LISTOK. 0b grobu Vladimirja Koršiča. Tarn doma kier leže drobci napisa »Gregorčičev dom« do tleh. tam ie bilo naše svetišče. U^rabili sn aam ta dom. Vladimir! Rad bi stal ob Tvoiem erobu s tovariši. ki smo Ti ostali zvesti. da bi nam ^ledal v dnšo in videl v niei tudi svoie delo. A odtreali so mi krub iz ust in moral sem iti. Pa čui! Izbrai si raztresene udp sloven^kega učiteliskeea naraščaia oo voini nn Goriškem in Trstu in stvoril četo spderndesetih! Tvoie ieklene besede sn o^mevale db stpno »Noveea doma« in seealp v duše mnoeih. Tudi Tvoie delo ie da ie ostalo mnoFo materi 7vestib' Sedaj. ko vsi oni ostali čutim in orenašaio vso bolest in ponižania ko s^ iim stiska srce,' ko ,iim more duha !—l Tebp. Tii! Cas iim te §e Tnladim vsem začrtal e"ubp, na obličiu in v niih dnše ip leda Slcrb. A šp e.rio Vladimir! Moči duha in volie iim zruval iz srca np. bo nihče! In kakor križ na ka- menin i-7. Soče ki smo Ti ?a i>ostavili nad Fomilo. da se Ti nddolžimo ip ostala v tws vera sveta do matere in rodu! Vladimir! Tu! Bratie in sestre pokleknimo! Tako mi mladi. Mi smo mladika odža^aneea debla. ki raste. Bolest ii je kovač. „ Ob Vseh svetiH t. 1. so nostavili mladi primorski učitelii strokovnemu učitelin Vladimiriu Koršičii naerobnik na ^oriškpm pokoDališču. Bratuž Marli.