otokar, pravnik na Dunaji Slastno so padli ljudje po gnojnici in jo posrebali; to smo se ločili. Tudi mi smo šli naprej do polnoči naposled smo obstali in popadali po pesku Ker bila hladna noč, pospali smo kmalu. Ali begale so nas grozne sanje. Sanjalo se nam je o domačih planinskih dolinah z bistrimi studenci. Ko smo se prebudili ? groze, suha usta a studencev nikj Radi bili pili vodo v me 5 hovih, pa ni šlo, te vode ni bilo moči doli spraviti, kar ustavila se nam je; če smo samo pogledali mehove, uže se nam je jelo vzdigovati. Napočil je 21. februarij. Sami sebi smo se smilili ko smo morali piti na tej gnojnici skuhano kavo. Ob solnčnem vshodu smo odrinili naprej. Došli smo troje naših kamel od poprejšnjega dne, ki so ponoči onemogle in počepale. Tudi danes je bila vročina neznanska,^kakor poprejšnji dan, in mi smo jo še huje čutili. Žeja tudi nas je klala grozovito, nekaterim je slabo prišlo 9 Sedej Andrej, strojevodja v Seegrabnu pri Ljubnem; mene so obhajale slabosti. Ali ko je sila prikipela do Silvester Franc, trgovec v Vipavi;' Skubin Anton, c. k. vadniški učitelj v Gorici Smole Josip, posestnik v Dolenjem Logatci Soršak Ignacij, posestnikov sin v Kropi Stajer vrha opazil je šejk Hussein na daljnem horizontu pe 5 ? ščene planjave črno piko, in bistro njegovo oko je koj spoznalo, da je to kamela. Ali smo bili veseli! Začutili smo z novega čilo moč v sebi, in hiteli smo, kar se je Franc, c. kr. notar v Metliki kancelist v Sevnici 5 5 Starki Mijo, c. _ Sirca Josip, trgovec v Žavci Škerjanc Rok, nadučitelj v Makolah dr. Šmidinger Karol, c. k. notar v Kameniku Šola v Metliki; Štubelj Leopold, bogoslovec v Gorici; dalo, svojim rešiteljem naproti. Hussein je uganil. Eden naših ljudi je prinesel dovolj vode na novi kameli. Po-skakali smo na tla, mehove odrezali in pili smo potem na vse pretege, ne glede na to » da nam utegnilo škodovati Da je bila voda nilska mlačna in kalna 5 vendar se je nam prilegla na vso moč, vse žive dni se nisem napil tako dobro, kot ta pot. 346 Ljudje in žival smo se pohladili in pokrepili. Potem .... . _ Gospodje nasprotniki pozabijo, da so v najvišjem smo se spustili brzo naprej, da prej ko prej pridemo do diplomu vse pravice in prostosti raznih kraljevin izrecno svojega cilja. Uže smo ugledali palme ob Nilu, in kmalu naštete, da nai se ohranijo, in da se je na višjem - — 7 •11 l -------- --------^^ v^muijvj m tovariši so me pooblastili (čujte, čujte! na levi) gospoda moja, moji nega zbora tako, ker govorniki desnice so častno zma da govali s svojo vsim avstrijskim narodom pravično, za Vam povem, da se res še vedno držimo tistega pre- državo našo edino pravo zastavo. Dalje pokazala je pričanja, ki smo ga imeli ob našem vstopu (dobro! na večina svoje odločno okrepčanje, ker je tudi vsem mo-desnici) in se ga hočemo tudi na dalje držati. Nam gočim nasprotnikom nasproti zmagala z odločno in za ni drugače mogoče, kajti to je najboljše prepričanje nesljivo večino 24 glasov. Večina more tudi zato biti našega naroda, in na tej podlagi nas je narod volil, zadovoljna z adresno razpravo, ker so njeni govorniki nas, kakor tudi poslance velikoposestva (čujte, čujte! brez izjeme z največjo zmernostjo govorili in svetu do na levi), kajti to prepričanje čitati je bilo tudi po onih kazali, da je ravno enaka pravica za vse narode nem volilnih oklicih. (Prav res! na desni.) ške in ncnemške in pa dobrohotna zmirnost ljudskih Gospoda moja! Presvitli cesar bil je tako milostljiv zastopnikov edina pot, po kateri je mogoče državi dati da je to naše prepričanje v kabinetnem pismu 26. mir in moč. septembra 1871 smatral za opravičeno in ko smo vsto- Večina državnega zbora sme tudi zadovoljna biti z pili v to zbornico nam je naše nazore presvitli cesar vedenjem nasprotnikov njenih v manjšini, tudi potrdil. Ker smo si v svesti tega potrjenja iz Žugalo se je uže od letošnje spomladi z „ojstroiV najvišjega prestola, nam je pač vse jedno, ali nam stranko z najojstrejo stranko najojstrejših besedi in naj- ojstrejšega dejanja. No, sedaj so govorili, sedaj so upili je! Dobro! na desni.) Ce pa trdite, da se ustavi odte- in razsajali najojstrejši govorniki. Pa kaj so s tem do- nasprotna stranka naše prepričanje očita ali ne. (Tako gujemo, Vam rečem, da se motite. Ravno na podlago segli? Dosegli so, da jih svet sedaj pozna, dosegli so ) ustave nadjamo se, da se opirajo nazori o našem pravu, da se jih sramujejo celo njihovi prijatelji z levice ? in (Tako je! na desni.) dosegli so, da je večina zbornice in vlada ravno s tem bolj vtrjena in močneja, kakor je bila prej. Ojstreja stranka Pickert-Knotzova, zastopana v nemškem klubu, uže tudi v Celji in v Celovcu. Podružnice sv. Cirila in Metoda ustanovljene so je tedaj večini mnogo koristila. Kaj pa vlada? Vlada sama se v zbornici poslancev prav nič ni vtikala v razpravo. Edine besede Taaffejeve, 8kem semenišči s katerimi je zavrnil uznemirjevanje naše vojne, in s katerimi je ojstro zadel levičarje. Sicer so oni ministri, ki so poslanci, zmiraj vsi glasovali z večino, Gospod Žiga Bohinec, konzistorijalni svetovalec imenovan je za fpodravnatelja in ekonoma v ljubljan > pri prvem glasovanji, pri vprašanji, jeli naj se predlog ve- Gosp. Anton Tavčar, župnik na Raki, umrl je po dolgem bolehanji dne 23. t. m. , ■ f ' ■ t- " ^ r « . Trgovinska in obrtniška zbornica zboruje jutri čine sprejme za podlago razprave, popihal jo je naučni dne 29. t. m. in obravnava sledeči dnevni red: minister Conrad. Kasneje si je rad ali nerad stvar premislil in glasoval z večino. Ljubljane Za Gorenjce po povodnji poško- 1. Zapisnik zadnje seje. Poročilo o delovanji. 3. Poročilo o proračunu za leto 1886. Poročilo o pro valih zadruge trizerjev in brivcev. Poročilo o načrtu postave v zavarovanji ponesrečenih delavcev. 6. Poročilo o prošnjah obrtnikov, da bi smeli obrti nastopiti, akoravno nimajo postavnih svedoček. dovane darovali so presvitli cesar 2000 gold., deželni odbor nakazal je 1000 gold. Ker pa škoda znaša v občinah Radeče, Belapeč, Kranjska gora in Dovje blizo 100.000 gold., in ker mnogo poškodovanih, kakor nam pripovedujejo priče nesreče z onih krajev, nimajo najpotrebnejšega živeža in oblačila, zato je gosp. deželni predsednik vpeljal s posebnim oklicem nabiranje dobrodelnih darov po vsi deželi.*) Upamo pa tudi izdatne državne podpore, kakoršne so se enako delile pri reški okraj in pa bivšo vojaško pokrajino kupčuj Dela za železnico iz čele v občini Boršt pri Trstu Trsta Hrpelje so se pri Trgovina s kavo. One naše veče trgovce, ki v enakih prilikah v druzih deželah. s kavo opozarjamo . da se mora kava tje imenjena po Državni poslanci naši vrnili so se zopet nazaj staviti v dotični carinski urad za to, da se trgovcu iz- v domovino, ker je bilo zasedanje državnega zbora ioči prigledno potrdilo Na to naredbo opozorilo je dne 26. t. m. pretrgano. Zbornica poslancev imela pa finančno ministerstvo trgovinsko zbornico ljubljansko je svojo zadnjo sejo minulo soboto. Posebnih novic nam poslanci niso prinesli saboj, ker obravnavali so se razun adrese samo nekateri najnujnejši vladini predlogi. Med saboj pa so se slovenski poslanci razgovarjali o svojih ožjih zadevah, pri katerih se tudi gmotnih vprašanj naše dežele ni pozabilo. Po sprejeti adresi naznanil je štajerski slovenski poslanec grofu Hohenwart-u pismeno svoj iztop iz kluba doneske Krajcarska podružnica »Narodnega Doma v Ljubljani je razposlala do konca pretečenega tedna vsega skupaj 355 knjižic, izmed teh 284 krajcarskih in 71 de setkrajcarskih Največ knjižic je oddanih se ve da na Kranjskem, namreč 275; na Primorskem 34, na Šta jerskem 26, drugod 20; na Kranjskem pobira 221 poverjenikov krajcarske in 54 poverjenikov desetkrajcarske ne da bi bil navedel zakaj. Nek na Primorskem 30 krajcarske „Politike" piše, da mu je baron Godel navedel kot povod izstopa to, da z onimi stavki adrese, kateri govore o avtonomiji dežel in kateri segajo dalje kot besede prestolnega govora ni zadovoljen, zato, ker bi dunajski dopisnik carske. na štajerskem 20 krajcarske ske; drugod 13 krajcarske desetkraj-desetkrajcar- desetkrajcarske. Največ namreč 148 in v Kranji Celji Cirknici bilo to na škodo slovenski manjini na Štajerskim. Temu nasproti pa moramo vendar naglasiti,, da zahteve po avtonomiji izrečene v adresi ne presegajo mej sedaj veljavnih ustavnih postav, dalje pa tudi to, da se nam tako naglo nastala rahločutnost gospoda poslanca zdi čudna, posebno ako se sklicuje na prestolni govor, v Sodražici knjižic kurzira se ve da po Ljublja sicer 117 krajcarskih in 31 desetkrajcarskih; 13 jih je v Trstu, 12 na Dunaji, 10 v Novej Vasi pri Rakeku, 8 v Lescah 5 gorji pri Litij Idrij Po ? v Novem Mestu Postojini Reki po so v Vrhniki in Za so v Dolenjem Logatci, Gorenjem Logatci, Gradci, Ljubnem pri Gornjem Gradu, Mariboru Planini (trg), Prigorici pri ribniškej Dolenjej Vasi ? ker temu nasproti moramo vsaj eno navesti, da so ravno za one stavke adrese, nad katerimi se gospod baron spodtika, glasovali vsi ministri poslanci po v Borovnici, na Brdu Jerneji, Kameniku, Komendi Loki ? v Gorijah Loži Metliki 9 m se celo nježnočutni baron Conrad. Državni po- Radovljici, Razdrtem, Selcah, Semiču, Trnovem in Žireh na Kranjskem; v Dreženci pri Koboridu, Gorici, Komnu slanci naši, Ki razmere tamošne poznajo drugače sodijo Kopru 9 / ------JL---U11V1) 1WU1UI Pulji in Ravnem pri Cirknem na Primorskem o uzrokih tega krhanja. Sicer pa baje baron v Ljutomeru, Mozirji, Ptuji in Veliki Nedelji na Štaj Godel zagotovlja, da ne bo nikdar nasprotoval desnici. skem Posamezne knjjžice nahajajo se še v Trnji pri Postojini, Smihelu pri Žužemperku, Goričah pri Kranji Dr. Josip vitez Zhishman, vseučilišni profesor, Knežaku, Svibnem, Podbrezji* Premu, Ribnici Polhovem rojen kranjec izvoljen je letos za rektorja Dunaj- Gradci, Dobravi pri Kropi, Kropi, Kameni Gorici skega vseučilišča. Vr Slavni naš pesnik Fr. Cegnar, brzojavni uradnik bovem pri Ilir. Bistrici, Dovjem, Planini nad Vipavo v Trstu, imenovan Čestitamo! Ustiji Slapu za X. , Ui uuuiu. I^OLJJI, J^iocil, JUJUU višjega poštnega kontrolorja. Litiji, Višnjej gori, Kostanj Bistri, Ljubnem pri Podnartu 9 Ratečah Begunjah pri Cirknici 9 9 i ' a o kj 7 -----o —O J Jr1'JL iAiaiV^l, Vidu pri Zatičini, Studencu pri Igu, Jesenicah in Da se umrljivi ostanki Kopitarjevi prepeljejo z Bohinjskej Bistrici na Kranjskem; v Bolci Dunaja v Ljubljano, sklenil je odbor Matice slovenske Gorici, Gabrijah pri Ajdovščini > Smariji pri Brezovici pri Materiji v svoji zadnji seji, potrebno vpeljati ter stopil v dogo v ta namen z gospodom Ivanom Navratilom, pisateljem Barki pri Divači "na Primorskem- v Polzeli Nabrežini, Barkovljah, Šepuljah pri Sežani, Tolminu 9 na Dunaji Seegrabnu M. v Puščavi, Št. Jurji pri Celji usmu * ) Tudi vredništvo „ Novic" radovoljno sprejema darove moži na Štajerskem; v Zagrebu, Lienzu in Celovcu Or J Razprodanih je do sedaj 11 krajcarskih knjižic. Te v ta namen, ako bi bilo kateremu dobrotniku bolj prilično dni poslali sta se nam kot 10. knjižica pod Št. 183 iz oddati jih pri nas. Do sedaj darovali so v ta namen : gosp. Ljubljane (poverjenik g. R. K.) in kot 11. knjižica pod Luka Robič, dež. poslanec 5 gold dež. poslanec 5 gold. : gosp gosp. dr. Jos. Poklukar 156 iz Zagorja pri Litiji (poverjenih M.) že tretja iz istega kraja in druga od jednega in istega po « 348 \ verjeniRa Prav toplo zahvalo njihovem marljivem trudu. Le tako naprej poverjenikoma na Bolgarska ! Negotovost, o kateri se je več (D blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.) tednov sukalo bolgarsko vprašanje , prenehava. Oboro in oglasila pošiljati je^ g. dr. Josipu Staretu, ževanje Grške in pa velike vojne priprave Srbsk ~ ~............napravile ste sicer položaj zelo nevaren, ker vsak tre- nutek bila je nevarnost, da nastane praska med bolgarskimi in turškimi oziroma srbskimi vojaki, pa pritisek evropskih držav na balkanske državice postal je večji in večji in je sedaj očividno toliki, da Evropa ne dvomi več Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — zasedanje državnega zbora bilo je več, da velike evropske države hočejo ohraniti mir na cesarjevo povelje pretrgano pretekli pondeljek. V in da so vse vojne priprave manjih držav samo gradivo soboto sprejeli so cesar obe delegaciji in so jima na za diplomatične razprave posebno za konferenco vseh > nagovore kardinala Haynald-a, ki je govoril v držav, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Ta konfe imenu ogerske, in pa grofa Franca Falkenhayna, renca prične se ta teden v Carigradu razun dveh, Fran ^v^^v., i-1 j. u i a li 11 u a/ jf ii cv, i čuta pn^uc ac t a tcueu v uangrauu razun uven, r ran ki je govoril v imenu avstrijske delegacije, bistveno coske in Angleške, pritrdile so ji uže vse druge države odgovorili. Razmere države k unanjim oblastvom so najprijaznejše oboroženjem Srbske hotela je Avstrijska samo Obiskanje, s katerim sta nas njihova veličastva Bolgarske cesar in cesarica Ruska v Kromerižu razveselila, kaže dejansko protitežje ustanoviti nasproti tako edenji južne i da je mogoče diplomatom, ako bi se vendar-le bolgarskemu knezu kaj vspeha pustilo se dragoceno znamenje trajanja one tesne in zauplive Srbski toliko priznati povekšanja, da se ravnotožj treh sosednih držav, katere razmere med vladarji pomen za mir države in Evrope sem Vam pred letom mogel naznaniti. tudi med državama varuje nedeljo iznemiril je telegram z Bolgarske svet, da je srbska vojna prestopila bolgarsko mejo, pa s Srb- , Vsa Pri resnim prizadevanji vzdržati ono pravo stanje, ske se je to poročilo takoj in odločno zanikalo za katero dajejo pogodbe poroštvo, ki so podlaga miru poročila, dohajajoča od Balkana, pa pričajo, da so raz- in reda, nahajamo popolno sodelovanje druzih evrop- mere med Bolgarsko in Srbsko sila napete in da se skih držav. To soglasje za zagotovljenje velikih koristi bode tekmovanje med državama silo poostrilo, posebno miru je najtehtnejše poroštvo vspeha. ako knez Aleksander obdrži bolgarski prestol tem duhu prizadeva si Moja vlada združena z zoper voljo ruskega cara gotovo drugimi državami, ki so podpisale Berolinsko pogodbo Francoska Po volitvah od dne 18 t. m za Mini v deželah Balkanskih postavni red zopet vpeljati, čegar čeli so se republikanski krogi zopet ojačevati. nepričakovano motenje resne nevarnosti povzročuje za sterstvo zgubilo je dva svojih udov, katere bo treba na mir in blagostanje tamošnih narodov. mestiti, ravno tako tudi dva državna tajnika. Sicer pa Spoštovanje in pa vzdržavanje iz teh izvirajočih se posvetujejo vladini krogi o spremenjenem programu pravic in dolžnosti smatralo se je za podlago zaupanja s katerim hočejo stopiti pred zbornico s tako nepriča katero je skazala Evropa Balkanskim narodom, ko je kovano spremenjenem obličjem. Nameravalo se je, skU- za nje ustanovila pogoje samostojnega političnega živ- cati veljavnejše zastopnike republikanske stranke. da ljenja državnega. vlavj. ? v^ajm ▼ jlav/j^jv/ uuiuivjjuiav l v p u vl^uu uo a vj odi LL LI ly v^ * u( bi se dogovorili o skupnem programu, ker se pa mero Vzdržavanje miru in pa varovanje državnih koristi dajnim osebam to zdi nemogoče, prepustila se bo inici ostala bode tudi na dalje naloga Moje vlade. Dalje omenja prestolni govor, da stroški za vojno no bodo večji, da se bode obramba morskega bre-govja nadaljevala po vlani sprejetih načelih, — da se jativa vladi volj akademiji znanosti poročal je Desprez poskušnji prenesti moč potom električne o po na 58 kilometrov daljave. Vspeh je bil popoln, ker od ne kulturelne in gospodarske razmere v Bosni in Herce- 80 parniških konjskih moči preneslo se jih je 40 govini veselo boljšajo, in da dohodki presegajo upravne da bi se bil stroj ali drat razgrel. Pasteur poročal je stroške in da se tamošnji vojni stroški tudi za pri- da je ozdravil ljudi, katere so vklali stekli psi i hodnje leto nameravajo znižati. Švicarska Minulo nedeljo sprejelo je Švicar Delegacijski budgetni odsek zboruje prvič v torek sko ljudstvo z veliko večino spremembo zavezne ustave novembra, potem bodo bržčas seje bolj goste y članih 31. in 32. Namen te premembe je omejiti pravico gostilniške dne tako, da delegacije v tretjem tednu zasedanja rešijo v nekaterih sejah vso svojo nalogo. Povoda ni za posebno obrti in pa žganjepivstvo. živahne razprave, zanimivi bodo sami razgovori z inini- Po spremenjeni ustavi dobi zaveza pravico, za vso strom vnanjih zadev glede balkanskih homatij. Gotovo Švico vpeljati splošen neposreden davek, po drugi strani ga bodo delegati marsikaj vprašali, grof Kalnocky pa pa se bode smela tudi dosedaj veljavna prostost pro-bo tudi odgovarjal, v kolikor mu še ravno tekoče raz- meta in obrtstva omejiti v prvi vrsti v zatiranje žga- prave ne bodo vezale jezika. Govorilo se je sicer njepivstva. tudi, da nameravata Heilsberg in Kraus tudi v delega cijah nadaljevati Knotzovo očitanje zoper vojno zarad Popravek. V 39. štev. Novic" str. 313. naj se mesto sumičenja narodnega prepira med vojaki, pa uže naprej „katedrala v Salcburgu" bere: katedrala v Salisburyj u. se lahko trdi, da na tako rovanjo nihče ue bo resno odgovarjal. V št. 40 str. 321 str. 32l vrsta 15 od spodej mesto „ vsakih Hrvatska. deželnem zboru odobrili so se deset let" naj se bere: vsakih dvajset let. po nasvetu odsekovem računi za naučni oddelek deželnega zaklada, ravno tako poročilo imunitetskega odseka, katero je predlagalo, da se prekliče imuniteta Žitna cena v Ljubljani 24. oktobra 1885. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. OuIVCij XVCi U\J1 V JU JL \JUJtig U/IVJ UU/ U1VA1VVJ lili llill L\J Utv • ^/O^UIV^V/ UUUiaV>\5 V fcjViUi glede poslancev Tukory, Hatz, Tuskan, Zec, Tudič in 7 gold. 8 kr. — turšice 5 gold. 40 kr. Pavlovič. Poslanec Mazura iuterpelira zarad vladinega 23 kr. banaške soršice 6 gold 9 rži 5 gold. 53 kr. tajnika Miliča 9 ki bil disciplinarno iz službe spu- prosa 5 gold. 20 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. ščen, katerega Mazura imenuje žrtvo vladine politike. 92 kr. ajde 4 gold. 23 kr. — ovsa 2 gold. Krompir 2 gld. 60 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.