Ptuj, torek, 19. junija 2012
letnik LXV • št. 48 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
MBPlíSlirCUPMI^
Gospodarstvo Kidričevo • Investicija, vredna okoli 15 milijonov evrov
O Stran 3
VARNO
NA KOLO!
Obiskovalci Polimaratona izkoristite 30-% popust na
m
www.muellersportsmed.si
fii?
kTJ
Kmetijstvo Ptuj •
Prihodnost je v sodelovanju
O Stran 7
Kultura Ptuj • Zgodbe o nastajanju in minevanju v MGP
Z> Stran 4
RTNOMEDICINSKI PRIPOMOČKI
Štajerski
Spodnje Podravje • 10. Poli maraton
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • V Dobu reagirali kot v Kidričevem lani
O Stran 11
Jubilejna prireditev uspela v vseh pogledih
Pričakovanja pred jubilejnim, 10. Poli maratonom so vsebovala dobršno mero previdnosti, saj so se organizatorji odločili za spremembo tradicionalnega septembrskega termina na junijskega.
Nogomet •
70 ekip,
900 nogometašev, 2500 gledalcev
O Stran 14
Zadnji tedni pred dogodkom so postregli z oblico spremenljivega vremena, ki je organizatorjem povzročal dodatne skrbi. »Kar bo, pa bo, upamo na najboljše« je pred dogodkom napovedoval Rene Glavnik, eden od »očetov« Poli maratona. Vsa pričakovanja organizatorjev - Perutnine Ptuj, KK Perutnina Ptuj, Dialog company in Radio-Tedni-ka Ptuj - so bila na koncu v celoti izpolnjena, saj se je v sončnem vremenu na progo uradno podalo 5750 kolesarjev, neuradno pa jih je kolesarilo še precej več. S tem Poli maraton trdno drži v rokah primat med rekreativnimi kolesarskimi prireditvami v Sloveniji, glede na mednarodno udeležbo (med udeleženci so bili predvsem številčni gostje iz sosednje Hrvaške) pa prerašča slovenske okvirje.
Več na 12. in 13. strani.
'SM
■■t s^tw. .. .
Tenis •
Nina zmagala na turnirju v Čakovcu O Stran 15
Prlekija • Projekt Prava mera v glavi
Ze osnovnošolci prekomerni pivci
Kulturno in izobraževalno društvo Kelih sta pred leti ustanovili sestri Tjaša Kos in Katja Koroša iz Ključarov-cev v občini Križevci, deluje pa za združevanje vseh, ki se želijo dopolnilno izobraževati na številnih področjih udejstvovanja.
Že vrsto let se v društvu intenzivno ukvarjajo s problematiko čezmernega pitja alkohola in na tem področju so izvedli številne projekte, najaktualnejši projekt pa poteka pod naslovom Prava mera v glavi. Kot pravita avtorici, želita opozoriti na pereč problem v zvezi s preveliko količino popitega alkohola, o izvedenih aktivnostih pa bodo seznanili čim več ljudi.
Društvo Kelih s publikacijo in letakom Prava mera v glavi na nek način povezuje projekte Mladi in alkohol v osnovnih šolah, Mladi in preprečevanje zasvojenosti z alkoholom v srednjih šolah ter Enološki dnevi za mlade. Na podlagi opravljenih analiz in raziskav je ugotovljeno, da že osnovnošolci pijejo alkoholne pijače, starši pa o njihovem početju vedo zelo malo. »Povprečni
slovenski mladostnik je ob prvem pitju alkoholne pijače star 13,3 leta, ob prvi opitosti pa 14 let,« je povedala Koroše-va ter dodala, da je vsem trem skupinam - osnovnošolcem, dijakom in študentom - malo mar za njihovo ozaveščanje.
Koroševa še ugotavlja, da trgovine in gostinski lokali niso dosledni pri prodaji alkoholnih pijač mladoletnim osebam. »V minulih treh le-
tih smo se z mladimi veliko pogovarjali tudi o njihovih pivskih navadah. Nekateri so sramežljivi pri naštevanju alkoholnih pijač, po katerih posegajo, nekateri to povedo brez posebnega zaznavanja svojih čustev, mnogi pa so celo zelo ponosni, da občasno popijejo večje količine alkoholnih pijač. Odnos mladih do pijač, ki vsebujejo alkohol, je v večini primerov zaskrblju-
joč, v marsikaterem primeru celo zastrašujoč,« ugotavlja Kosova, ki je po pogovorih z mladimi prišla do zanimivega zaključka, da se sicer zavedajo škodljivih posledic čezmernega zaužitja alkohola, pa kljub temu pijejo.
Cilj avtoric projekta je, da Prava mera v glavi postane vseslovenski projekt in da se o prekomernem pitju alkohola osvesti čim več mladih ter jih s tem odvrne od uživanja te zdravju škodljive tekočine.
NŠ
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si

Él
(£t#ñv#k0 Itral ■¡■j
DRUŠTVO VTC 13
£
\
^'OvtH^ •
VINSKO TUIL117 CHA. C
g
WM

v r

* V ^ j
m M
I Al * i«
a
10. PTUJSKE GRAJSKE IGRE
9. PODELITEV PRIZNANJ GRAJSKEGA VINSKEGA OCENJEVANJA
ki
22.-24. junij
Povorka skozi mesto, srednjeveška mitnica, srednjeveški plesi, mečevanje, srednjeveška tržnica, delavnice za otroke, streljanje s samostrelom, tlačanske dajatve ... ŽIVI SREDNJEVEŠKI ŠAH.
Slovenija • Nova vojna med vlado in šolniki
Ravnatelji in zveza srednjih šol proti napovedanemu združevanju
Napovedano združevanje srednjih šol je ob koncu šolskega leta še vedno kamen spotike. Nasprotovanje predlogu ministrstva za izobraževanje so izrazili v zvezi srednjih šol in dijaških domov ter Društvu ravnateljev. Kot opozarjajo, se namesto z zaključevanjem ocen ukvarjajo z novicami o združevanju, priključevanju oziroma ukinjanju posameznih šol.
Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour in predsednica Društva Ravnatelj Nives Počkar sta v skupni izjavi za javnost sporočili, da so predstavniki posameznih skupnosti zveze srednjih šol ter izvršilni odbor Društva ravnateljev proti trenutno aktualnemu načinu združevanja srednjih šol.
Od pristojnih na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pričakujejo demokratičen in spoštljiv odnos do ravnateljev, zaposlenih, dijakov in staršev. »Ob tem se zavedamo, da je obstoječa mreža šol preobširna, vendar mora potekati združevanje šol na podlagi analiz, strokovnih utemeljitev, časovno sprejemljivih postopkov (do enega leta) ter predvsem ob upoštevanju mnenj
Uvodnik
vseh, ki so ali bodo vpeti v procese sprememb,« sta zapisali.
Oglasil se je tudi republiški odbor Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, ki je pretekli teden obravnaval stališča o standardih in normativih, ki so jih odboru posredovale podružnice združenja.
Soglasno so sklenili, da se veljavni standardi in normativi v šolskem letu 2012-2013 ne spremenijo in da se obstoječa mreža osnovnih šol v prihodnjem šolskem letu ne spreminja, je v izjavi za javnost zapisal predsednik združenja Milan Rejc.
Predvidena združitev oz. pripojitev srednjih šol je povečini presenetila vodstva šol, marsikje ji tudi odkrito nasprotujejo. Med razlogi za to v večini
Državne subvencije niso učinkovite
Medtem ko so oči evropske politične javnosti osredotočene na povolilne dogodke v Grčiji, kjer je zmagala desnosredinska Nova demokracija, se politično apatični Slovenci, siti političnih zdrah, varčevalnih ukrepov in zategovanja pasov, raje ukvarjamo z evropskim nogometnim prvenstvom ter s pripravami na poletne počitnice in dopuste. Verjetno pa mi ne boste zamerili, če vas ob tem spomnim, da smo ta teden pričeli že šesti evropski teden trajnostne energije. V številnih mestih več kot 30 evropskih držav poteka kampanja od leta 2005, njen namen pa je opozoriti na pomen učinkovite rabe energije ter rabe obnovljivih virov energije. Tudi v naši prestolnici se ji bodo pridružili, saj prav danes pripravljajo okolju prijazno krožno vožnjo z mestnimi avtobusi, kijih poganja stisnjen zemeljski plin, ter ogled dobrih praks s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.
Verjamem, da nas je vse več že prepričanih, da ima energija iz obnovljivih virov številne prednosti. Ne le zato, ker se z njeno uporabo zmanjšujejo izpusti toplogrednih plinov, ampak se zmanjšuje tudi odvisnost od uvoza fosilnih goriv, spodbujajo se tehnološki razvoj in inovacije, ustvarjajo pa se tudi nove gospodarske priložnosti ter delovna mesta. Verjamem stroki, da sta naša najpomembnejša obnovljiva vira les in hidroenergija, tudi trditvi, da je hidroenergija že skoraj povsem izkoriščena, neizkoriščene pa so možnosti uporabe lesa in lesne biomase, česar je v slovenskih gozdovih še v izobilju. A tudi pri uporabi sončne in vetrne energije možnosti niso povsem izkoriščene. Vrtoglave cene fosilnih goriv so mnoge prisilile, da so ogrevanje svojih hiš preuredili na kurjenje z lesno biomaso ali s peleti. Vse več jih sledi sloganu: „Preklopi na sončno energijo,"saj tudi na strehah zasebnih stanovanjskih objektov rastejo fotovolta-ični kolektorji, v razvojni fazi pa je uporaba tekočih biogo-riv, bioplinov ter geotermalne energije. A glej ga zlomka. Država se sicer šopiri, da se del investicije v obnovljive vire energije investitorjem dobrohotno povrne, vendar pa je moj sosed, ki je prejšnji mesec dal centralno peč preurediti na peč za kurjenje s peleti, temu rekel „ lari-fari". Kajti pogoji za pridobitev subvencije so v tem primeru tako zapleteni in spretno nastavljeni, da se tista subvencija skoraj povsem izniči, zato se mora - vsaj zaenkrat - vsak zanesti le na finančno globino svojega žepa.
Martin Ozmec
šol navajajo, da bo to negativno vplivalo na prepoznavnost posameznih šol, prepričani so tudi, da bo združevanje kljub drugačnih trditvam ministrstev prineslo zmanjševanje števila zaposlenih.
Iz delovnega osnutka ministrstva za izobraževanje je razvidno, da ministrstvo za zdaj predvideva združitev oziroma pripojitev šol v osmih primerih. Pri tem na ministrstvu poudarjajo, da gre za delovni osnutek in da ni sprejet še noben konkreten sklep. Zagotavljajo tudi, da se za dijake in učitelje ne spreminja nič, da ne gre za ukinitev ali zaprtje šole. »Nobene ne zapiramo in nobene ne ukinjamo. Spreminja se samo njihov pravni status,« je zagotovilo ministrstvo.
V šolah kljub temu večinoma pričakujejo zmanjšanje števila zaposlenih, predvsem v administraciji, pa tudi učiteljev. Mnogi pričakujejo tudi logistične težave skupnega vodenja šol na več lokacijah, moti jih tudi naglica, s katero se je združevanja lotilo ministrstvo.
Vlada objavila seznam plač ravnateljev ter direktorjev
Vlada je javno objavila seznam vseh izplačanih plač ravnateljem in direktorjem osnovnih, srednjih, višjih šol in dijaških domov za april. Bruto zneski se gibljejo od 1300 do 6000 evrov, povprečna plača pa znaša okoli 3000 evrov.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Brani-mir Štrukelj je dejal, da gre pri objavi plač za klasičen poskus diskreditiranja ravnateljev v trenutku, ko so si »drznili nasprotovati združevanju šol pred koncem šolskega leta, ki ga poskuša izpeljati ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport«.
»Tu gre preprosto za poskus discipliniranja v stari boljševi-ški maniri, ki vedno deluje,« je prepričan Štrukelj. Po njegovi oceni gre za diskreditacijo nasprotnika oziroma za »staro in preverjeno logiko«.
Opozarja, da direktorji niso ravnatelji in da gre za dve različni funkciji, zato so podatki po njegovem zavajajoči. O dveh najvišjih plačah (prva znaša 6066 evrov, druga pa 5505 evrov) pa je povedal, da očitno odstopata od drugih. Po nobenem zakonu te plače ne morejo biti tako visoke, lahko pa so to plačila za dodatna dela, je pojasnil.
Štrukelj ne ve, kaj je ministrstvo z objavo seznama plač želelo dopovedati. »Ali je škandal, če ima ravnatelj 2000 ali 2200 evrov neto plače? Potem naj objavijo svoje plače, pa bo še večji škandal,« pravi Štrukelj.
Objava seznama plač ravnateljev in direktorjev je po njegovem popolnoma ponesrečen poskus diskreditacije s
Ministrstvo za izobraževanje Svizu očita zaostrovanje
Ministrstvo za izobraževanje 11. junija ni izdalo pravilnika o šolskem koledarju, temveč je le objavilo njegov osnutek, so v zvezi z očitki Sviza zapisali na ministrstvu. Kot zagotavljajo, se za otroke in starše tudi v primeru njegove uveljavitve ne bi spremenilo nič, sindikatu pa očitajo, da se je odločil za zaostrovanje.
»Zadostovalo bi, da bi sindikat sporočil svoje pripombe ali prosil za pojasnila, ampak očitno je ubral pot zaostrovanja namesto reševanja problemov,« so zapisali v sporočilu za javnost. Na ministrstvu prav tako zanikajo, da se spreminjajo normativi in standardi. Urniki odpiranja in zapiranja šol so po njihovih besedah ostali nespremenjeni, spreminja se le organizacija pouka znotraj teh ur. Zakonodaja ministrstva namreč ne zavezuje, da v zvezi s šolskim koledarjem in z mrežo šol išče soglasje sindikata, so pojasnili. Ob tem so pojasnili, da se šole ne bodo zaprle ob 15.45. Do te ure bo trajalo le podaljšano bivanje, nato pa bo šola organizirala dopolnilne oz. interesne dejavnosti. Za dopolnilne dejavnosti prejme šola denar, kar pomeni, da so učitelji za to plačani. Za otroke in starše pa se ne spremeni nič, pravijo. V sporočilu so prav tako zavrnili trditve, da minister ne podpiše pogodb za najbolj izpostavljene funkcionarje sindikata. »Gre za pogodbe, ki omogočajo sindikalnim zaupnikom, da v rednem delovnem času opravljajo sindikalno delo. Pogodbe, ki so bile omenjene na novinarski konferenci, zadevajo šolsko leto 2012-2013. To pomeni, da začnejo veljati 1. septembra letos in jih je minister že podpisal,« so zapisali. Ob tem so še poudarili, da imajo vsi funkcionarji sindikata veljavne pogodbe do konca tekočega šolskega leta, torej do 31. avgusta 2012.
plačami, ki »niso ekscesne in jih ravnatelji zaslužijo, če so v skladu z zakonom«.
Za plače 722 ravnateljev in direktorjev osnovnih, srednjih, višjih šol in dijaških domov država sicer mesečno nameni 2.280.000 evrov.
Urad vlade: podatke o plačah bomo redno objavljali
Po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju so plače v javnem sektorju javne, kar pomeni, da so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.
Podatki o plačah ravnateljev ter direktorjev šol so javno dostopni in jih lahko posameznik v vsakem trenutku dobi na spletnih straneh agencije za javnopravne evidence in storitve, so v zvezi z današnjo objavo seznama plač ravnateljev
ter direktorjev šol in dijaških domov na spletni strani vlade sporočili z urada vlade za komuniciranje.
Kot so pojasnili, je bilo gradivo o plačah ravnateljev uvrščeno že na sejo vlade 7. junija, kar je pri nekaterih presenetljivo naletelo na burne reakcije. »Gre za seznanitveno gradivo brez predlaganih sklepov,« so navedli v uradu za komuniciranje in dodali, da se vlada na ta način seznanja s konkretnimi razmerji med posameznimi poklici.
Tako so na ta tokratno sejo vlade uvrstili informacijo o izplačanih plačah direktorjev javnih zdravstvenih zavodov za pretekli mesec. V izogib nadaljnjim burnim reakcijam, tokrat s strani katerega od panožnih sindikatov, pa na uradu napovedujejo, da bodo z omenjeno prakso nadaljevali.
STA (Pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Obetajo se nižje kazni za nekatere prometne prekrške
Še ne leto dni stara prometna zakonodaja utegne biti v naslednjih mesecih že prenovljena. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč pripravilo novelo zakona o varnosti cestnega prometa, sami pa pojasnjujejo, da je glavni razlog za pripravo novele v znižanju zagroženih glob za blažje prometne prekrške.
Kot poudarjajo na ministrstvu, so trenutno globe za nekatere prometne prekrške v Sloveniji višje kot globe v sosednjih, predvsem srednjeevropskih državah in predlagajo, naj se zakon začne uporabljati že septembra.
Tako se denimo kazen za prekoračitev hitrosti na območju umirjenega prometa za 10 km/h s 300 evrov niža na 80, ukinja se tudi izrek treh kazenskih točk. Če bo prekoračitev nižja od petih kilome-
trov na uro, bo kazen le 40 evrov. Prekoračitev hitrosti v naselju do vključno 10 km/h bi voznike po noveli stala 80 evrov (sedaj 100), prekoračitev do petih kilometrov na uro pa bi stala 40 evrov. Pre-
koračitev hitrosti med 10 in 20 km bi bila 50 evrov »cenejša«, torej bi voznike stala 250 evrov. Ista kazen, vendar ob prekoračitvi hitrosti med 30 in 40 km/h, bi veljala za vožnjo zunaj naselja. Z novelo
bi se znižale tudi nekatere prekoračitve hitrosti na hitrih cestah in avtocestah. Za prekoračitve do 10 km/h se predlaga 40 evrov kazni, od 10 do 30 km/h pa bi veljala kazen 80 evrov. Hitrejša vožnja za 40 km/h bi se »pocenila« za 40 evrov, za prekoračitev do 50 km/h pa bi plačali 50 evrov manj. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Boxmark odprl nove proizvodne prostore in razvojni center
Investicija, vredna okoli 15 milijonov evrov
Predsednik vlade Janez Janša in direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš sta v petek, 15. junija, v industrijskem naselju v Kidričevem odprla nove poslovne, upravne in skladiščne prostore ter prostore za raziskavo in razvoj, ki so ta blizu 2000-članski kolektiv veljali okoli 15 milijonov evrov.
Kot je ob slovesnem odprtju povedal predsednik uprave družbe Boxmark Leather Marjan Trobiš, so jim na začetku govorili, da je njihova ideja o investiciji utopična, ko so idejo pričeli uresničevati, so jim govorili, da so optimisti, danes pa lahko rečejo, da so bile njihove ideje popolnoma realistične.
»Začetek zgodbe o Boxmar-ku sega v leto 1995, ko smo pričeli z vsega 2300 kvadratnih metrov, med letoma 1997 in 1999 smo dogradili prirezovalnico, skladišče in takratno upravno zgradbo, s čimer smo zrasli na 10.000 kvadratnih metrov. Sledilo je obdobje rasti vse do leta 2007, ko je globalna kriza dosegla tudi avtomobilsko industrijo. Prav spoznanje, da je naša prednost v znanju in razvoju, je vzrok za odločitev o pričet-ku 15-milijonske investicije v modernizacijo proizvodnje, izgradnjo regionalnega skladišča in raziskovalnega centra z laboratorijem. Tako nismo stopili koraka nazaj iz previdnosti, ampak smelo naredili dva koraka naprej. S to investicijo je Boxmarku uspelo zagotoviti kakovostne delovne razmere, kupiti sodobne stroje in visoko razvito tehnološko opremo. Danes obsega Boxmar okoli 24.000 kvadratnih metrov,« je dejal Trobiš.
Prvi rezultati razvoja so že vidni, saj so pridobili nove kupce, vzpostavili nova partnerstva, razvili in patentirali vodoodporno usnje, s katerim podirajo še zadnje ovire za uporabo usnja v vseh panogah. Vendar se tudi ob tem niso ustavili, saj imajo na mizi nove načrte za dodatno širitev v vrednosti 5 milijonov evrov. »S tem se piše v Boxmarku nova zgodba, s čimer pričakujemo tretji prihod predsedni-
Foto: M. Ozmec
Predsedniki vlade Janez Janša se je ob odprtju v Kidričevem pogovarjal s predsednikom uprave Boxmarka Marjanom Trobišem (levo) in kidričevskim županom Antonom Leskovarjem.
ka vlade, saj bomo uresničili, kar smo obljubili. Nova investicija pomeni tudi dodatna delovna mesta ter širitev za dodatnih skoraj 4000 kvadratov. Z veseljem govorim tudi o izboljšanem poslovanju Boxmarka v minulem letu, saj smo se brez dokapitalizacije izvlekli iz velikih izgub in dosegli prekrasen dobiček, dobrih 7,3 milijonov evrov, tako da smo danes finančno zdravo podjetje brez obremenitev, brez dodatnega financiranja iz drugih virov. Prepričan se, da so tudi naši sodelavci ugotovili, da imajo zagotovljeno bodočnost za več let.«
Na vprašanje, ali so zaposleni zadovoljni s plačami, je Marjan Trobiš odgovoril, da je zagotovo vsaka plača prenizka: »Naše plače so se v zadnjih dveh letih dvignile v povprečju za 25 odstotkov. Le še pest ljudi ima minimalno plačo, povprečna plača na zaposlenega pa je trenutno okoli 760 evrov bruto. V prejšnjem letu smo vsakemu zaposlenemu dodali še osnovni del nagrade. A ne nagrajujemo le z denarjem, nagradili smo jih tudi z novo investicijo, vredno 15
milijonov evrov. To pa pomeni tudi sodobne, večje in klimatizirane prostore ter bistveno boljše delovne pogoje.«
Takšne dogodke potrebuje slovensko gospodarstvo
Predsednik vlade Janez Janša, ki je bil v Boxmarku že pred dvema mesecema, ko je vlada obiskala ptujsko-ormo-ško regijo, je poudaril, da so takšni dogodki tisti signal, ki ga slovensko gospodarstvo danes potrebuje: »Današnje odprtje podjetja Boxmark je dokaz, da se da uspeti tudi v panogah, ki so bile v zavesti slovenske javnosti že odpisane. Vendar je treba za to imeti pogumne ljudi in veliko znanja. In vse to v tem podjetju imajo, zato si želimo čim več takih dogodkov. V tem kriznem obdobju ste se kot podjetje z razvojnim potencialom znali ustrezno prilagoditi novim razmeram. Vaše podjetje je pomemben partner evropski avtomobilski industriji in vsi v Sloveniji smo lahko ponosni, da sloven-
Foto: M. Ozmec
Delavke in delavci Boxmarka so se takoj po končani slovesnosti morali vrniti nazaj na delovna mesta, saj zanje ni bilo časa za slavje.
ski izdelki v tej branži uspešno konkurirajo na evropskih in mednarodnih trgih.«
Vendar kot je dejal Janez Janša, trudi se tudi slovenska vlada z ustvarjanjem pogojev, v katerih bodo slovenska podjetja lahko uspešnejša in predvsem bolj konkurenčna: »Naj ob tem izpostavim že sprejete ukrepe, med katere spadajo olajšave za raziskave in razvoj, ki smo jih povečali s 40 na 100 odstotnih točk. Tako je splošna olajšava na investicije sedaj neomejena, kar pomeni, da je investicijsko okolje, gledano na davčno zakonodajo, daleč najugodnejše, odkar Slovenija obstaja. S spremembami, ki smo jih aprila sprejeli v državnem zboru, se postopno znižuje davek od dohodka pravnih oseb na končnih 15 odstotkov, s spremembo dohodninske lestvice pa bo mogoče v podjetjih, kot je vaše, bolje nagraditi visoko kvalificirane zaposlene, ne da bi to prineslo višje stroške.
Trenutno je v pripravi nov paket več kot 70 ukrepov za vzpodbujanje gospodarstva in gospodarske rasti ter za izboljšanje okolja za nadaljnje investiranje, ki jih bo državni zbor obravnaval v juniju in upam, da tudi sprejel.«
Ubadajo se tudi s težavami v Talumu
Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo podoben obisk predsednika vlade tudi v ki-dričevskem Talumu, kjer se ubadajo z resnimi težavami zaradi previsoke cene električne energije, je Janez Janša odgovoril:
»Država se s tem že ukvarja, čeprav je z njenim lastništvom v Talumu ta trenutek velik križ, kajti vzvode odločanja imajo v rokah neke paradržavne institucije, odgovornost pa nosi vlada. Se pa s Talumom že ukvarjamo. To je pomembno
podjetje, velik zaposlovalec in vesel se, da ima podjetje dobre načrte za prihodnost in primerno vizijo razvoja. To je sedaj treba uskladiti med lastnikom in menedžmentom in mislim, da se bodo našle prave rešitve.«
Tega je bil seveda vesel predsednik Talumove uprave Marko Drobnič: »S predsednikom vlade sva ob odprtju spregovorila nekaj besed o naših razvojnih možnostih, razvojnih perspektivah in usmeritvah za naslednje srednjeročno obdobje ter seveda, kaj potrebujemo za to, da jih bomo lahko uresničevali. V kratkem sem mu predstavil rešitve, ki jih imamo pripravljene za to, da si uredimo osnove in da bomo lahko te razvojne usmeritve uresničili. Na kratko mu bom svoj pogled razvojnih smernic in možnosti nadgradnje tudi zapisal in mu to posredoval. In v kratkem pričakujem njegov odgovor.«
M. Ozme
Zaposlitveni center Griffin je registriran ponudnik klasičnega in elektronskega arhiviranja za javne in gospodarske službe, ki zaposluje invalide na zaščitenih delovnih mestih in ponuja vse storitve od ureditve arhiva, sanacije arhiva, zakonske uskladitve, pravnega poslovanja, skeniranja, klasičnega arhiviranja in popravljanja dokumentacije. Vsi zaposleni
invalidi so opravili proces usposabljanja in rehabilitacije na delovnem mestu, ki traja do leto dni, in imajo opravljen strokovni izpit iz arhivistike. „Zato lahko zagotavljajo kvalitetno delo v skladu s stroko in zakonodajo. Invalidi so sposobni narediti vse potrebne postopke, vendar so zaradi posameznih posebnosti v svojem zdravstvenem stanju bodisi
počasnejši ali pa jim je treba delo pripraviti do določene stopnje. Gre za ljudi, ki izvajajo svojo storilnost od 30 do 70 % obsega realnih norm. Invalidi so večinoma gluhi in gluhonemi ali po poškodbah v prometnih nesrečah in imajo vsi od V. do VII. stopnje izobrazbe," je povedala Tanja Čajevec.
Tudi na območju občine Ormož ima Griffin dve kandidat-
ki, ki bi se želeli usposabljati. To je tudi v interesu podjetja, saj tam, kjer imajo večji obseg dela, radi usposobijo invalida iz domačega okolja. Griffin se financira na trgu, do 20 % pa financira država za mentorje, ki usposabljajo in podpirajo invalide pri delu. Trenutno imajo zaposlenih 8 invalidov, v procesu rehabilitacije pa so še 4. Za to možnost se zanima ve-
liko invalidov, ker gre za delo, ki omogoča dodano vrednost njihovemu znanju, in možnost, da nekaj naredijo zase. Tanja Čajevec je povedala, da si je podjetje status zaposlitvenega centra pridobilo v začetku
»
leta, deluje pa že od leta 2009. Na Ormoškem si želijo dobiti v upravljanje 500 tekočih metrov, kar bi omogočalo trajno zaposlitev 1 invalida na zaščitenem delovnem mestu.
Viki Ivanuša
Ormož • Storitve arhiviranja za zaposlitev invalidov
Potrebe so, manjkajo finance
Zaposlitveni center Griffin je zainteresiranim v ormoški občini predstavil zakonsko možnost, da se ustanovi občinska arhivska služba, ki javnim zavodom na najbolj optimalen in cenovno dostopen način omogoča, da še bolje upravljajo s svojim arhivskim gradivom. Kot je povedala Tanja Čajevec iz Griffina, je interes velik, ker pripadajoč zakon veliko zahteva, zavodi pa nimajo ne kadra ne denarja, da bi to zagotavljali.
Foto: Viki Ivanuša
Tanja Čajevec in Petra Camplin iz Zaposlitvenega centra Griffin
Ptuj • Mestno gledališče v sezoni 2012/2013
Zgodbe o nastajanju in minevanju
Mestno gledališče Ptuj je na tiskovni konferenci, ki je bila 14. junija, predstavilo repertoar sezone 2012/2013, ko bo pripravilo šest premier.
Foto: Črtomir Goznik
Mestno gledališče Ptuj je predstavilo repertoar sezone 2012/2013.
Mestno gledališče Ptuj sezono zaključuje z izjemnimi rezultati, s katerimi se je uvrstilo v sam vrh slovenskega gledališča. Ponovno, že tretjič se jim je uspelo uvrstiti na Borštnikovo srečanje, tokrat s predstavo Dantonova smrt. Čeprav se sezona 2011/2012 ni zaključila, so podrli vse rekorde. Doslej so na leto imeli okrog 240 prireditev, do konca junija letos jih bodo izpeljali več kot 290. Na njihovih predstavah se je doslej zvrstilo skoraj 47 tisoč gledalcev. Nekaj gostovanj jih čaka še poleti, tako da bo na koncu številka še večja. »Ko bodo vsi delali tako, kot delamo v MG Ptuj, o krizi več ne bo ne sledu ne duha,« poudarja direktor Peter Srpčič.
Zadnja, osma premiera iztekajoče se sezone bo poetična drama V samoti bombaževih polj v režiji Ivice Buljana, v kateri igrata Robert Waltl in Marko Mandič. Premiera bo v četrtek, 21. junija, v kidriče-vskih halah, pripravljajo pa jo v koprodukciji z Mini teatrom Ljubljana, Novim kazalištem Zagreb in Zavodom Maribor 2012 - EPK. Sicer pa sezono
2011/2012 v MG Ptuj zaključujejo z izjemni rezultati, z doslej izvedenimi 291 prireditvami, ki jih je videlo skoraj 47 tisoč gledalcev.
»Začetki in konci«
Prva premiera nove sezone bo že v oktobru. Rdečo kapico, predstavo za otroke, bodo pripravili v koprodukciji z
Gledališčem Labirint in Društvom lutkovnih ustvarjalcev. Vse ostale premiere v novi sezoni so v glavnem lastna produkcija. To bodo predstave: Mohammed, Začetki sveta, Stare sablje, Najstarejša obrt in Gregorjevo čudežno zdravilo, žanrsko raznolik repertoar, od predstave za mladino, monodrame, črne komedije, komedije do pred-
stave za otroke. V novi sezoni, za katero je direktor MG Ptuj Peter Srpčič izbral temo dveh besed, Začetki in konci, pojma, ki označujeta nekaj, kar je edino skupno vsemu, kar obstaja, tudi našemu življenju, pa bodo tudi ponovili nekaj predstav iz preteklih sezon za vse generacije.
Repertoar nove ptujske gledališke sezone spremlja knji-
žica predstav, ki vsebuje tudi podatke o vpisu abonmajev v novi sezoni, otroškega in odraslega, ter o delu gledališkega studia, Galerije Tenzor in Akademije MGP. »Čuti se, da smo v nekem obdobju prehoda. Začetki in konci so edino, kar nam je vsem skupno. Z začetki in konci so povezani najpomembnejši trenutki v življenju, tiste najglobje stvari. Tako kot so najlepša jutra in najočarljivejši večeri, tako je tudi začetek neke stvari zavezan tej neki energiji nastajanja, konec pa nam na nek način da vedenje, kaj je pravzaprav bilo. Za novo sezono smo pripravili projekte, ki v okviru te dvojnosti pripovedujejo zgodbe o nastajanju in minevanju. Posebej se mi zdi pomembno srečanje oziroma soočanje s pojmom starosti, minljivosti, to je nekaj, pred čemer v današnji družbe bežimo. Če pogledamo samo reklame: vse hvalijo mladost kot nekaj večnega. Če si kaj delimo, si delimo to, da se bomo vsi postarali in nekega dne odšli.
Projekti, ki se bodo dotikali te minljivosti, bodo na naše
odre pripeljali največje gledališke ustvarjalce zrele generacije. Med njimi so Radko Polič Rac, Vlado Novak, režiser Dušan Mlakar, pogovarjamo pa se še z Mileno Zupančič, Polono Vetrih, Zvezdano Mlakar, Anico Kumer, Alenko Ci-lenšek. Ponovno pa se vrača tudi režiser Jernej Lorenci z izjemnim igralcem Igorjem Samoborjem, lotila se bosta zgodbe o začetkih sveta. Dotaknili se bomo tudi zelo aktualne teme vrenja v arabskem svetu oziroma v sirskem svetu. Na odru ptujskega gledališča bosta nastopila dva sirska begunca z zgodbo o ljudeh, ki prihajata v naš svet. Predstava Mohammed ni zgodba o veri ali politiki, to je zgodba o malem dečku s tem imenom in njegovih starših, kako je prišel med nas in kakšno je življenje tujca tukaj med nami.
Na naš oder bomo ponovno vrnili predstavo Gregorjevo čudežno zdravilo, za najmlajše pa bomo poskrbeli še z Rdečo kapico. Eno predstavo pa bomo posvojili - predstavo Liferanti, ki je v lanskem letu odnesla kar nekaj nagrad na Borštnikovem srečanju in bila na letošnjem SKUP-u praktično zmagovalka,« je o repertoarju nove sezone povedal Peter Srpčič, ki tudi ne pričakuje težav z izplačili avtorskih honorarjev. Pristojno ministrstvo je prisluhnilo pobudi direktorjev gledališč, da se bodo potrjevali na sezono.
MG
Ptuj • 10. poletna muzejska noč
Grajsko druženje, kot ga še ni bilo
Že desetič so slovenski muzeji in razstavišča v soboto, 16. junija, imeli svoja vrata odprta do polnoči. V letošnji poletni muzejski noči je sodelovalo 79 muzejev, galerij in drugih razstavišč v 39 krajih, kjer so pripravili več kot 200 najrazličnejših dogodkov.
V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož so vsem zainteresiranim omogočili brezplačen ogled muzejskih zbirk, za družine so pripravili delavnico mečevanja in Grajski vrtiček s pogostitvijo, na muzejski sceni pa so predstavili dve novi muzejski publikaciji. Besedilo za Pohištvo na ptujskem gradu - cela pohištvena zbirka šteje več kot 700 kosov - sta napisala Tatjana Štefanič in Boštjan Roškar, Rimska vojska v republiki in cesarstvu pa je večdesetletno delo Ivana Tuška. Na grajsko dvorišče je vabil koncert Katje Koren s spremljevalno skupino, ljubitelji žlahtne kapljice pa so lahko pokušali vina Vinogradništva in vinarstva Turčan.
Knjiga Rimska vojska v republiki in cesarstvu je izšla v nakladi 500 izvodov, vsebuje tudi angleške prevode. Kot je povedal direktor PM Ptuj - Ormož je ptujski arheolog Ivan Tušek moral čakati 70 dolgih let, da nam je ob svojem življenjskem jubileju lahko podaril knjižni prvenec rimske-
ga porekla. To pa se ni zgodilo po naključju. Rimska Poetovi-ona je postala predmet njegovega zanimanja v trenutku, ko se je odločil za študij arheologije. V svoj knjižni prvenec je Ivan Tušek, tudi prejemnik Steletovega priznanja na področju arheologije, vložil veliko truda, znanja, iznajdljivosti in konzultacij. Namenil jo je različnim uporabnikom; stroka in ljubitelji vojaške zgodovine, zlasti še rimske, so dobili poljudno napisan priroč-
Curk, dr. Andrej Gaspari in Milan Lovenjak. V pogovoru z avtorjem je Mitja Gobec podal zanimivo pobudo o tem, da je publikacija primerno gradivo za uporabo v obšolskih dejavnostih in v krožkih osnovnih šol Spodnjega Podravja, da bi osnovnošolci to področje spoznali tako, kot je treba.
Ivan Tušek je napovedal, da bo v drugi knjigi, če jo bo seveda napisal, osrednja tema rimska oprema. Kar pa zadeva ptujsko arheologijo in njeno neprecenljivo bogastvo, pa je Ivan Tušek prepričan, da je čas, da Ptuj končno dobi moderno arheološko zbirko, saj zdaj ni primerno predstavlje-
na oziroma je ob vsej ptujski dediščini zapostavljena.
Deseta poletna muzejska noč je bila rekordna, saj je letos privabila blizu tisoč obiskovalcev. Znova se je pokazalo, da je lahko grajsko dvorišče privlačen prostor za poletna druženja s kulturo. Odprta vrata PM Ptuj - Ormož so privabila obiskovalce iz Slovenije in tujine. Ptujski del občinstva pa je bil standarden, sestavljali so ga tisti, ki so redni obiskovalci ptujskega kulturnega dogajanja, vidnih predstavnikov ptujskega gospodarstva in politike tudi tokrat ni bilo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S predstavitve knjige Ivana Tuška Rimska vojska v republiki in cesarstvu
nik, ki bo dopolnil dosedanje vedenje o ustroju vojske, ki je obvladovala velik del sveta, je povedal Aleš Arih, ki ni pozabil omeniti, da so rojstvo Tu-škovega prvenca spremljale hude finančne težave.
Avtor Ivan Tušek se je na predstavitvi zahvalil vsem, ki so mu na kakršenkoli način pomagali, da je knjiga zagledala luč sveta. Posvetil jo je svojim domačim, ki so mu bili ves čas pisanja v oporo in pomoč. Recenzenti so bili dr. Iva
\ * ■ fl h Ait lilfl		t m
n iLEbp- '		m
/BrT.....^....."¡i - .-- j fflnfcWÊwW. -•_» -*. i' ;•• \ ¡i/*-4		
Foto: Črtomir Goznik
10. poletna muzejska noč je bila rekordna; letos je privabila blizu tisoč obiskovalcev.
Od tod in tam
Markove/ • Zlatoporočenca Gabrovec
Foto: zasebni arhiv
V soboto, 26. maja, sta po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila zlatoporočenca Rudi in Elizabeta Gabrovec iz Bukovcev. Obred tokratne zlate poroke je bil še posebej slovesen, saj je zlatoporočenca poročil njun sin, župan občine Markovci Milan Gabrovec. Slovesno noto dogodku so dodali pevci Komornega zbora Kor KUD KulTura Markovci, cerkveni obred zlate poroke pa je v cerkvi sv. Marka opravil farni župnik Janez Maučec. Zlati ženin Rudi Gabrovec je bil rojen 16. aprila 1946 v Brezovcu pri Cirkulanah, zlata nevesta Elizabeta pa 23. oktobra 1936 v Gorenjskem Vrhu. Zakonsko zvezo sta sklenila 27. maja 1962 v Zavrču, dom in družino pa sta si ustvarila v Bukovcih. Sta starša dveh sinov, Milana in Marjana, ter stara starša treh vnukov - Davida in dvojčic Mateje in Romane. Rudi Gabrovec je bil zaposlen v več podjetjih v Sloveniji, pa tudi v tujini - Nemčiji in Avstriji. Njegova soproga Elizabeta je kot gospodinja skrbela za dom in družino. V času, odkar je upokojen, se Rudi z veseljem posveča svojemu konjičku. Izdeluje namreč makete iz lesa, kartona in papirja. Prav tako izdeluje figure ljudi pri kmečkih opravilih, ki se vrtijo s pomočjo klopotcev, in tudi te izdela sam.
MZ
Ptuj • Obnova pločnika v Murkovi
Foto: Črtomir Goznik
V prejšnjem tednu so v Murkovi ulici potekala obnovitvena dela na pločniku, ki poteka od Mestnega gledališča do trgovine Peko. V dolžini 70 metrov so zamenjali robnike in uredili pohodno površino, niso pa posegali v spodnji ustroj pločnika. Kot je povedal direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Janko Širec, je vrednost opravljenih vzdrževalnih del okrog pet tisoč evrov. Murkovo ulico pa bo treba napolniti tudi z vsebino. Tu je največ praznih lokalov in lokalov, kjer si najemniki dobesedno podajajo kljuke. V pretežni meri so v zasebni lastnini.
MG
Ptuj • Novi parkirni prostori za taksiste
Foto: Črtomir Goznik
Dolgoletni problem ptujskih taksistov, ki so bili brez parkirnih mest, so končno odpravljeni. Na parkirišču za avtobusno postajo so na novo vrisali devet parkirnih mest za taksiste, prav tako se je povečalo njihovo število pri železniški postaji, vrisali so jih tudi pri ZD Ptuj. OOZ Ptuj in MO Ptuj sta se dogovorili tudi za ugodnejši najem teh parkirišč: za prvo vozilo bo letna najemnina 250 evrov, za vsa nadaljnja pa 150, kar je občutno znižanje teh stroškov, ki so doslej znašali na zasebnem parkirišču 1080 evrov letno. Uporabnike taksi prevozov bo sedaj treba ustrezno informirati o tem, kje po novem najdejo taksiste, saj so doslej parkirali pred vhodom na avtobusno postajo, nova parkirišča za avtobusno postajo pa so bolj skrita očem.
MG
Kidričevo • V Talumu razstava projekta EPK
Aluminij - kovina prihodnosti
V sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture so v četrtek, 14. junija, v Talumu odprli razstavo Aluminij, kovina prihodnosti, ki je zasnovana na zgodovini, tradiciji in proizvodih Taluma ter je tesno prepletena z razvojem, umetnostjo in kulturo.
Razstava pod naslovom Uf, industrija sodi v projekt EPK, gre pa za skupni naslov šestih samostojnih in vsebinsko sklenjenih razstav, ki predstavljajo razvoj šestih industrijskih podjetij v drugi polovici dvajsetega in začetku enaindvajsetega stoletja. Razstave predstavljajo podjetja Gorenje iz Velenja, Industrijo motornih vozil iz Novega mesta, Muro iz Murske Sobote, Talum iz Kidričevega, Zlato-rog iz Maribora in Železarno Ravne na Koroškem.
Razstavo v Talumu so pripravili s podnaslovom Talum - aluminij, kovina prihodnosti. Zgodovinski in razvojni del Taluma je na ogled pred upravno zgradbo, umetniški del pa v avli uprave. Ob odprtju je direktor Pokrajinskega muzej Ptuj-Ormož Aleš Arih spomnil na negotove začetke projekta EPK: »Sodim med tiste, ki so bili v pripravah na ta projekt kritični, saj nismo vedeli, kakšne bodo prireditve, kdo bodo partnerji, kaj se bo dogajalo in kako bo potekalo financiranje. Danes je slika dosti bolj jasna in tudi naš muzej je kot največji v Sloveniji od tega skupnega projekta veliko pridobil. Za sodelovanje v projektu Uf, industrija in za to, da smo za izbrali Talum, smo se odločili, ker je objekt upravne zgradbe Taluma arhitekturni spomenik. Gre za izjemno arhitekturno delo, ki pomeni redkost v slovenskem in nekdanjem jugoslovanskem prostoru, poleg tega je Talum vse od nastanka leta 1954 stalen mecen kulture. Tretji razlog pa je, ker je Talum si-
Foto: M. Ozmec
Razstavo Talum - aluminij, kovina prihodnosti so odprli (z leve) Franc Visenjak, Lilijana Stepančič in Aleš Arih.
nonim industrijske kreacije ter modernosti, ki je še kako prepoznavna.« Ob tem se je Aleš Arih zahvalil Nevenki Korpič iz ptujskega muzeja, ki je skupaj z Darkom Ferlin-cem iz Taluma nosila glavno breme pri pripravi zanimive razstave, za katero so izdelali tudi katalog, plakat ter krajši dokumentarni film o tovarni, njenem kulturnem in umetniškem poslanstvu.
Na nekatera nerazkrita dejstva, ki so vplivala na nastanek razstave je opozorila Lilijana Stepančič, svetovalka za likovno umetnost pri EPK, ki je poudarila, da je vključitev podjetij v EPK prek šestih razstav edinstvena priložnost širjenja kulture in sodelovanja muzejev s podjetji oziroma z evropsko prestolnico kulture. Vse razstave obdelujejo čas polpretekle zgodovine, saj je industrija po letu 1945 v nekdanji Jugoslaviji odigrala izredno pomembno vlogo, predvsem
pri razvoju in obnovi porušene domovine.
Svetovalec programskega direktorja EPK 2012 Peter Tomaž Dobrila je menil, da je povezovanje kulture in umetnosti v neko gospodarsko panogo oziroma industrijo nekaj posebnega: »Razstava v Kidričevem predstavlja eksponate in predmete dela sodobne umetnosti, saj so ustvarjalci in oblikovalci našli izziv za ustvarjanje in oblikovanj iz aluminija. Tudi zaradi tega je ta mrežni projekt eden od vrhuncev projekta EPK.«
Darko Ferlinc iz Taluma je ob predstavitvi projekta poudaril, da je razstava pravzaprav plod dela več kot 10.000 ljudi, ki so v zadnjih 60 letih bodisi gradili tovarno ali v njej tudi delali in z njo ustvarjali. Z njo želijo prikazati Talum za nazaj in za naprej, predvsem pa dokazati odnos Taluma do kulture. Omejili so se predvsem na
predstavitev treh umetnikov, ki so tako ali drugače povezani s Talumom. To so mojster fotografije Stojan Kerbler, akademski slikar Dušan Fi-šer, ki je celo desetletje umetniško vodil likovne kolonije Talum, saj je tudi z njegovo pomočjo pričela nastajati Talumova umetniška zbirka, v kateri je danes prek 500 umetniških del, in industrijski oblikovalec Vladimir Pezdirc. Posebej pa je opozoril na razstavo nakita, ki ga je iz odpadnega aluminija v Talumu izdelala oblikovalka Ines Vlašič.
V imenu uprave Taluma je udeležence odprtja nagovoril mag. Franc Visenjak, ki se je spomnil, da so nekoč vsi govorili, da je to črna tovarna: »A danes je ta tovarna tako svetla, kot je svetlo sonce za nami, ima moderno tehnologijo, lahko se pohvalimo, da smo med najboljšimi v tej panogi, tovarna pa je ogromno naredila za svoje okolje in za standard tega območja. In tovarna ima perspektivo tudi danes, čeprav ni vedno deležna takega sonca, kot je za nami, ampak so nad njo črni oblaki.«
Razstavo so slovesno odprli Lilijana Stepančič, Aleš Arih in mag. Franc Visenjak. Ob klavirski spremljavi prof. Darinke Vidovič so zapeli Kristina Pečar Laznik in Renata Horvat iz glasbene šole v Ormožu ter pevci moškega pevskega zbora Talum Kidričevo pod vodstvom Oliverja Bučka. Razstava Talum, kovina prihodnosti je na ogled do konca prihodnjega leta 2013.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V avli upravne zgradbe je na ogled del bogate Talumove umetniške zbirke, v kateri je zbranih prek 500 umetniških del.
Videm • Večer z Aljano in Fredijem
„Dobro se ujebava!"
Ne, v naslovu ni nobene napake. Tisti, ki poznajo karikaturistko Aljano Primožič in aforista Milana Fridauerja - Fredija, vedo, da sta eden od tistih unikatnih parov, ki se (po Fredijevih besedah) res dobro „ujebata"; tako poslovno kot zasebno.
Aforist Milan Fridauer - Fredi in karikaturistka Aljana Primožič sta ob otvoritvi razstave karikatur v videmski Drvarnici v pogovoru z Manjo Vinko izdala nekaj skrivnosti iz svojega skupnega življenja in ustvarjanja in - kot vedno - pošteno nasmejala zbrane.
Foto: SM
V šaljivem klepetu z Manjo Vinko iz KD Videm ob odprtju razstave Aljaninih karikatur v videmski Drvarnici sta Aljana in Fredi izdala še marsikakšno drobno skrivnost iz njunega življenja, seveda na tisti njun značilni - s krepko mero cinizma začinjen - humor.
Najprej sta oba prostodušno priznala, da jima fakultetno izobraževanje nekako ni šlo najbolje od rok, čeprav sta oba kar nekaj let vztrajala v kateri od predavalnic; Alja-na na Akademiji za slikarstvo, Fredi pa kar na več različnih fakultetah. „No, danes je pa tako, da oba skupaj nimava dovolj denarja, da bi si kupila vsaj eno diplomo ..."
Spoznala pa sta se v tistih časih, ko je Fredi še vztrajal v Ljubljani in izdal svojo prvo knjigo aforizmov. „Joj, mene so njegovi aforizmi navduševali že od prvih začetkov, ko sem jih prvič prebrala. Potem je bil v tisti njegovi prvi knjigi, ki mi jo je poslal, naslikan še takšen njegov portret, da me je kar prepričal, da ga nujno moram spoznati. Sem si pa predstavljala, da bom videla kakšnega izkušenega šest-desetletnika, z najmanj tremi ločitvami za seboj ... No, potem pa vidim njega, še 30 let ni imel takrat," je bila zgovorna Aljana, medtem ko je Fre-di njuno prvo srečanje, ki je
vodilo v skupno poslovno in življenjsko pot, opisal zelo na kratko: „Trenutek slabosti pač ..." In potem še priznal, da je nasploh bolj lene sorte, zato nima volje pisati romanov in se je raje odločil za aforizme, ki so „roman v enem stavku". Kljub svoji „lenobi" pa je Fre-di doslej izdal že sedem knjig aforizmov; koliko jih je napisal skupno, pa zadnja leta ni štel, jih je pa bilo pred nekaj leti več kot 12.000. Vse njegove knjige, razen prve, so rezultat skupnega ustvarjanja in „ujebanja" z Aljano: Ja, saj, včasih je živela v Britofu, potem pa sva se preselila k
meni, v neposredno bližino Paradiža, in od takrat naprej zame ni več raja na zemlji ..."
Fredi je potem še s skesanim obrazom priznal, da je bilo z Aljaninim prihodom v njegovo življenje konec njegovega svobodnjaštva in konec njegove lenobe: „Ne morem nikamor pobrisati, ko je delo ... Sem na tako kratki verigi ob pomivalnem koritu, da lahko le pobrišem posodo, ne seže pa niti do hladilnika, kaj šele do vinske kleti." Sicer pa ima pomivanje in brisanje posode, kot je v nadaljevanju povedal Fredi, tudi dobro plat: „Ob tem dobim ideje za aforizme.
Ali pa takrat, ko smem gledati kakšne bedarije po TV..."
Tudi Aljana je priznala, da je Fredi „hočeš nočeš" res priden, saj sama ni kaj prida redoljuben človek: „Ma, za red v hiši poskrbi Fredi, on je uredil tudi ves moj arhiv karikatur, drugače bi bile še vedno razmetane po kotih med pajki in njihovimi mrežami. Pa delo z računalnikom je tudi njegovo, jaz samo narišem, potem ga pa 'ruknem1, naj to spravi v Ljubljano..." In Fredi je seveda lahko le prikimal, pri tem pa dodal: „Saj, potem je pa panika in moram še z operacijske mize v bolnišnici narekovati ženski, katero tipko naj stisne ... "
Takšnih in podobnih cvetk iz skupnega življenja sta Alja-na in Fredi nanizala še za eno košaro in ob branju izbranih aforizmov zabavala bolj maloštevilne obiskovalce. Sicer pa, kot sta še povedala, je tik pred izdajo še ena njuna skupna knjiga aforizmov in karikatur, ki bo ugledala luč sveta še letos, pred koncem leta. In še pred koncem leta, kot je zagrozila Aljana Frediju, se bosta poročila, pa četudi se grad Borl zruši v Dravo ali ne: „Pet-najst let koruzništva je pa več kot dovolj, poroka bo zlepa ali zgrda in to še pred izdajo knjige!" Fredi pa je ob tem ukazu ostal brez - aforizma ...
SM
Podlehnik • Župan sprejel odličnjake
Znanje niso sanje ...
Tudi podlehniški župan Marko Maučič je konec minulega tedna že tradicionalno pripravil sprejem za najboljše učence domače osnovne šole, ki so zaključili z izobraževanjem.
„Zelo sem vesel, da ste bili vsa leta šolanja tako pridni. Za najboljše učence vsako leto
pripravimo sprejem, s katerim se vam tudi v imenu občine zahvaljujemo za pridnost, pa
tudi zato, da vas spomnimo, da ste Podlehničani. Želimo si, da se vračate v svoj rodni kraj,
Letošnji podlehniški zlati odličnjaki Vida Bigec, Adrijana Svenšek, Jan Cesar, Marija Grabrovec, Hana Feguš in Eva^Prešern z županom Markom Maučičem, ravnateljem Dejanom Kopoldom in razredničarko Dragico Šegula.
v našo občino, da si kasneje prav tu ustvarite tudi svoje družine in domove. Tudi mi se trudimo za vas, za vašo prihodnost, zato moderniziramo ceste, zdaj gradimo še vrtec. Vse to s ciljem, da si boste želeli ostati tukaj," je zbrane učence najprej pozdravil župan Ma-učič, potem pa nadaljeval: „V osnovni šoli ste se izkazali kot odličnjaki in verjamem, da se boste tako trudili tudi vnaprej na izbrani poti izobraževanja.
V	znak pohvale vam tudi izročam posebno priznanje za dosežene uspehe in znanje, kot darilo pa vam poklanjam še knjigo z naslovom Vsakdanje skrivnosti, ki vam bo gotovo prišla še velikokrat prav.
V	njej sem vam zapisal kratko posvetilo, ki naj vam pomaga v vaši prihodnosti: znanje niso sanje, moje znanje sem jaz."
Maučič je nato podelil priznanje in knjižna darila šestim letošnjim zlatim odličnjakom: Vidi Bigec, Adrijani Svenšek, Janu Cesarju, Manji Grabrovec, Hani Feguš in Evi Prešern. Potem pa je vse nagrajence skupaj z ravnateljem Dejanom Kopoldom in razredničarko Dragico Šegula po tradiciji povabil še na skupno kosilo.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Videm • Večer ljudskih pevcev
Foto: SM
V pisan spored letošnjih Vidovih dni v občini Videm so se v sredo zvečer vpisali tudi ljudski godci. Na odru občinskega trga se je namreč zvrstilo kar 12 skupin ljudskih pevcev in godcev iz domače občine in gostje od drugod. Po uvodnem pozdravu župana Friderika Bra-čiča so najprej zaigrali ljudski godci KD Videm, sledili pa so jim ljudski pevci Mejaši iz Repišč, ljudski pevci FD Pobrežje, muzikanti FD Lancova vas, ljudske pevke iz KD Sela, ljudski pevci Društva upokojencev Videm, vokalna skupina Srake iz KUD Študent Maribor, gostje iz Slovaške - iz vasi Dražovce, pevci Vinogradniki iz KD Videm, pevke ljudskih pesmi Lancova vas, večer pa so zaključili Jurovski fantje KD Videm.
SM
Ptuj • Rozina Šebetič v Galeriji Magistrat
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju je od četrtka, 14. junija, na ogled najnovejša razstava ptujske likovne umetnice Rozine Šebetič, poimenovana V vrtincu življenja, ki bo na ogled do 13. julija. Razstavo je postavila Doroteja Kotnik, študentka umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru. Z igranjem sta odprtje razstave, odprla jo je podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer, obogatili mladi flavtistki Eva in Teja Pintarič. Avtorica razstave Rozina Šebetič se je ob tej priložnosti še posebej spomnila svoje druge razstave leta 1981 na Ptuju, ko je razstavljala skupaj z učenci, postavila pa jo je dr. Marjeta Ciglenečki, saj kot je povedala, sama se ne bi zbrala poguma za kaj takega. Na najnovejši razstavi se predstavlja z deli, ki so nastala v obdobju, ko žal ni mogla slikati v naravi, ki je njena največji navdih in kjer se najbolje počuti.
MG
Podlehnik • VečerzJablovškimi pevkami
Foto: M. Nahberger
V soboto 9. junija so Pevke iz Jablovca v kulturni dvorani v Podlehniku pripravile srečanje ljudskih pevcev in godce z naslovom 1. sobotni večer z ljudskimi pevkami iz Jablovca. Pevke so prvič skupaj stopile in zapele na otvoritvi ceste v Jablovcu pred tremi leti. Ker so imele uspešen nastop, so jih domačini vzpodbudili, da delo nadaljujejo in tako prepevajo še danes. Še več, ponosne so na prireditvi predstavile svojo prvo zgoščenko. Pevke iz Jablovca so: Marija Vavpotič, Marija Zakelšek, Marijana Podgoršek (vodja), Jožefa Podgoršek in Vera Svenšek. Poleg gostiteljic so nastopili še Haloški veseljaki, Rafko in Katica Svenšek, Trstenke iz Podlehnika, pevke Društva gospodinj iz Vitomarcev, mladi muzikanti Haloški trije, ženska vokalna skupina Cantilena, pevci FD Pobrežje, Mejaši iz Repišč, Ur-bančanke z Destrnika s frajtonarjem, pevke iz Žetal, Vesele Polanke, pevke FD iz Lancove vasi in mladi harmonikar Boštjan Drevenšek.
MN
Ptuj • 20 let Perutninarske zadruge Ptuj
Prihodnost je v sodelovanju
Pred točno dvajsetimi leti so rejci perutnine na Ptujskem ustanovili svojo zadrugo, Perutninarsko zadrugo Ptuj (PZP), ki ima danes 224 članov, od tega je aktivnih rejcev 171. Okrogli jubilej so v PZP minuli petek popoldne proslavili z veliko slovesnostjo in zabavo za vse člane ter goste.
Pod šotorom na Hajdini, kjer ima PZP svoj sedež, se je zbralo ogromno članov zadruge, pa tudi drugih vabljenih gostov. Prvi je na govorniški oder stopil predsednik PZP Simon Toplak, sicer tudi ustanovni član zadruge. Spomnil je na čase pred dvema desetletjema, ko se je tudi sam aktivno vključil v oblikovanje zadružne zakonodaje pod Demosovo vlado v novi državi Sloveniji: „Za-kon o zadrugah, sprejet leta 1992, je v 57. členu določil, da se v procesu privatizacije prizna zadružnikom 45 % delež lastnine v predelovalni industriji. Takšen zakon je dal novo spodbudo oživitvi zadružništva v državi in tudi nastanku PZP."
Toplak: Sodelovanje, a pravično!
V	nadaljevanju je Toplak povzel razvoj PZP, nakupe farm in poslovnega objekta sedeža PZP, ustanovitev ri-zičnega sklada za primere nesreč zadružnikov, dotaknil pa se je tudi sedanjega kriznega časa: „Danes, ko gospodarska in finančna kriza prerašča v splošno politično krizo, smo se tudi v Sloveniji zavedli potrebe po obnovi zadružništva, ki bo sledilo interesu malega človeka, pridelovalca in potrošnika, kmeta in delavca. Tudi v PZP smo soočeni s težavami in protislovji proizvodnega, tehnološkega in 'črnoprivatizacijskega' značaja. Lahko pa zatrdim, da bo PZP tudi v prihodnje ščitila interese rejcev perutnine ter tako zagotavljala kakovostno in dobro proizvodnjo in s tem tudi zadovoljila pričakovanja potrošnikov. Zavedamo se soodvisnosti in soodgovornosti obstoja PP in PZP; odnosi med PZP in PP so bili preteklih letih zelo pestri, večna je borba z vodstvom PP okoli kooperantskih in upravljavskih odločitev. Nihče si ne želi praznih hlevov naših rejcev, pač pa si želimo, da bi v bodoče s PP delali z roko v roki, na enakopravnem in pravičnem nivoju!"
V	ozadju Toplakovega nagovora so ostala nesoglasja med PZP in vodstvom PP glede lani propadle dokapitali-zacije Skupine PP in letošnjih likvidnostnih težav PP pri izplačilih kooperantom - rejcem perutnine; slednji so namreč komaj junija, nekaj dni pred osrednjo slovesnostjo, dobili šele polovico izplačila za svoje piščance po pol leta čakanja, drugo polovico izplačila (približno 300.000
Prejemniki najvišjih, zlatih plaket za izjemne zasluge: Simon Toplak, Roman Glaser (za Perutnino Ptuj) in Andrej Tkalec skupaj s Petrom Vriskom in Vladom Ahcem, ki sta plakete podelila
evrov) pa vodstvo PP obljublja v naslednjih dneh.
Glaser: Vsi smo
zavezani enakim
vrednotam!
Da so medsebojno res zelo povezani, je v svojem nagovoru potrdil tudi predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser ter ob tem dodal, da jih marsikdo izven dejavnosti pač ne razume.
Poudaril je še, da se morajo vsi skupaj zavedati odgovornosti kvalitetne vzreje piščancev, da je perutninarstvo ena najmočnejših prehrambnih dejavnosti v državi, da lahko s sistemom kakovosti, varnosti in sledljivosti še naprej ohranjajo in utrjujejo zaupanje potrošnikov ter krepijo svojo blagovno znamko: „Zavedati se moramo, da je naše sodelovanje eden najtrdnejših členov sistema vzreje in priprave perutninskega mesa ter izdelkov za potrošnike. Pred nami so pričakovanja potrošnikov in zahteve ter visoki standardi, ki smo jim zavezani zato, da ostanejo naši kupci, da jim hrana postane ne samo sredstvo za preživetje, ampak priložnost za veselje. Naša hrana, pripravljena iz perutninskega mesa, vzrejenega na vaših farmah, je postala najpomemb-
proizvodnimi sistemi, ki so se razvili z intenzivnostjo pe-rutninarstva. Sedanji sistemi za rejo piščancev so na tako visoki ravni opremljenosti, da je možno dosegati zelo visoke proizvodne učinke. Večjih težav z vzrejo brojler-jev nimamo, vso proizvodnjo prodamo PP, kot zadruga pa svojim članom nudimo finančni servis in vso potrebno strokovno ter tehnološko pomoč. V zadnjih letih se je precej povečala proizvodnja pri članih, ki so se specializirali za vzrejo perutnine; ti so povečali tudi objekte ali zgradili nove farme, tako da imamo tudi rejce z bilanco 100.000 vzrejenih piščancev. Večinoma pa je vzreja piščancev še vedno dopolnilna dejavnost na kmetijah; v takih
rejah pa znaša bilanca vzreje povprečno 18.000 piščancev. PZP je 80-odstotni dobavitelj perutninskega mesa za PP, glede na še proste kapacitete v naši PZP pa lahko letno proizvodnjo povečamo še za 20%. Sicer pa je naše poslanstvo in tudi cilj ohranitev naše dejavnosti v sodelovanju s PP, ki velja za enega najboljših in najkvalitetnejših proizvajalcev perutninskih izdelkov."
Pet srebrnih in tri zlate plakete najzasluznejsim
Zbrane na slovesnosti je pozdravil še predsednik KGZS Peter Vrisk, ki je ponovno izpostavil izjemen pomen zadružništva na slovenskih in evropskih tleh, pohvalil slovenski zadružni sistem, ki je po njegovih besedah med najboljšimi v EU, izrazil prepričanje, da bodo zadruge tudi v prihodnosti najtrdnejši del kmetijstva, in seveda čestital PZP ne le za dosežen jubilej, pač pa tudi za uspešno delovanje skozi vsa leta.
Ob 20-letnici Perutninar-ske zadruge Ptuj sta Simon
Toplak in Andrej Tkalec podelila srebrne plakete ustanoviteljem in dolgoletnim članom v organih upravljanja zadruge ter plaketo za vestno in uspešno delo vodji proizvodnje perutninarske zadruge. Plakete za ustanovitelje in dolgoletne člane so prejeli: Milan Brodnjak, Janez Fatur, Janko Bezjak in Friderik Horvat, plaketo za uspešno delo kot terenski pospeševalec pa Mirko Kekec.
Predsednik NO PZP Vlado Ahec in Peter Vrisk pa sta nato podelila še tri zlate plakete. Prejeli so jih: Simon Toplak za izjemne zasluge pri ustanovitvi zadruge in dolgoletno predsedovanje, Perutnina Ptuj, d. d., za sodelovanje na organizacijskem in v proizvodnem področju ter Andrej Tkalec za dolgoletno vodenje in upravljanje PZP.
Osrednja slovesnost, ki so jo z več odpetimi skladbami popestrili pevci moškega pevskega zbora PGD Hajdoše, se je po končanem uradnem delu nadaljevala z veselim druženjem in zabavo ob zvokih ansambla Štajerski frajtonarji.
SM
Prejemniki srebrnih plaket: Milan Brodnjak, Janez Fatur, Janko Bezjak, Friderik Horvat in Mirko Kekec; ob njih predsednik PZP Simon Toplak in direktor PZP Andrej Tkalec
Mezgovci • Šesti praznik Od paše do sira
Krava je Ze rjava ...
Prostovoljno gasilsko društvo Mezgovci je sredi junija izpeljalo Šesto prireditev Od paše do sira. Česa posebno novega sicer ni bilo slišati in tudi ne videti - razen pohvalnega dejstva, da so organizatorji končno zamenjali vijolično „Milka" kravo za takšno bolj naše vrste v rjavih odtenkih ...
nejši dejavnik zdravega načina življenja. Zdravje pa je vrednota, za katero je človek pripravljen žrtvovati največ, če že ne vse. Tak razmislek in zavedanje sta ob zadružnem jubileju tudi temelj in garancija, da bomo v prihodnost vstopali še bolj soodvisni in bolj zavezani vrednotam ter pričakovanjem potrošnikov. Vse, kar se bo dogajalo v prihodnosti, je odvisno od nas samih. Razvojno pot dalje bomo zmogli, če bomo znali sodelovati tudi v teh izjemno kriznih časih!"
Tkalec: Še imamo proste kapacitete
Direktor PZP Andrej Tkalec se je najprej tudi spomnil prvih začetkov reje piščancev iz leta 1965: „Danes ima naša zadruga svoje sodobne objekte in lahko smo ponosni na doseženo. Sodelovanje s PP lahko ocenjujemo kot dobro, pač z vzponi in padci, kot so vedno in povsod v življenju in v poslu. Čeprav se zavedamo in občutimo krizno obdobje, smo kot zadruga naredili že veliko, predvsem pa je pomembno, da smo lastniki nepremičnin, za kar se posebej zahvaljujem vsem, ki so pri tem kakorkoli pomagali.
Pri reji piščancev se srečujemo z zelo intenzivnimi
Prireditev se je kot vedno začela z nagovorom predsednika PGD Roberta Šacerja: „S to prireditvijo ohranjamo spomin na nekdanje čase, na skupno pašo, na igre in norčije pastircev ... Danes tega ni več. Se je pa še ohranila mlečna kulinarika. Mleko in izdelki iz njega so bili nekoč na naših kmetijah glavni vir prehrane. In te jedi je še vedno najti v domovih, lahko pa jih vidite in pokusite tudi na tokratni razstavi, kjer so na ogled
tudi nekdanji pripomočki za izdelavo jedi iz mleka in sira."
Zbrani obiskovalci so se po nagovoru Šacerja lahko prijetno nasmejali, nekateri pa tudi obujali spomine ob prisrčnem nastopu mladih lukarjev iz dor-navske osnovne šole, ki so skozi igro in ples prikazali številne pastirske igre in življenje malih pastirjev nasploh. Sledil je nastop okteta Dornava, na harmoniko je zaigral Anej Florjanič, za konec pa se je s pevsko točko
predstavila še skupina mladih Mezgovčank.
Po končanem kulturnem programu so uradno odprli razstavo jedi iz mleka in sira ter orodja za predelavo mleka, na prizorišču pa je tudi krepko zadišalo po sveže pečenih gibanicah, ki na mezgovški prireditvi nikoli ne manjkajo. Prav tako kot ne manjkata srečelov in veselo druženje s plesom do poznih nočnih ur; letos z ansamblom Modrijani.
SM
i t A K _.......> i in ! >1 r T v-
odpase; DO sira"
Kako so nekoč preživljali svoj čas mladi pastirji, so skozi igro in plese prikazali najmlajši lukarji iz domače osnovne šole.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Podravje • Zaradi „unikatne" slovenske uredbe velika škoda v koruzi
Osiromašena koruzna polja
Potem ko se je lani zgodil velik pomor čebel v Pomurju, je takratni kmetijski minister Dejan Židan izdal posebno uredbo, s katero je bila kmetom prepovedana uporaba določenih fitofarmacevtskih sredstev, pa tudi s klotianidinom tre-tiranega koruznega semena. Kmetje so se prek svojih institucij takšni prepovedi oz. uredbi uprli takoj, a brez uspeha, opozarjali pa so tudi na škodo pri posevkih, ki bo nastala zaradi te uredbe. Letos je ta škoda že vidna pri koruzi.
Tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica (KGZS) je od vsega začetka nasprotovala sprejetju tovrstne uredbe o prepovedi uporabe tretiranega koruznega semena (prepovedana je namreč uporaba vseh sredstev, ki vsebujejo klotianidin, imi-dakloprid in tiametoksam na semenu koruze in oljne ogršči-ce) ter zahtevala njen preklic, saj je v vseh drugih evropskih državah dovoljena uporaba tovrstno obdelanega semena.
Zahtevo o preklicu uredbe je vodstvo KGZS naslovilo letos februarja tudi že na novega ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča; hkrati pa so ministru predlagali tudi, naj se uvede stalni nadzor nad stanjem čebel, naj se preučijo skupni učinki različnih fitofar-
macevtskih sredstev z neoniko-tinoidi ter še, da naj se kmetom izplača odškodnina zaradi nastale škode v letošnjem letu.
Pozivu KGZS se v teh dneh pridružujejo tudi v sindikatu kmetov, kjer pravijo, da je Slovenija res edina država, ki je v preteklem letu prepovedala uporabo talnih insekticidov, ki vsebujejo klotianidin za razkuževanje semen: „S tem so naše kmete spravili v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi evropskimi kmeti!"
V Podravju škode za en milijon evrov
Da škoda na koruznih poljih zaradi prepovedi iz uredbe res ni majhna, dokazujejo tudi podatki, ki jih je zbral vodja ptujske
kmetijske svetovalne službe Ivan Brodnjak: „Samo v Podravju je v letošnjem letu izpad pridelka zaradi napada talnih škodljivcev do 30-odstoten! Od 15.671 hektarjev posejane koruze na območjih, ki jih pokriva naš zavod, je prizadetih 5781 hektarjev koruze. Od tega je škoda na 4701 hektarjih do 30-odstotna, na okrog 1000 hektarjih je škoda med 30-70 odstotki, na 80 hektarjih pa je uničenih več kot 70 odstotkov koruze! Samo na območju KGZ Ptuj je tako škode na koruzi za več kot en milijon evrov! Velika škoda je nastala tudi na bučah in krompirju. V prihodnje pa lahko pričakujemo škodo tudi na oljni ogrščici zaradi napada bolhačev in grizlic."
Najhujša nadloga oziroma škodljivec, ki uničuje vse pred
Kosci so se v videmskem naselju Repišče začeli zbirati že pred jutranjim svitom, gospodarja Marijan in Benjamin pa sta povedala, da je močno deževje lepo zmehčalo travo in je bila jutranja košnja prav prijetna: „Letos se nas je zbralo 13 koscev s Štajerske, dva sta prišla celo s Koroške. Človeku je res toplo pri duši, ko vidi toliko veselih obrazov ob sebi, ki so pripravljeni na košnjo ob tako rani uri. Prične se namreč že ob petih zjutraj in traja tja do devete dopoldne, morda še kakšne pol ure več. Ob zbiranju so nekateri kosci že dobro prebujeni, drugi so še malo zadržani, a po požirku žganja ali dveh beseda hitro steče. Eni si šele začnejo pritrjevati kose, drugi že pritrjene izvlečejo iz avtomobilov, najbližji pa po stari navadi pridejo s koso na
rami kar peš. Med kosci ni tekmovalnosti in si sledijo drug za drugim z enakovrednimi zamahi, ne da bi si metali travo na pete. Možje in fantje košnjo dobro obvladajo, saj je njihova starost med 33 in 73 let. Preden zarežejo s kosami v travo, zadoni pesem med kosci, katere zvok kar zaplava med griči v dolino v tej spokojni jutranji tišini. Po pokošenem prvem plastu, ki je najbolj naporen, se prileže domači 'špricar' za osvežitev," je po košnji povedal Benjamin Vidovič.
Letos je bil prvi hrib poko-šen v uri in pol. „Po tem času pa že malo paše kaj prigrizniti. Soseda Lojzika, ki smo ji nako-sili travo za njene krave, nam je tudi letos, kot že vsa leta doslej, spekla izvrstno 'gobanco' in 'oprešak' na stari način, kot ga obvladajo le še redke kmečke
seboj, ker kmetje pač ne smejo uporabiti tretiranega koruznega semena, so strune: „Kot alternativa je bil sicer predviden talni insekticid FORCE 1,5 G v odmerku pet do sedem kilogramov na hektar. A učinkovitost tega insekticida v priporočenih odmerkih v letošnjem letu ni bila dovolj zanesljiva. Po izkušnjah kmetov je šele 10 in
več kilogramov omenjenega in-sekticida dovolj učinkovito delovalo na strune. Takšne količine insekticida pa bistveno bolj zastrupljajo okolje in podražijo proizvodnjo, saj je poleg stroška insekticida treba dokupiti še posebne odmernike na se-jalnice, kar znese okrog 600 evrov stroškov za kmeta."
Tako Brodnjak kot v sindikatu kmetov se sprašujejo, kako je možno, da v ljubljanskih pisarnah sprejemajo neživljenj-ske „unikatne" spremembe, predvsem v škodo in na stroške kmetov, v končni fazi pa tudi v škodo okolja: „Ne moremo razumeti, da se je kljub enotnemu zatrjevanju stroke, da klotianidin, nanešen na seme koruze, ni kriv za pomore čebel, takšna prepoved sprejela.
Tudi v sosednjih državah, v Avstriji, Italiji, Madžarski, so imeli podobne primere, vendar se niso odločili za tako radikalne ukrepe. Zato smo prepričani, da mora ministrstvo za kmetijstvo in okolje vsaj deloma nadomestiti škodo, ki je nastala kot posledica tega ukrepa!"
Bordnjak pa ob povedanem še poudarja, da je zaradi netreti-ranega semena koruze potrebno (in dovoljeno) večkratno škropljenje, kar ne more biti v korist nikomur, pridelek koruze pa je že precej nižji kot lani: „Dodatno dodajanje insektici-dov koruzi je za kmete dodaten strošek, približno 150 evrov na hektar, strune niso uničene, pridelek koruze pa je krepko zmanjšan. Kje je tu logika?!"
SM
Repišče • Ročna košnja
Haloška trma in kosa ne odnehata
Težko je najti takšne zanesenjake, ki (brez financiranja in dotacij) vztrajajo pri ohranjanju in negovanju starih običajev, kot sta brata Benjamin in Marijan Vidovič iz Re-pišč. Tudi letos sta že petnajsto leto zapored organizirala košnjo z ročnimi kosami v Halozah.
gospodinje. Tudi skuto in smetano Lojzika pripravi sama iz domačega mleka, zato jo kosci vsako leto z veseljem in upravičeno pohvalimo. Sicer pa so kosci nekoč za zajtrk jedli cvrtje, danes pa prisegamo na bolj kalorične jedi iz mesa, ki ga je tudi več, kot ga je bilo na razpolago nekoč."
Po malici je kosce čakal še en hrib in po dobri uri so opravili še z njim. „Vendar se tu naše ročno delo ne konča, saj se vsa pokošena trava skrbno posuši z ročnim obračanjem z 'rasohami', nato pa jo še spravimo nad hlev za živino," je še povedal Vidovič in dodal, da bodo običaj ročne košnje trave še ohranjali prihodnja leta, dokler bo še kakšen kosec, ki bo znal in zmogel vihteti koso v visoki travi.
SM
Po oceni vodje ptujske svetovalne službe Ivana Brodnjaka je škoda, ki jo je prinesla uredba o prepovedi določenih FFS (in s tem tretiranega koruznega semena), na koruznih poljih že vidna. Zaradi izjemne koncentracije strun, ki jih ni mogoče uničiti z drugimi insekticidi, je prizadetih 30 % koruznih polj.
Prlekija • Prvi krajevni praznik Železnih Dveri
Obujajo spomin na Miklošiča
Kljub neprijaznemu in deževnemu dopoldnevu prejšnjo soboto se je na Miklošičevem trgu v Ljutomeru zbralo enajst pogumnežev, ki so se odločili nadaljevati dolgoletno tradicijo pohodov po poteh kulturne dediščine in obujanja spominov na velikega jezikoslovca 19. stoletja prleškega rojaka Franca Miklošiča. Večje število se jim je pridružilo med potjo na že običajni trasi.
Brata Vidovič sta skupaj s prijatelji letos že petnajstič ročno „ostrigla" repiško hribovje.
Na cilju, v Radomerju, je bila ob obeleževanju 1. krajevnega praznika KS Železne Dveri pred domom gasilcev in krajanov osrednja slovesnost. Predsednik KS Marjan Pihlar je v svojem nagovoru z zadovoljstvom poudaril, da so krajani prisluhnili pobudi posameznikov o vsakoletni pripravi krajevnega praznika, s tem pa izrazili željo ne le po druženju, pač pa zlasti dostojnemu poklonu sovaščanu Francu Miklošiča iz Radomerščaka. Med drugim je napovedal enodnevno ekskurzijo prihodnje leto na Dunaj, kjer bodo ob 200. obletnici Miklošičevega rojstva obiskali njegov grob. Slavnostni govornik, domačin in zgodovinar dr. Miroslav Novak, ki živi v Mariboru, je podrobneje orisal Miklošičevo literarno udejstvo-vanje ter z zadovoljstvom ugotovil, da je kar nekaj njegovih del ohranjenih v Pokrajinskem
arhivu Maribor; prihodnje leto ob visokem rojstnem jubileju jezikoslovca bodo razstavljena v Ljutomeru.
Slovesnost ob 1. krajevnem prazniku so popestrili člani pihalnega orkestra Ljutomer, pevski zbor gimnazij e iz Ljutomera, otroci vrtca ljutomerske podru-
žnice Gresovščak in učenci nižjih razredov OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. V športnorekreativ-nih igrah (odbojka na mivki in rusko kegljanje) se je pomerilo šest ekip, najuspešnejša pa je bila vrsta Gresovščaka in osvojila prehodni pokal.
NŠ
Predsednik KS Železne Dveri Marjan Pihlar
Foto: SM
Foto: NS
Foto: MV
Ormož • Zaključili evropski projekt ESFALP
Nogavičke so se predstavile v Romuniji
Osnovna šola Ormož je sodelovala v projektu European Schools for a Living Planet (ESFALP), ki je vključeval 33 evropskih šol iz 9 držav, ki jih povezuje reka Donava in širša tema varovanja voda in okolja. Po uvodnem srečanju v avstrijskem llmizu, kjer so udeleženci izbrali svojo temo delovanja, so vse šolsko leto pridno delali, v maju pa sta se učenka Melinda Skoliber in mentorica Mirjana Meško udeležili zaključnega srečanja v Romuniji.
Za delo v projektu ESFALP so na OŠ Ormož dobili priložnost učenci 7. razreda, saj so učenci 8. in 9. razreda vključeni v projekt Comenius. Njihova tutorka je bila Špela Čučko, učenka 9. razreda, ki se je udeležila tudi uvodnega srečanja v Avstriji. Delo je bilo razdeljeno na Nogavičke (Socks). Tako so se poimenovali, ker so se odločili za dejavnost Ekološki odtis (Footprint) in se ukvarjali z vprašanjem, kako velik je naš odtis, ki ga puščamo v naravi, in na kašen način bi ga lahko zmanjšali. In za to so na šoli skrbele Nogavičke. Veliko dela je potekalo v angleščini, kakor tudi predstavitve na obeh mednarodnih srečanjih.
Med številnimi dejavnostmi skozi vse leto je bila pomembna delavnica v jesenskih počitnicah, na kateri so si omislili projektno pesem ter izdelali pripadajočo koreografijo. Uredili so tudi projektno desko in zbrali ideje, kako zmanjšati ekološki odtis, in jih izdali v obliki zloženke. Izračunali so svoj ekološki odtis, merili nivo osvetljenosti prostorov, eko
Foto: osebni arhiv
Melinda Skoliber in Mirjana Meško se radi spominjata prijetnih dni v Romuniji, kjer sta predstavljali aktivnosti OŠ Ormož v okviru projekta ESFALP in pri tem tudi uživali.
detektivi so ugašali luči in računalnike. V tednu ekološkega odtisa so merili, koliko učenci za prihode v šolo uporabljajo avto in avtobus oziroma prihajajo peš, in proglasili naj ekološki razred. Projektu so namenili tudi naravoslovni dan in dejavnosti. V okviru Eko šole so zbirali zamaške, star papir, Reciklirajmo igrače je bila decembrska akcija, v kateri so zbirali igrače za Rdeči križ. Trudili so se čim več izletov organizi-
rati z vlakom, ki ima prijaznejši ekološki odtis kot pa potovanje z avtobusom.
Na zaključno slovesnost v Romunijo je skupaj z mentorico Mirjano Meško odpotovala Melinda Skoliber, učenka 7. b razreda, ki je pri vseh naštetih aktivnostih najbolj zavzeto sodelovala in je zbrala največje število točk. Povedala je, da je bilo že samo potovanje v Romunijo vznemirljivo, tam pa ji je bilo všeč prav vse. V kratkem
srečanju je bila zajeta obilica dejavnosti, predstavitev, druženja in izleti v okolico. Ogledali so si tudi Bran, grad znamenitega grofa Drakule. Zvečer so jim priredili šov z ognjem in seveda disko. Obe udeleženki sta se pri vseh dejavnostih dobro zabavali. Tudi sami sta poskrbeli za majhno atrakcijo; pri predstavitvi se je učiteljica namreč oblekla v šolsko maskoto - žabo, Melinda pa je nastopila v narodni noši. Predstavili sta vse dejavnosti, tudi projektni ples. Sicer pa so se vse šole zelo potrudile, še posebej tiste, ki ne sodelujejo v drugih evropskih projektih, je povedala Mirjana Meško in dodala, da je izstopala izjemno dobra organizacija srečanja, saj je bila načrtovana vsaka minuta. Všeč jima je bila tudi Romunija, kjer je življenje malo drugačno kot pri nas. V spominu jima bodo ostali gostoljubni ljudje (in romunske ceste, ki imajo precej večje luknje kot naše).
V projektu so sodelovale še tri slovenske šole, tudi OŠ Središče ob Dravi.
Viki Ivanuša
Gorišnica • Uspešno zaključen 6. filmski festival
Vsako leto več filmov
Sredi prejšnjega tedna se je z zaključno slovesnostjo, podelitvijo nagrad in ogledom najboljših nagrajenih filmov v kulturni dvorani gorišniške občinske stavbe zaključil šesti mednarodni festival mladih filmskih ustvarjalcev.
Pobudo za tovrsten festival je pred leti dal gorišniški učitelj in mentor šolskega filmskega krožka Boštjan Rihtar, v izvedbo pa sta se nato vključili še občina Gorišnica in ptujska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Na letošnji festival mladih ustvarjalcev je prispelo skupno kar 39 filmov, ki so jih posneli osnovnošolci in srednješolci. Filmi so bili razdeljeni v dve kategoriji: kategorijo dokumentarnega ter kategorijo igranega filma. V prvi kategoriji je žirija ocenjevala štiri filme osnovnošolcev in enega srednješolcev, v drugi pa je bila konkurenca veliko močnejša, saj so osnovnošolci iz različnih slovenskih in avstrijske šole posneli kar 24 kratkometražnih filmov, v kategoriji srednjih šol pa se je za najvišjo nagrado, zlati klas, potegovalo 10 filmov.
Žirija v sestavi David Sipoš (scenarist in režiser), Andrea Antolic (profesorica) in Lojze Matjašič (dramski igralec) je na koncu odločila, da gre zlati klas za najboljši film v kategoriji osnovnošolskih dokumentarnih filmov v roke gorišniškim osnovnošolcem za film Arhitektura, zlati klas za najboljši srednješolski dokumentarni film pa so prejeli mariborski srednješolci.
V kategoriji osnovnošolskih igranih filmov je zlati klas prejela ekipa mladih filmarjev iz avstrijskega Celovca za film Prijateljstvo, srebrni klas si je prislužila ekipa iz OŠ Brezovica pri Ljubljani za film Sama, bronasti klas pa ekipa iz OŠ Gorišnica za igrani film Kraja testov. Posebno nagrado za izviren filmski efekt so prejeli filmarji iz OŠ Krško za film Izgubljena senca. Iz OŠ Krško so
sicer na letošnji festival poslali kar 12 igranih filmov! V kategoriji srednješolskih igranih filmov pa je zlati klas šel v roke ljubljanskim srednješolcem za film Punca iz Avstrije, prav tako tudi srebrni klas za film Emino morje, bronastega pa so prejeli srednješolci iz Maribora.
Predsednik žirije David Sipoš je letošnjo produkcijo filmov ocenil tako: „Festival mladih filmskih ustvarjalcev iz
leta v leto bolj raste ter pridobiva na teži s kvaliteto filmov. Izmed okoli štirideset prispelih filmov se skozi leta kaže tudi razvoj filmske izobrazbe mladih, ki kažejo vedno večje zanimanje za sedmo umetnost kot tudi vedno bolj izostreno razmišljanje v filmskem jeziku. Mladi pristopajo k pripovedi večkrat zelo premišljeno in zgodbam, ki večinoma izhajajo iz njihovih izkušenj ali burne domišljije, pustijo, da popeljejo gledalca v svet, ki ga mnogi v svoji profesionalni poti večkrat pogrešajo - v svet otroštva, veselja in fantazije. In na poti jim ne stoji nobena tehnična ali druga prepreka - vse so pripravljeni premagati z veliko mero dobre volje in iznajdljivosti."
SM
Pa brez zamere
Saligia
Spremenjen pomen sedmih smrtnih grehov
V zadnji številki Mladine, po mnenju "desnih" najbolj levičarskega tednika pri nas, po mojem pa kar spodobnega časopisa (če odmislimo nekaj prispevkov), ki je sicer v zadnjih (deset) letih nihal v kakovosti, je osrednji intervju namenjen dr. Francetu Bučarju, starosti slovenskega osamosvajanja in nesporni (moralni) avtoriteti, kar se tiče države in razmer v njej, in ki mu niti levi niti desni ne morejo očitati strankarstva ali pripadnosti katerikoli opciji. Ko spregovori dr. Bučar, je vredno prisluhniti. Dobro prisluhniti. Če boste to storili, bo iz tega intervjuja na vas naredila desant naslednja Bučarjeva diagnoza: naša ureditev in dejansko delovanje sistema je popolnoma enako kot v "totalitarističnih" časih. Parlament je le farsa, ki sprejema sklepe, za katere so se že prej dogovorili partijski veljaki in drugi oligarhi. Javnost je skoraj popolnoma izključena iz odločanja, demokratično delovanje sistema pa zgolj puhla beseda, v najboljšem primeru krinka. Tak sistem, tako Bučar, je treba poimenovati direktno in odločno: gre za avtokratski sistem, po delovanju in mehanizmih povsem primerljiv, celo identičen s sistemi, s katerimi smo imeli izkušnje v polpretekli zgodovini.
Veste, kaj je pri celotni stvari najbolj šokantnega? To, da ima Bučar v svojih izvajanjih povsem prav; da je ta sistem dejansko tak. A ne spuščajmo se v detajle intervjuja - če želite, ga preberite sami. Danes se raje osredotočimo na nekaj drugega - to ureditev, v kateri živimo in ki jo tako briljan-tno diagnosticira Bučar, si oglejmo z vsakodnevno-sociolo-škega vidika; z vidika, ki se sleherniku kaže vsak dan in za katerega ni treba biti doktor znanosti, da ga diagnosticirate. Začnimo z ugotovitvijo (ki niti najmanj ni nova ali izvirna), da imajo avtokratski sistemi po svojem ustroju presenetljivo dosti skupnega z ustrojem in delovanjem religije. To se z osupljivo podrobnostjo ter točnostjo kaže tudi v slovenskem barbarskem kapitalizmu (barbarski zato, ker se vse bolj obnašamo barbarsko, polit-kapitalizem pa zato, ker so politika in kapitalisti neločljivi, zajedalska simbioza, ki se hrani na 99 % ljudi).
Ne verjamete? Vzemimo na primer sedem smrtnih grehov, za katere v krščanstvu velja, da se vam, če se jih poslužujete, ne piše nič dobrega (pravilno bi se sicer te grehe naslavljalo kot sedem "naglavnih"grehov, a ostanimo pri običajnem razumevanju). Strašanska SALIGIA (poimenovanje, sestavljeno iz začetnic latinskih imen vseh sedmih) se v teoriji torej ne bi smela prakticirati, a v praksi in realnosti se jih poslužuje veliko ljudi, tako v "božjem občestvu"kot v barbarskem polit-kapitalističnemu sistemu, ki nam vlada. Še več, v tem "posvetnem" sistemu so le-tiprignani do absurda, saj v sedanjosti in barbarstvu, v katerega neizogibno drsimo, teh sedem smrtnih grehov velja celo za znamenje velikega uspeha in sposobnosti, namesto za znamenje moralno in etično sprijene osebe. Oseba, ki se odkrito in brez sramu poslužuje SALIGIA, je pri nas sposobna, spoštovana in polit-gospodarske moči polna oseba, ne pa sprijenec.
Začnimo lepo po vrsti, s prvim. Napuh (lat. Superbia): najbrž morate biti popolnoma ignorantski, da ne vidite, koliko napuha je v vladajočih krogih gospodarsko-politične sprege, pa tudi pri ostalih manjših "uspešnežih". Gremo dalje - pohlep (Avaritia): je treba sploh kaj dodati? Saj berete časopise, mar ne? Tretji smrtni greh: pohota (Luxuria). Danesje biti pohoten na vse, od denarja, slave, moči, vpliva in tako dalje, znamenje zavzetosti, ne pa psihične okvare. Četrta na seznamu je jeza (Ira): bognedaj, da si kdo nakoplje jezo katerega mogočnika. Temu se ne piše dobro in jeza mogočnih je element, ki drži v strahu večino. Peti izmed smrtnih grehov, dandanes pojmo-vanih kot zaželene lastnosti uspešnih: požrešnost (Gula). Najbrž ni treba posebej poudarjati, da požrešnosti ne gre jemati kot lastnosti jedcev, ampak v smislu "nikoli dovolj, zmeraj več in več, grabi, kolikor se da". Številka šest: zavist (Invidia). Zavist je danes prisotna vsepovsod in naj raje sosedu crkne krava, kot da da več mleka kot moja. Udri! In še zadnji, vsekakor pa niti najmanj nepomemben: lenoba (Acedia). Zakaj vložiti v nekaj dosti truda, ko pa to lahko narediš napol ali pa namesto tebe celo nekdo drug? (Velja za vsa področja, od šolanja do vsega ostalega.) Še posebej nevarna in zahrbtna je seveda najhujša vseh lenob, miselna lenoba.
SALIGIA - sedem smrtnih grehov, ki so postali splošno sprejete, tolerirane in zaželene družbene norme. Bog nam pomagaj, če more.
Gregor Alič
Zaključku festivala z ogledom najboljših filmov so se ob mladih filmarjih pridružili še ravnatelj OŠ Gorišnica Milan Šilak, igralec Lojze Matjašič, učiteljica Sabina Pravdič, pomočnica ravnatelja Dragica Petrovič (v prvi vrsti), vodja filmskih delavnic v Avstriji Ciril Murnik in seveda mentor ter pobudnik ideje o festivalu Boštjan Hunjet (v drugi vrsti).
Popravek
V 47. številki Štajerskega tednika je prišlo v članku Rastemo z znanjem do napačnega zapisa imena. Pravilno bi bilo, da sta raziskovalno nalogo predstavili Katja Feguš in Špela Pleh. Za neljubo napako se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
Foto: SM
Ptuj • Vzpostavljeni prvi stiki s knjižnicami pobratenih mest
Knjižnica v pobratenem Saint-Cyru majhna, a zanimiva in prijetna
Trajno povezati knjižnice pobratenih mest in jih spodbuditi k nadaljnjemu sodelovanju je osnovni namen projekta, ki ga v okviru Evropske prestolnice kulture izvajamo v ptujski knjižnici. V sklopu tega projekta smo Marina Jurgec, Milena Doberšek in Tanja Osterman Renault konec marca obiskale knjižnico Bibliothèque municipale George Sand v Saint-Cyr-sur-Loire v Franciji.
Saint-Cyr-sur-Liore je eno izmed šestih s Ptujem pobratenih mest, s katerim je bil protokol o pobratenju podpisan leta 1998. Mestece leži v pokrajini Tou-raine, na desnem bregu Loare, približno 240 km jugovzhodno od Pariza. S I6.0O0 prebivalci navidezno deluje kot severozahodno predmestje znatno večjega, na nasprotnem bregu Loare ležečega mesta Tours. V industrijskem delu Saint-Cyra je krožišče, ki nosi ime po pobratenem Ptuju.
Tours je univerzitetno središče, v katerem se odvija pestro kulturno življenje. Z izjemno bogato zgodovinsko dediščino se uvršča na seznam francoskih umetnostnozgodovinskih mest. Stari del mesta, La Vieux Tours, katedrala sv. Gacijana ter druge mestne znamenitosti nas pritegnejo, da se v mestu, v katerem se je med drugimi pomembnimi osebnostmi rodil tudi pisatelj Honoré de Balzac, zadržimo dlje časa.
Splošna knjižnica v Saint-Cyru nosi ime po francoski pisateljici baronici Amantine Lucile Aurore Dupin (1804-1876), bolj znani pod psevdonimom George Sand. Bila je pomembna intelektualka svojega časa, ki je pisala romane, kratke zgodbe, drame in literarne kritike. Ukvarjala se je tudi s politiko in vlogo žensk v družbi. V svojih delih se je pogosto dotikala socialnih vprašanj.
Knjižnico George Sand nam je predstavila direktorica Annick Gasnault. Nahaja se v pritličju stanovanjskega bloka. Po velikosti in količini gradiva je pri-
Foto: arhiv KIP
Skupaj s predstavniki občine in knjižnice Saint-Cyr-sur-Loire. Od leve: Tanja Osterman Renault, Jocelyne Siviere, Catherine Roussel, Annick Gasnault, Marina Jurgec, Francine Lemarie, Milena Doberšek in Pierre Lardet.
lagojena potrebam prebivalcev in okolja, v katerem deluje. Ima prostorsko in vsebinsko ločen oddelek za odrasle in mladino. Knjižni fond obsega približno 27.000 enot gradiva, predvsem leposlovje ter v znatno manjšem obsegu strokovno gradivo.
Na oddelku za odrasle posebno pozornost posvečajo osebam s slabšim vidom, saj imajo na posebnih knjižnih policah izpostavljene knjige tiskane z večjimi črkami. V knjižnici redno predstavljajo knjižne novosti ter izbrano gradivo na določeno aktualno temo. V časopisni čitalnici imajo predvsem poljudne strokovne mesečnike.
V oddelku za mlade enkrat mesečno pripravijo tematsko srečanje z mladimi bralci. Literarne prireditve za odrasle prirejajo izven lokacije knjižnice, saj za tovrstne aktivnosti v knjižnici nimajo ustreznega prostora.
Ravno na dan ogleda knjižnice so v večernem času organizirali literarno prireditev, posvečeno francoski poeziji. Vabilu k udeležbi smo se z veseljem odzvale. V sproščenem vzdušju prebiranja poetičnih rim je čas hitro minil. Organizatorji so večer domiselno zaključili z izbranimi mislimi in izreki, ki so
jih izžrebali in nato prebirali kar udeleženci sami, pri čemer je marsikateri dodal še kakšno svojo misel ali duhovit komentar.
Naslednji dan nas je na občini sprejela podžupanja gospa Francine Lemarie. Nato smo imeli v občinskih prostorih delovni sestanek, na katerem smo predstavnikom občine in knjižnice predstavili vsebinske in namenske cilje projekta Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje. Povabili smo jih k sodelovanju v projektu, v sklopu katerega bomo izdali monografijo s predstavitvijo knjižnic pobratenih mest, na to temo pripravili razstavo ter organizirali strokovni posvet, ki bo v začetku septembra v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju.
Iz Saint-Cyra smo se vrnile z nadvse lepimi vtisi v želji, da se bodo tudi francoski predstavniki v jeseni na Ptuju počutili tako prijetno in domače, kot smo se v Franciji počutile me.
Milena Doberšek
Foto: arhiv KIP
Prostor za ustvarjalne delavnice in literarna srečanja z mladimi je majhen, a deluje zelo prijetno.
Videm • Vidovi dnevi: dan folklore
Dežne kaplje jih niso prestrasile
V okviru Vidovih dni, ki v občini Videm potekajo ta teden, je bilo v torek zvečer na ploščadi pred občinsko stavbo pisano in pojoče: odvil se je namreč večer folklore s številnimi nastopajočimi in celo precej številnim občinstvom, ki ga niso pregnale niti debele deževne kaplje.
Čeprav je vse do uradnega začetka ob 19. uri kazalo, da dežja kljub nekaj grozečim temnim
oblakom ne bo, pa so se prve debele mokre kaplje kot za stavo usule po obiskovalcih takoj po
Niti dežne kaplje, ki so kar nekajkrat zaporedoma poškropile zbrane in nastopajoče, niso preprečile izvedbe prijetnega večera folklore v Vidmu ...
prvih besedah pozdrava pove-zovalke programa Tatjane Mo-horko. Tako naenkrat, kot so posipale zbrane, so deževne kaplje tudi prenehale namakati vse pod seboj in program se je vendarle začel. Toda deževni oblaki so v toku večera še nekajkrat preizkusili vztrajnost publike in nastopajočih, na koncu pa je vendarle odnehalo vreme, saj je bilo očitno, da bodo zbrani vztrajali, pa četudi pod dežnikom, nastopajoči pa plesali, četudi v dežju ...
Najprej je sicer zbrane, med katerimi sta bila tudi načelnika hrvaških občin Lepoglava Marijan Škvarič in občine Be-dnja Mirko Bistrovič, pozdravil župan Friderik Bračič, ki je poudaril, da so Vidovi dnevi že
tradicionalno namenjeni druženju ljudi, letos pa so jih v občini obogatili še s pestro kulturno, zgodovinsko, kulinarično in vinsko ponudbo v Vidovi kleti. Slednjo je bolj podrobno predstavila mariborska vinska kraljica Ksenja Arbeiter, sicer doma iz Cirkulan: „Ponosni smo lahko na naše vinogradnike iz Haloz, ki so dokazano najboljša vinogradniška lega na svetu. To potrjujejo tudi haloški vinogradniki in vinarji s svojimi odličnimi vini, ki jih te večere ponujajo v Vidovi kleti, kamor ste vabljeni tudi nocoj."
Večer se je nadaljeval z nastopi več folklornih skupin; najprej so na odru zaplesali člani najmlajše otroške folklorne skupine Folklornega društva (FD) Lancova vas, ki štejejo od komaj pet pa tja do 12 let. Pod mentorstvom Simone Cebek so odplesali točko z naslovom Koruzno stročje. Naslednji so nastopili gostje s Hrvaške, skupina Kavalirji, ki se lahko pohvali z osvojeno najvišjo hrvaško glasbeno nagrado porin. Za njimi so oder zasedli plesalci starejše otroške folklorne skupine FD
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
Zakaj nismo konkretni in bolj jasni?
V prejšnjem Komentarju tedna sem razmišljal o perspektivah našega območja, okolja, v katerem živim že kar veliko let, in za katerega menim, da ima perspektivo. Omenjal sem turizem, okolje, hrano in podobno ter potrebo po viziji in usklajenosti. In v tem času se je zgodila ptujska razvojna konferenca, od katere sem pričakoval veliko, pričakoval tudi odgovor o tem, ali so moja razmišljanja podobna drugim, ki jim ni vseeno za to območje. Po prebranih poročilih, konference se namreč nisem udeležil, sem bil kar precej razočaran. Verjamem, da so imeli udeleženci in udeleženke voljo in željo prispevati k snovanju vizije in programa razvoja tega območja, ne samo Ptuja, čeprav je bila konferenca namenjena Ptuju. Pričakoval sem konkretne ideje, točno opredeljena področja in programe ter njihove nosilce. Torej, kaj bomo delali in kdo bo kaj naredil. Mislim pa, da je bilo preveč povedanega o tem, kako delamo in kako bi delali. Zato precej mnenj o slabi praksi državnih organov in države, birokratskih ovirah, napakah v šolskih programih in šolanju potrebnih kadrov in podobno. Skratka, govorjenje predvsem o stanju v družbi in državi, po domače rečeno jamranje nad stanjem in nemočjo. Ne rečem, da temu ni tako. Vendar nam to pri snovanju vizije in programov ne koristi. Prej zavira in omejuje naša razmišljanja in nas odvrača od glavnih stvari. Če pa že govorimo o težavah, potem pa navedimo firme, ki zaradi takšnih težav in ovir niso prišle v naše okolje in odprle delovnih mest! Ponavljanje splošnega ni produktivno. Sam se pri razmišljanju ne omejujem na Ptuj, temveč najmanj na Spodnje Podravje oziroma širšo okolico Ptuja, torej tudi na Ptujsko in Dravsko polje ter Haloze in Slovenske gorice. Zato sem morda res preveč pričakoval od ptujske razvojne konference, ki ni izpolnila mojih pričakovanj. Upam, da bodo v zaključkih in usmeritvah vnesli podrobnejšo vizijo in napotke za pripravo projektov, ki bodo to okolje popeljali v mirno obdobje gospodarskega in splošnega napredka ter spodbudnega okolja za nas in tiste od drugod, ki bodo pri nas videli svojo prihodnost. Sicer bo to še en iz niza projektov o razvoju predvsem turizma na Ptuju, ki jih je bilo do sedaj veliko in žal niso dali pričakovanih rezultatov. To pa zato, ker ni bilo izvedbe. Vedeti moramo, kdo bo kaj pripravil, kdo bo kaj sprejel, kdo bo kaj in kako izvedel ter kdo bo vse to zagnal, vodil in usklajeval. Sicer je prepuščeno stihiji in naključjem, torej morda bo, morda pa tudi ne. Prepuščeno skratka samo sebi. To pa ni dobro. Za naše okolje so najbolj odgovorni tisti, ki smo jih izvolili, torej župani in občinski sveti. V zmoti so, če mislijo, da lahko odločajo le o zbiranju in porabi davkoplačevalskega denarja, skratka o proračunu. Tudi, seveda. Razvoj okolja pa na osnovi vizije lahko usmerjajo z različnimi spodbudami in ugodnostmi za tiste, ki bodo izvajali vizijo in dodali še kaj, za druge pa so višji davki in prispevki. Skratka, da se, če se hoče in zna!
Lancova vas, nato pa še starejši odrasli plesalci FD Lancova vas s spletom plesov pod naslovom Coprnica, ki so se že uvrstili tudi na letošnje državno tekmovanje folklornih skupin. Zaslužen aplavz so si prislužili tudi plesalci folklorne skupine KD Rogoznica s Ptuja s plesi na šaljivo tematiko Večer v skednju. Posebne pozornosti pa so bili
deležni gostje s Slovaške, iz vasi Draževce v bližini mesta Nitra, ki so pobrateni s FD Lancova vas. Prikazali so njihove običaje, povezane s koncem žetve na poljih. V zaključnem delu večera folklore pa so se zbranim predstavili še folklorni plesalci iz FD Pobrežje ter mlajša odrasla skupina FD Lancova vas.
SM
Med nastopajočimi so bili tudi folklorni plesalci iz Slovaške, ki so prikazali svoje običaje, povezane z žetvijo.
Foto: SM
Foto: SM
10. Poli maraton
Jubilejna prireditev uspela v vseh pogledih
Stran 12 »Udeležba na takšnem dogodku je velik družabni doghodek«
Stran 13
Nogomet
70 ekip, 900 nogometašev, 2500 gledalcev
Stran 14
Nogomet
Napredujejo novinci iz Majšperka
Stran 14
Tenis
Nina zmagala na turnirju TE v Čakovcu
Stran 15 Športno plezanje
Markovičeva na uvodni tekmi DP razred zase
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
V Dobu reagirali kot v Kidričevem lani
Foto: Črtomir Goznik
Poti Aluminija in Doba se razhajajo: prvi gredo v 1. ligo, drugi ne.
Nogometaši Doba so si prek dodatnih kvalifikacij s Triglavom sicer na igrišču priborili napredovanje v 1. ligo, vendar je vodstvo kluba po tehtnem premisleku odločilo, da tega izziva ne bodo sprejeli. Glavni razlog je - tako kot v primeru Aluminija lani - neizpolnjevanje infrastrukturnih licenčnih pogojev za 1. ligo.
Na uradni klubski spletni strani je predsednik kluba Bojan Gasior poudaril: »Spisali smo pravljico, v kateri smo se
postavili v bok največjim klubom v Sloveniji. S svojo skromnostjo, korektnostjo in načrtnim delom smo poželi velike simpatije in športni ugled v javnosti. Prva liga je realnost in treba se je samo preizkusiti.
In ker so v življenju vedno pozitivne in negativne strani, smo se tudi v Dobu kar hitro srečali z realnostjo, da pač športni dosežki za napredovanje in igranje v 1. SNL niso dovolj. Kot poudarjamo, so pozitivni dosežki prehiteli razvoj
na področjih, ki jih v preteklosti nismo mogli razvijati. Stadion in infrastruktura sta postala ovira, s katero ne moremo realizirati naših želja. Ugotovitev licenčne komisije pri NZS je bila korektna in natančna, vendar s prezahtevnimi pogoji, da bi jih lahko odpravili v dogle-dnem času.«
Kdo bo namesto Doba zapolnil vrzel v 1. ligi zaenkrat še ni jasno, najverjetneje pa bo to kranjski Triglav.
Številni klubi že
■ v- mrn	m	m
pričeli s pripravami in trgovanjem
V preteklem tednu je več klubov že začelo s pripravami na novo prvenstvo, predvsem klubi, ki bodo nastopali na evropskem prizorišču (Maribor, Olimpija, Mura 05, Celje). Ob tem so bili omenjeni klubi tudi med najbolj aktivnimi glede kadrovanja.
Pri Muri 05 so tako podaljšali pogodbo s trenerjem Antejem Šimundžo, iz Maribora pa je na posojo prišel Aleš Majer.
Nogomet • EP 2012
Nizozemci in Rusi so že doma
Na Poljskem in v Ukrajini se končuje prvi del evropskega prvenstva - v torek bodo na sporedu zaključne tekme predtekmovalne skupine D.
Skupina A se je končala tako, kot je predvideval le malokdo. V nadaljnje tekmovanje sta namreč napredovali ekipi Češke in Grčije, izpadli pa sta reprezentanci Rusije in Poljske. Prva je v uvodnih dveh tekmah premagala Čehe in remizirala s Poljaki, pričakovano uvrstitev v naslednji krog pa jim je preprečila ekipa Grčije, ki jih je ugnala v neposrednem obračunu. Za grškega kapetana Ka-ragunisa in druščino je to velik uspeh, napredovanje pa za prezadolženo deželo pomeni kanček veselja in upanja. Grki so obrambni model igre in izkoriščanje priložnosti iz prekinitev dodobra izpopolnili že v kvalifikacijah, uspeh pa jim je prinesel tudi na samem EP.
Veliko razočaranje za domače navijače pa pomeni tudi izpad Poljske. Ti so - resnici na ljubo - pokazali premalo in si napredovanja niso niti zaslužili. Le čakanje na prebliske Lewan-
. V« —
Grki so presenetili Ruse in jih z minimalno zmago poslali domov.
dovskega in Blaszczykowskega (oba Borussia Dortmund) je pač premalo za resno konkuriranje agresivnejšim tekmecem.
Tudi v skupini B je prišlo do nekoliko presenetljivega razpleta, saj so se od EP poslovili Nizozemci, eni izmed favoritov za končno zmagoslavje. Še enkrat več se je izkazalo, da je pozitivno vzdušje v reprezentanci eden izmed ključnih dejavnikov za uspeh, tega pa pri Nizozemcih v Ukrajini ni bilo. Dolgo so pretili tudi Dan-
ci, vendar so na koncu Nemci vendarle pokazali dovolj zbranosti in jih ugnali na odločilni tekmi. Razplet pa bi lahko bil tudi drugačen, če bi španski sodnik sredi drugega polčasa po prekršku nad Bendtnerjem pokazal na enajstmetrovko za Dance, obenem pa izključil Badstuberja ... A to se ni zgodilo in Nemci so se na poti v četrtfinale pridružili Portugalcem. Te je v zadnjem srečanju v nadaljnje tekmovanje s svojima mojstrovinama popeljal
Z ekipo trenirata tudi Vedran Vinko in Arpad Vaš, ki sta v pretekli sezoni igrala pri Nafti. Poleg omenjenih prihodov so se v klubu znašli pred odhodi: Žiga Kous odhaja v Domžale, Timotej Dodlek in Rajko Rep pa se vračata v Maribor.
V Mariboru treningov ni začel Dalibor Volaš, ki se je vrnil k moldavskemu Šerifu, vendar obstaja možnost, da bo tudi v naslednji sezoni nosil dres Maribora. V Nafto posojeni igralec Maribora, Gabriel da Silva, se ne bo vrnil v Maribor, saj naj bi prejel zanimivo ponudbo iz tujine.
Nogometaši Celja bodo v novi sezoni igrali pod vodstvom novega trenerja. Prvo ekipo bo namreč vodil Marijan Pušnik, dosedanji trener Damijan Romih bo njegov pomočnik, trener vratarjev bo še naprej Mladen Daba-novič. Igralsko zasedbo so okrepili trije novinci: Marko Tuomas Kolsi (prej Rudar), Gregor Bajde in Blaž Vrho-vec (oba Interblock), s klubom pa je pogodbo podaljšal tudi Marko Krajcer, nekdanji član Aluminija.
Dosedanji rezultati:
skupina C (2. krog):
Italija - Hrvaška 1:1 (1:0); strelca: Pirlo 39.; Mandžukic 72.;
Španija - Irska 4:0 (1:0); strelci: Torres 4., 70., Silva 49., Fabregas 83.;
3. krog: Španija - Hrvaška, Italija - Irska;
skupina D (2. krog):
Ukrajina - Francija 2:0 (0:0); strelca: Menez 54., Cabaye 57.;
Švedska - Anglija 2:3 (0:1); strelci: Mellberg 59., 49., Carrol 23., Walcott 64., Welbeck 78.;
3. krog: Anglija - Ukrajina, Švedska - Francija;
skupina A (3. krog):
Češka - Poljska 1:0 (0:0); strelec: Jiraček 72.;
Grčija - Rusija 1:0 (1:0); strelec: Karagounis 45.;
skupina B (3. krog):
Portugalska - Nizozemska 2:1 (1:1); strelca: Ronaldo 28., 74.; Van der Vaart 11.;
Danska - Nemčija 1:2 (1:1); strelci: Krohn-Dehli 24.; Podolski 19.; Bender 80.
Ronaldo, ki je na uvodnih dveh srečanjih ostal velik dolžnik. »Eksplodiral« pa je še v pravem trenutku .
Prva četrtfinalna para sta tako Češka - Portugalska (21. 6. ob 20.45) in Nemčija - Grčija (22. 6., ob 20.45).
Jože Mohorič
Do sprememb je prišlo tudi v Domžalah. V daljno Molda-vijo se bo k moldavskemu prvaku Šerifu iz Tiraspola (člana tega kluba sta tudi Dalibor Vo-laš in Miral Samardžic) podal Tadej Apatič. Na drugi strani so se okrepili z najboljšim strelcem 2. lige Goranom Vukom (Roltek Dob). Tako se bo Goran pridružil bratu Slobodanu, ki je v Domžalah že dlje časa.
Aktiven je tudi koprski prvo-ligaš, kjer je najbolj odmevno ime Mladen Rudonja. A nekdanji član zlate generacije ne bo aktiven na igrišču, ampak bo v Kopru deloval kot vodja stroke. Na Obali so se razšli z nekaterimi igralci, ki so jim po-
tekle pogodbe; tako odhajajo Milan Osterc, Danijel Mar-četa, Davor Bubanja, Siniša Linič in Srebrenko Posavec.
Nekaj novosti se je zgodilo tudi pri Olimpiji: najpomembnejši je seveda odhod Dareta Vršiča v dunajsko Austrio, razšli pa so se tudi z Milanom Andelkovičem, Damir'em Botonjičem in Enesom Ru-jovicem. Na strani prihodov lahko izpostavimo Damjana Trifkovica (doslej Rudar Velenje), Franklina Williama Vicenteja in Arisa Zarifo-vica (oba Gorica), ki so se že priključili ekipi, ki jo bo vodil Ermin Šiljak.
Jože Mohorič
Rokomet • Kvalif. za SP
Slovenija gre na SP
Reprezentanci Slovenije se je po šestih letih zatišja uspelo uvrstiti na SP, ki bo v Španiji potekalo januarja 2013. V zadnjih dveh kvalifikacijah za SP so nas izločili Slovaki ter Madžari, reprezentanco pa sta vodila Miro Požun in Noka Ser-darušic. Zanimivo: v obeh kvalifikacijah je vlogo pomočnika trenerja opravljal Boris Denič. Zgleda, da se je aktualni selektor iz hudih spodrsljajev le nekaj naučil ...
Uvrstitev na prvenstvo je v teh težkih časih za rokomet in nasploh za šport v Sloveniji velikega pomena. Varovanci trenerja Deniča so v Guimaraesu lažje kot kaže končni rezultat (27:26; 13:8) ugnali Portugalsko. Igra Slovenije na Portugalskem je bila za prestavo višja oz. boljša kot pred tednom v Stoži-cah. Obramba, na čelu z odličnim Gorazdom Škofom, je bila čvrsta, napad pa soliden. Čiste priložnosti iz protinapadov ter sedemmetrovke Portugalcev je z lahkoto zaustavljal Škof. Ko si v formi, kot je Škof v zaključku sezone, vse izgleda lahko ter enostavno. Tudi z enostavnimi prehodi kril na črto so Slovenci brez večjih težav razbijali Portugalsko obrambo 5 - 1. Polčas se je končal 13:8 v prid Slovencev in potnik na SP je bil znan. V 2. polčasu je popu-
Marko Bezjak postaja pomemben člen igre Slovenije.
stila zbranost naših rokometa-šev predvsem v napadu. Svojo premoč v kvaliteti so Slovenci kronali v zaključku tekme, ko so brez večjih težav zabeležili zmago. Skupno je Slovenija slavila z izidom 58:52 in se še šestič uvrstila na SP. Denič je s svojim načinom razmišljanja in treniranja Slovenijo popeljal do solidne reprezentance, ki je na minulem EP osvojila 6. mesto, vidno vlogo pa bi Slovenci spet lahko igrali v Španiji. Tisti, ki je takoj pomislil na kakšno izmed medalj, se krepko moti, saj je za nas na velikih tekmovanjih izjemen uspeh vsaka uvrstitev od 5. do 8. mesta.
UK
Švedi ostali brez SP
Za največje presenečenje kvalifikacij so poskrbeli Črnogorci, ki so doma z dvema zadetkoma ugnali Švedsko in ji zaprli vrata svetovnega prvenstva. Iz bivše skupne države bo na SP nastopalo kar pet reprezentanc od šestih: Slovenija, Hrvaška, Srbija, Črna Gora in Makedonija, spodrsnilo je le Bosni in Hercegovini, ki jo je izločila rokometna velesila Nemčija.
Rezultati povratnih tekem: Češka - Rusija 27:31; 22:23, Črna Gora - Švedska 20:18; 21:22, Norveška - Madžarska 31:27; 21:27, Avstrija - Makedonija 30:27; 21:26, Nizozemska - Islandija 24:32; 27:41, BiH - Nemčija 33:24; 24:36, Belorusija - Slovaška 24:25; 26:24, Poljska - Litva 26:22; 24:17.
Foto: Črtomir Goznik
Samo Glavnik, dr. Roman Glaser in Rene Glavnik v vedrem razpoloženju pred pričetkom kolesarskega maratona
Kolesarjenje po čudoviti pokrajini je doživetje posebne vrste.
10. Poli maraton
Foto: Marjan Keiner
Foto: Črtomir Goznik
Pred maratonom in po njem bilo poskrbljeno za sprostitev utrujenih mišic.
Jubilejna prireditev uspela v vseh pogledih
Foto: Črtomir Goznik
Med množico sodobnih koles so posebej izstopali starodobniki; lastniki so na svoja kolesa zelo ponosni.
Foto: Črtomir Goznik
Najmlajši so se podali na 3 km dolg Poli snack maraton.
Pričakovanja pred jubilejnim, 10. Poli maratonom, so vsebovala dobršno mero previdnosti, saj so se organizatorji odločili za spremembo tradicionalnega septembrskega termina na junijskega. Zadnji tedni pred dogodkom so postregli z oblico spremenljivega vremena, ki je organizatorjem povzročal dodatne skrbi. »Kar bo, pa bo, upamo na najboljše,« je pred dogodkom napovedoval Rene Glavnik, eden od »očetov« Poli maratona.
Prav Rene pa je bil udeležen v enem izmed zanimivih dogodkov, ki so posredno vezani na maraton. Ko je namreč pred tednom gostoval v studiu Radia Ptuj in prek skupnega nočnega programa (SNOP) predstavljal Poli maraton poslušalcem iz cele Slovenije, ga je po zaključku oddaje, približno ob pol dveh ponoči, ustavil policist. »To se mi je zgodilo drugič v življenju; prvič me je policija ustavila davnega leta 1962, ko sem se iz Maribora vračal iz treninga speedway Torej je bila okrogla, 50. obletnica. Nisem poskusil niti kapljice alkohola, a sem vseeno moral pihati; kot dokaz imam tukaj v žepu instrument za 'pihanje', ki ga niti uporabiti nisem znal pravilno,«
je v svojem slogu pripovedoval Rene. Če je bil to slab začetek, pa se je na koncu vse izteklo z oceno - odlično!
Brez zapletov pa vseeno ni šlo. Za takšnega bolj odmevnega je poskrbela zapora glavnega ptujskega mostu čez reko Dravo. To je številnim udeležencem iz celotne Slovenije, predvsem tistim iz bolj oddaljenih krajev, otežilo dostop do Moškanjcev. Tako so se še tik pred 11. uro proti letališču vile kolone vozil s kolesi na strehah. V bližini letališča pa jih je čakal prijazen sprejem: številna urejena parkirišča in ustrežljivi redarji in policisti, ki so jih usmerjali. Pred začetkom je bilo poskrbljeno celo za takšne ugodnosti, kot je masaža nog, prigrizek za najmlajše v obliki namazov in celo manjša popravila koles. Bolj se je bližala 11. ura in start, večja gneča je bila pred startnim položajem. Ko je točno ob uri dr. Roman Glaser s strelom iz startne pištole dal znak za začetek Maxi Poli maratona (62 km), se je skozi startni prostor začela viti nepregledna množica kolesarjev, ki je pojenjala šele po dobrih 15 minutah. Ko se je prizor ponovil še na startu Mini Poli maratona (30 km), je bilo vsem jasno, da gre za izjemno veliko število udeležencev, zagotovo
več kot 5 tisoč. Med njimi so bili številni domačini iz širšega ptujskega okoliša, ogromno pa jih je prišlo tudi iz drugih krajev Slovenije. Tako smo slišali gorenjsko, ljubljansko, dolenjsko, primorsko, koroško in še kakšno narečje, precej pa je bilo tudi gostov iz sosednje Hrvaške. »Poseben pozdrav za Varaždince in Čakovčane,« je Rene spodbujal goste ter dodal: »Varno in počasi, za vsakim ovinkom vas čaka policist.«
Posebej poskrbljeno za najmlajše
Kolona kolesarjev se je nato raztegnila čez Dornavo, Paci-nje, Podvince, Ptuj, Placar, Ja-nežovce, Gomilce, Destrnik, Svetince (tu so se tisti na krajši progi obrnili proti Levanjcem in Spodnjemu Velovleku), Trnovsko vas, Vitomarce, Grlin-ce, Gabrnik, Juršince, Gomilo, Sakušak, Polenšak, Žamence in prek Dornave nazaj do Moškanj-cev. Kolesarje so na poti čakale tradicionalne okrepčilne postaje (na destrniškem hribu, pred Vitomarci, na Gomili in na Po-lenšaku), veliko pa jih je zasedlo tudi številna gostišča ob progi (simbolično ali ne: Recesija je bila najbolj oblegana ...).
Organizatorji so tokrat pose-
bej dobro poskrbeli za najmlajše. Ti so najprej kolesarili na 3 km dolgi progi, po uspešno opravljeni nalogi pa so bili deležni posebnega programa in animacij v otroškem šotoru. Za njih pa so bile pripravljene tudi številne delavnice slikanja.
Ko se je večina rekreativcev že vrnila na izhodiščni položaj, se je začel tisti najbolj družabni del - okrepčilo v šotoru in številne izmenjave mnenj, debate, šale . »Jaz sem občasno gost pri gorenjskih prijateljih, oni pa pridejo v naše kraje ob Poli maratonu,« je izmenjavo opisal Darko, ki pa še zdaleč ni edini takšen primer. Predvsem Go-renci in Notranjci (v obeh regijah je kolesarstvo zelo razvito) ob Poli maratonu v večjem številu spoznavajo lepote Haloz in Slovenskih Goric.
Na odru je medtem pod taktirko Natalije Škrlec in Marjana Nahbergerja potekala podelitev zahvalnih priznanj, razglasitev izstopajočih dosežkov in podelitev nagrad, dr. Glaser pa je sporočil tudi uradno število registriranih udeležencev: 5750. Največja skupina je tudi letos prišla iz Taluma. Zadovoljstvo organizatorjev temelji predvsem na zadovoljnih udeležencih; ti so in bodo tudi v prihodnje njihovo vodilo.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Zavzeto sodelovanje najmlajših na animacijah v otroškem šotoru
Po napornem kolesarjenju se prileže umetniško ustvarjanje ...
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki priznanj za dolgoletno sodelovanje pri organizaciji Poli maratona.
Priznanja so prejeli tudi najstarejši in najmlajši udeleženci 10. Poli maratona.
Izjave po maratonu
»Udeležba na takšnem dogodku je velik družabni dogodek
Talum, Nežka, Sigi, štirje letniki 2011 ...
Najštevilčnejša je bila ekipa kidriče-vskega Taluma, v kateri je kolesa poga-
njalo 783 kolesarjev in kolesark, drugi so bili člani Sindikata vzgoje in izobraževanja (223), tretji pa člani Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev (125).
Najstarejša udeleženka je bila 84-letna Nežka Medved iz Ptuja, v moški katego-
riji pa je ta naziv osvojil leto mlajši Sigi Schubert od Sv. Tomaža. Organizatorji so nagradili tudi štiri najmlajše udeležence, vse rojene v letu 2011. Posebna nagrada je šla v roke tudi najatraktivnejši skupini - skupini Rovtarjev.
«
Dr. Roman Glaser, generalni direktor Perutnine Ptuj:
»Poli maraton se je iz relativno skromnega začetka razvil v največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji. Letošnja prireditev je bila znova takšna, kakršno smo si lahko samo želeli, začinjena s številno udeležbo in zadovoljnimi obrazi udeležencev. Nismo pa zadovoljni samo organizatorji, ampak celoten okoliš, saj pripeljemo v naše kraje veliko število gostov iz celotne Slovenije in tudi onkraj meja. To je uspeh vseh nas, ki smo razvijali kolesarstvo v naših krajih in ga uveljavili kot splošno gibanje. Maraton pripravljamo štirje partnerji, trdno jedro je enako že 10 let, zato je tudi letos vse potekalo brez resnejših zapletov. Sporočilo Poli maratona je jasno: Perutnini produkti so produkti za široke množice, za vse generacije, za ljudi, ki želijo živeti dinamično, sodobno, in za ljudi, ki uživajo ob hrani in v življenju nasploh.
Poli maraton je prišel do točke, ko bomo težko povečevali število udeležencev, saj obstajajo lokalne organizacijske in logistične omejitve. Vsekakor pa se bodo priprave na 11. pričele že zelo kmalu, z majhnimi modifikacijami pa bomo zagotovo prišli tudi do številke 20.«
Rene Glavnik: »Zavedamo se, da je zapora ptujskega mostu nekatere ljudi, ki so prihajali od daleč, spravila v slabo voljo, vendar smo se vsem vljudno opravičili. Na samem maratonu je vse potekalo v najlepšem redu, brez resnejših poškodb. Ljudje so v glavnem spoštovali cestnoprometne predpise in pazili drug na drugega, kar je za nas odlična popotnica za naprej. Vesel sem tudi zaradi tega, ker se ga udeležuje tudi vedno več ljudi izza slovenskih meja: iz Hrvaške, Avstrije, tudi iz Italije, iz okolice Trsta so prišli. Velika večina odzivov je pozitivnih, vedno se najdejo tudi kritiki, kar pa poskušamo upoštevati pri naslednjih izvedbah. Res pa je, da že sedaj vsem udeležencem nudimo zelo veliko. Težko bi našli maraton, na katerem udeleženci za prijavnino prejmejo več.«
Branko Vodušek, Dialog company: »Letošnji Poli maraton smo pričakovali nekoliko s strahom, predvsem zaradi preložitve termina in vremena. Po koncu lahko rečem, da je izpadel nad vsemi pričakovanji, predvsem zaradi številčne 'rumene množice' in zaradi raztegnjene kolone udeležencev. Ob trdem delu v vseh desetih letih smo veseli, da je tudi serija srečnih naključij pripomogla k temu, da je dogodek zrasel do največjega rekreativnega kolesarskega dogodka v Sloveniji.«
Jože Bračič, direktor Radio-Tednika Ptuj: »Kljub temu da imajo mladi ob koncu šolskega leta številne obveznosti, se je izbira junijskega termina izkazala za pravilnega. Sam danes nisem bil med aktivnimi udeleženci, vendar sem množico spremljal v spremljevalnem avtomobilu: odzivi ljudi so bili zelo zelo pozitivni. V družbi Radio-Tednik podpiramo številne množične športne, kulturne in humanitarne prireditve v našem okolju, pri Poli maratonu smo od samega začetka. Ocenjujem, da je to za nas pomembno sodelovanje in smo lahko z njim zadovoljni.«
Nežka, najstarejša udeleženka 10. Poli maratona: »Sodelovala sem na vseh dosedanjih Poli maratonih, vesela sem, da sem ga uspela prevoziti tudi letos. Že 15 let imamo redno kolesarsko sekcijo, imenovano Zakaj, in tedensko prevozimo približno 30 do 50 km. Letos sem sodelovala na malem maratonu, ker pa smo se s kolesi pripeljali že s Ptuja, bomo skupaj naredili kakšnih 50 kilometrov.«
Slavko Krajnc, predstavnik najštevilčnejše ekipe Talu-
ma: »Poli maratona se tradicionalno udeležujemo že od samega začetka. V Talumu skrbimo za zdrav način življenja, udeležujemo se športnih in drugih prireditev, tako da lahko potem lažje opravljamo delovne obveznosti, pa tudi siceršnje, domače. Udeležba na takšnem dogodku je tudi velik družabni dogodek, ker gre za dogodek v lokalnem okolju, je to toliko pomembneje. Veseli smo tega priznanja, ki smo ga sedaj prejeli že nekaj let zapored. Tudi v bodoče se bomo trudili, da čim več naših ljudi pripeljemo na ta maraton.«
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Na odru v Moškanjcih se je predstavila plesna skupina OS Gori- Posebno priznanje za najštevilčnejšo skupino je tudi letos prejela šnice.	skupina iz Taluma - kolesarilo jih je kar 783!
Kolesarili smo varno. Pa vi?
Danes se že vsi zavedamo, da ¡e aktiven življenjski slog pomemben spremljevalec našega vsakdana. Z njim premagujemo hiter življenjski tempo, stres in tako pripomoremo k dobremu počutju. V poletnih mesecih boste zagotovo veliko naredili za vaše dobro počutje in telesno pripravljenost, če boste sedli na kolo in se odpeljali v naravo. Kolesarjenje izboljšuje in ohranja zdravje, je večstranska fitnes vaja, ki izboljšuje moč, vzdržljivost in kardiovaskularni sistem. Telo je pred kolesarjenjem dobro ogreti z nekaj preprostimi razteznimi vajami, saj se tako izognemo morebitnim poškodbam. Vselej pazite na promet, na voznike, predvsem pa v kolesarjenju
Kolenski trak
uživajte. Športna aktivnost pozitivno vpliva na naše dobro počutje. Za vse ostalo smo tukaj z našimi izdelki iz sveta športne medicine. V soboto smo se vsi prepričali, da je kolesarjenje zares odlična vadba in v lepem vremenu ob uporabi špor-tnomedicinskih pripomočkov Mueller prekolesarili najdaljšo traso desetega Poli maratona. Športnomedicinski pripomočki Mueller so namenjeni vsem rekreativnim in profesionalnim športnikom ter ostalim s poškodbami ali bolečinami. V svetu športne medicine vemo, da je varnost na prvem mestu. Čelada, ustrezna oblačila in obutev so pri kolesarjenju najpomembnejši elementi varnosti.
Mueller balzam
Udobneje in varneje boste vozili z izdelki iz športnega kataloga Mueller. Obiskovalke in obiskovalci desetega Poli maratona so se že prepričali o naši pestri in vsestranski ponudbi ter na kraju dogodka z našo predstavitvijo preizkusili, kateri so tisti izdelki, ki so najbolj primerni za kolesarjenje. To so le nekateri izdelki, s katerimi boste lahko sedli na kolo varno, kolesarili dlje in pri tem preprečili morebitne poškodbe. Za več informacij nas obiščite, prelistajte naš katalog in se prepričajte o pestri in vsestranski ponudbi udobnih pripomočkov športne medicine Mueller. www.muellersportsmed.si/
Kinesiology trak
je namenjen boljšemu utiranju in dviganju pogačice
je mazilo, ki sprošča mišično napetost terga priporočamo pred obremenitvijo mišic in po športni aktivnosti.
poveča mobilnost in pospeši regeneracijo mišic.
Ne pozabite - s športom krepite svoje telo in dobro počutje. Športajmo z Muellerjem!
(PR)
Nogomet • Mednarodni turnir najmlajših v Kidričevem
70 ekip, 900 nogometašev, 2500 gledalcev
Kidričevo je bilo v soboto in nedeljo pravo nogometno mravljišče. Domači Aluminij je namreč organiziral 3. mednarodni nogometni turnir selekcij U-7, U-8, U-10 in U-12. Na njem so sodelovale ekipe iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in BiH. V dveh dneh je na igrišča stopilo prek 900 nogometašev iz cca 70 klubov, turnir pa je spremljalo več kot 2500 gledalcev. Znova so se z odlično organizacijo izkazali člani domačega kluba, ki so kljub ogromnemu številu udeležencev in spremljevalcev poskrbeli za tekoč program. Se enkrat več se je pokazalo, kakšno kapaciteto ima kidri-čevski nogometni kompleks, saj so se tekme odigravale na šestih igriščih. Za piko na i je poskrbelo lepo sončno vreme.
Mladi nogometaši so vsekakor dali vse od sebe in mirno lahko zapišemo, da je bil nogomet na zavidljivi kakovostni stopnji. Pri vseh ekipah je vidna dobra tehnična in taktična priprava, kar samo potrjuje strokovno in načrtno delo v klubih.
Foto: Črtomir Goznik
V kategoriji U-8 so slavili mladi igralci Aluminija.
V soboto so v konkurenci U-7 prvo mesto osvojili mladi nogometašu Mure, ki so prikazali zelo dobro igro. Nogometaši Aluminija so osvojili 9. mesto. Pri selekcijah U-10 so se naslova veselili naraščajniki hrvaškega nogometnega giganta
Foto: Črtomir Goznik
Mladi so v Kidričevem prikazali veliko nogometnih veščin.
Hajduka iz Splita, presenetili pa so igralci iz Slovenske Bistrice, ki so bili drugi. Prva ekipa Aluminija je bila 8., druga 11., nogometaši NS Poli Drava s Ptuja so osvojili 13. mesto.
Tudi v nedeljo so je bilo zanimivo in razburljivo na vsaki tekmi posebej. Vsaka ekipa si je želela biti zmagovalec ali vsaj čim višje v končni razvrstitvi. Mogoče je bilo v nedeljo celo malce prevroče za igranje, vendar to ni veljalo za domače igralce v kategoriji U-8, ki so se na koncu veselili 1. mesta. Očitno je, da so varovanci trenerja Saše Gajserja v dobri formi. V skupini za prvo mesto so po dveh zmagah - s Celjem 5:1, z NŠ Poli Dravo 1:0 - zmagovalno dvignili roke. Pokal so prejeli iz rok župana občine Kidričevo Antona Leskovarja in direktorja Taluma Marka Drobniča.
Postava Aluminija U-8:
Nogomet
25 let od napredovanja Aluminija v 1. SML
Nekdo bi rekel, da se ob uvrstitvi Aluminija v 1. slovensko ligo prirejajo številna slavja in srečanja, vendar so bile te obletnice načrtovane že veliko pred tem, ko je uprava Aluminija prižgala zeleno luč za napredovanje. Letošnje leto je zares bogato s številnimi pomembnimi obletnicami iz preteklosti, ena takšnih je 25-letni-ca uvrstitve mladinske ekipe v 1. slovensko mladinsko ligo.
Iz tedanje generacije je izšlo veliko odličnih nogometašev, med njimi sta bila tudi
dva reprezentanta: Damjan in Sašo Gajser. Sašo je zbral kar 27 reprezentančnih nastopov, Damjan pa 11. Med drugimi velja omeniti Marka Kmetca, ki je bil v sezoni 2002/03 v dresu Olimpije najboljši strelec slovenskega prvenstva. Ta generacija je bila potem hrbtenica izgradnje kluba v naslednjih letih. Ti nogometaši, izmed katerih jih je nekaj aktivnih igralcev še danes, nekaj je trenerjev, so se pred časom sestali z bivšim vodstvom, trenerji in prijatelji. Pravi prijatelji pred
petindvajsetimi leti so to tudi danes.
Poseben pečat prireditvi so dodali povabljeni gostje; med drugim so prišli direktor Talu-ma Marko Drobnič in predsednik Aluminija Zvonko Je-všovar s sodelavci. Obujanje spominov je trajalo dolgo, vsi pa so izrazili željo, da podobna srečanja postanejo tradicionalna. Res pa je, da bodo imeli sedaj več priložnosti za srečevanje ob ogledu prvoligaških tekem.
Danilo Klajnšek
Alen Ostroško, Žan Jevšenak, Rok Metličar, Domen Zajšek, Vid Kovačec, Alen Ahec, Žan Vidovič, Miha Galun, Luka Per-nek, Tibor Knaus, Niko Milič, Enej Ferčec, Aljaž Verlak. Trener: Sašo Gajser. Žan Jevšenak je bil proglašen za najboljšega nogometaša v tej kategoriji.
Nogometaši v konkurenci U-12 so bili zadnji, ki so končali s tekmovanjem. Prvo mesto je osvojila avstrijska ekipa Fonix Gold, NŠ Poli Drava je bila tretja, Aluminij I. pa šesti.
Na koncu lahko mirno zapišemo, da je turnir v celoti uspel. Da je vse delovalo kot dobro naoljen stroj, pa gre zahvala tudi staršem mladih nogometašev in vsem tistim, ki so na kakršen koli način pomagali pri izvedbi. Organizatorji želijo že v naslednjem letu storiti korak naprej in doseči številko 100 nastopajočih ekip.
Danilo Klajnšek
Nogomet • MNZ Ptuj
Napredujejo novinci
Majšperk - Lovrenc 3:1 (3:1)
STRELCI: 1:0 Fišer (13.), 2:0 To-minc (17.), 2:1 Medved (30.), 3:1 Tominc (34.)
Končano je predzadnje dejanje v letošnjem prvenstvu MNZ Ptuj, čaka nas le še zaključek v Spodnji Polskavi. V Ge-rečji vasi, kjer so v spomladanskem delu prvenstva domovali nogometaši Majšperka, je bila
odigrana povratna kvalifikacijska tekma za uvrstitev v 1. ligo MNZ Ptuj (prva se je v Lovrencu končala z rezultatom 2:2). Nogometaši Majšperka so bili boljši tekmec od Lovrenčanov ter so v dobre pol ure dosegli tri zadetke. To je bilo dovolj za zmago in zasluženo veselje, saj so si Majšperčani že po prvem letu tekmovanja priborili napredovanje v višjo ligo. Zavidanja vreden dosežek!
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Majšperka so »preskočili« Lovrenčane in si zagotovili napredovanje v 1. ligo MNZ Ptuj.
Mali nogomet
RLMN Haloze
REZULTATI 7. KROGA: ŠD Rim -
ŠD Stopno 3:0 (b. b.), Plajnsko - TD Naraplje 7:0, ŠD Cirkovce - ŠD Sto-perce 6:0, ŠD Ptujska Gora II. - PD Žetale 1:2
1.	ŠD RIM 6 5 1 0 23:4 16
2.	ŠD ŽETALE 6 5 0 1 29:14 15
3.	PLAJNSKO 6 4 2 9 26:8 14
4.	ŠD CIRKOVCE 6 4 1 1 23:11 13
5.	PTUJ. GORA II. 7 2 0 5 15:25 6
6.	PTUJ. GORA I. 6 2 0 4 12:21 6
7.	SD STOPERCE 6 2 0 4 12:28 6
8.	ŠD STOPNO 6 10 5 11:21 3
9.	TD NARAPLJE 7 1 0 6 9:28 3
LMN Juršinci
REZULTATI 2. KROGA (15. 6.):
Sakušak-Puch - Bar Žabica 0:2, Vinogradništvo Toplak - ŠD Polen-šak 3:1, Sadjarstvo Lovrec - Okrepčevalnica Puma 2:1, ŠD Rim - ŠD Kenguru-Mitmau 4:2.
DK, JM
Skupinski posnetek s srečanja nekdanje uspešne generacije Aluminija
Borilne veščine
Gregor in Jernej postala mojstra mečevanja
Na Akademiji bojevniških veščin Ptuj so se ob
koncu sezone zvrstili izpiti za pasove in nazive v borilnih veščinah pred komisijo, ki ji je predsedoval Silvester Vogri-nec, mojster borilnih veščin (6. DAN), strokovni vodja društva, mednarodni inštruktor (renshi), predsednik sodniške komisije Iaido zveze Slovenije in podpredsednik komisije za pasove pri Karate zvezi Slovenije. Na ABV se izvajajo naslednje borilne veščine: karate (»prazna roka«), aikido (goloroka samoobramba), iaido (japonsko mečevanje s samu-rajsko sabljo katano), kenjut-su (tradicionalno mečevanje z bokenom, lesenim mečem) in kendo (športno mečevanje pod zaščitno opremo in votlim bambusovim mečem shinai-jem).
Jernej Fric, ki na akademiji vadi od l. 2006, je osvojil črni pas (1. DAN) v karateju, aiki-du in kendu. V kenjutsu je postal mojster druge stopnje (2. DAN). Ima pa že tudi mojstrski naziv v iaidoju (1. DAN). Jernej je večkrat sodeloval na raznih demonstracijah in seminarjih borilnih veščin. Letošnjo sezo-
Foto: Roby W.
Gregor Haring in Jernej Fric sta v samurajskem mečevanju osvojila več mojstrskih nazivov, Jernej pa je postal še mojster karateja in aikida.
no je tako zaključil kar s petimi mojstrskimi nazivi, kar je redek dosežek celo na državni ravni.
Gregor Haring na ABV trenira od l. 2005. Letos je postal mojster kenda (1. DAN) in osvojil drugo mojstrsko stopnjo (2. DAN) v kenjutsu. V
iaidoju pa je že nosilec druge stopnje (2. DAN). Tudi Gregor je že velikokrat sodeloval na demonstracijah, ki jih je izvedla akademija ter se udeležil raznih seminarjev borilnih veščin.
Polona Zorman, predsednica
Športno plezanje • DP
Markoviceva na uvodni tekmi razred zase
V Šmartnem pri Litiji je potekala prva letošnja tekma državnega prvenstva v težavnostnem plezanju. Tekma je bila dober uvod v sezono, v kateri bo Mina Markovič branila naslov najboljše v skupnem seštevku svetovnega pokala. Trenutno dobro pripravljenost je Mina potrdila v Šmartnem, kjer je zabeležila suvereno zmago; pri moških je zmagal mlad, 18-letni Domen Škofic.
Suvereno predstavo iz kvalifikacij je Mina Markovič ponovila v finalu in se na 14-me-trski steni z lahkoto dotaknila vrha smeri. Drugo mesto je dosegla Maja Vidmar, tretje pa Tina Šušteršič.
»Pred začetkom tekmovanja
Šah
sem imela nenavadno tremo, česar nisem bila navajena. A trema ni vplivala na rezultat, saj mislim, da sem plezala dobro. Zato grem z veseljem in optimistično naprej v sezono. Vem pa, da moram svoje plezanje še izpopolniti, za kar bo po mojem dovolj časa na treningih, ki jih načrtujem z ekipo. Težavnost smeri na tekmi je bila primerna za raven tekmovanja, je pa res, da so nekatere tekmovalke naredile napake, saj so same sposobne veliko bolje plezati,« je po podelitvi priznanj dejala Markovičeva, ki že težko pričakuje začetek sezone v svoji paradni disciplini.
JM, sta
Štajerski dvoboj Slovencem
V	okviru prireditev Evropske prestolnice kulture sta se v središču Maribora na sto šahovnicah pomerili ekipi slovenske in avstrijske Štajerske. Končni rezultat je bil 36,5 : 3,5 za domačine. Svoj delež k zmagi so dodali tudi člani ŠD Tehcenter iz partnerskega mesta Ptuj.
V	prijateljskem srečanju so se pomerili predstavniki javnega življenja, od politikov, kulturnikov, športnikov, novinarjev in drugih javnih oseb, ter vrhunski šahisti, šahovski veterani in mladi šahisti. Na prvi šahovnici sta se preizkusila evropski poslanec dr. Milan Zver in njegov kolega iz Avstrije Rainhold Lopatka, srečanje pa se je končalo z remijem. Med politiki je bil uspešen član ŠD Tehcenter Ptuj in župan občine Žetale Anton Butolen, prav tako pa tudi znan slovenski kulturnik Jure Ivanušič. Barve slovenske Štajerske so branili šahisti iz vseh
petih partnerskih mest EPK, kar 11 jih je bilo iz MO Ptuj, članov ŠD Tehcenter. Ob Antonu Butolenu so zmagali še Viktor Napast, Martin Majcenovič in David Murko, remizirali so Gregor Podkrižnik, Robert Roškar, Janko Bohak, Žan Belšak in Klemen Kovačec, medtem ko sta Klemen Jan-žekovič in Anita Vrabič srečanje izgubila.
Druženje slovenskih in avstrijskih šahistov se je s hi-tropoteznim turnirjem nadaljevalo na snežnem stadionu, na katerem je nastopilo 88 posameznikov in posameznic. Po devetih kolih je s 6,5 točke zmagal Miran Zupe iz Maribora, član ŠD Tehcenter Ptuj Gregor Podkrižnik pa je s 6 točkami osvojil 4. mesto.
Oba dogodka sta spadala v okvir številnih šahovskih dogodkov, poimenovanih »črno-beli svet«, katerih vrhunec bo svetovno mladinsko prvenstvo v mesecu novembru.
Silva Razlag
Utrinek iz dvoboja; v ospredju je Janko Bohak
Foto: Andreja Razlag
Tenis m TK Terme Ptuj
Nina zmagala na turnirju TE v Čakovcu
V Čakovcu je pretekli teden potekal turnir evropske serije v konkurenci U-16, imenovan Marin Šuica junior open. Na njem, imel je oznako 2. kategorije, je nastopila tudi Nina Potočnik, ki je bila med posameznicami zaradi odličnih rezultatov v preteklem obdobju postavljena za 2. nosilko.
Nina je ta status tudi upravičila, saj se je na poti do finala praktično sprehodila skozi spodnji del žreba; v štirih partijah je oddala le 10 iger. Z visokimi izidi je najprej ugnala tri hrvaške igralke, v polfinalu pa se je poigrala še z mlado Rusinjo Yulijo Bryzgalovo. V
Rezultati:
2.	krog: Nina Potočnik (Slovenija, 2) - Mirjam Siljič (Hrvaška) 6:3, 6:2
3.	krog: Potočnik - Jelena Karlo Vujičič (Hrvaška, 16) 6:1, 6:0
četrtfinale: Potočnik - Ena Delibegovič (Hrvaška, 8) 6:1, 6:0
polfinale: Potočnik - Yulija Bryzgalova (Rusija, 3) 6:3, 6:0
finale: Potočnik - Te reza Mihalikova (Slovaška, 1) 6:4, 7:6(4)
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) je osvojila turnir U-16 na Hrvaškem.
finalu jo je čakala 1. nosilka, Slovakinja Tereza Mihalikova (4. na lestvici TE U-14), ki pa prav tako ni bila kos Nini, ki je tako postala končna zmagovalka turnirja.
JM
Boks • Revija pred BK Ring
Pričeli s poletnimi revijami
Dobro tekmovalno prakso poletnih boksarskih revij iz lanskega leta se je BK Ring iz Ptuja odločil nadaljevati tudi skozi to poletje. Osnovni namen teh revij je, da si mladi tekmovalci in tekmovalke pridobijo čim več izkušenj v ringu, pomemben pa je tudi vidik popularizacije boksa kot olimpijskega športa.
Na reviji smo v soboto videli devet dvobojev, ki so se jih udeležili predstavniki osmih slovenskih klubov: BK Golden Gloves, Ljutomer, Železničar Maribor, FCL Ljubljana, Tezno, Sande Team Ruše, Combat Academy in Ring Ptuj. Slednji so kot organizatorji imeli tudi največ prijavljenih boksarjev in boksark, in sicer kar šest. Mlada Anja Jabločnik kaže iz dvoboja v dvoboj napredek in je po prekinitvi v 1. rundi premagala Anjo Gorjub. V klubskem dvoboju sta se sešla Žiga Kocjan in šele 15-letni Miha Vindiš. Za slednjega nadarje-
Dvoboji:
Anja Jabločnik (BK Ring) -Anja Gorjub (Maribor)
Žiga Kocjan (BK Ring) -Miha Vindiš (BK Ring) Denis Drevenšek (BK Ring)
-	Uroš Zorman (Sande Team Ruše)
Monika Božičko (BK Ring)
-	Mateja Rajterič (Combat Academy)
Nejc Nedeljko (BK Ring) -Bojan Stoilov (Golden Gloves)
Foto: Črtomir Goznik
Denis Drevenšek (BK Ring) je predčasno zaključil dvoboj s tekmecem iz Ruš.
nega boksarja je bil to prvi uradni dvoboj, v katerem je pokazal svoj potencial. Še en ptujski novinec, Denis Drevenšek, je z odliko opravil svoj nastop, potem ko je z visokim ritmom in serijo natančnih udarcev po prekinitvi premagal Uroša Zormana. Največ zanimanja
je veljalo ženskemu obračunu med državno prvakinjo in udeleženko EP Matejo Rajterič in nadarjeno ptujsko boksarko Monika Božičko. Slednja se je hrabro borila in pokazala eno svojih najboljših predstav v svoji karieri, tako da se je obračun končal z neodločenim
rezultatom. Na takšen način (brez zmagovalca) so se končali vsi dvoboji, ki niso bili končani predčasno. Iz tega razloga nismo dobili zmagovalca dvoboja med Ptujčanom Nejcem Nedeljkom in Ljubljančanom Bojanom Stoilovom. Skozi dvoboj sta si oba borca izmenjavala serije natančnih udarcev, v celoti gledano pa je Nedeljko pokazal širši repertoar kombinacij in natančnih udarcev.
BK Ring ima v načrtu pripravo še vsaj pet revij, tako da bomo lahko na Ptuju to poletje spremljali v živo še veliko zanimivih dvobojev.
David Breznik
Kajak in kanu na mirnih vodah • Slovenski pokal
Živahno na ptujskem morju
Brodarsko društvo Ranca s Ptuja je na umetnem jezeru reke Drave izvedlo tekmovanje za slovenski pokal v kajakih in kanujih na mirnih vodah. Na ptujskem morju so v starostnih skupinah od 7. do 15. leta starosti veslali mlajši dečki in deklice, dečki in deklice, cicibanke in cicibani, mlajše mladinke in mladinci ter mladinci. Na posebni progi s ciljem v Za-bovcih so svoje tekmovalce na 200, 500, 1000 in 2000 metrov dolge proge poslali predstavni-
Haris Hrenko, vodja tekmovanja: »Tekmovanje s približno 70 nastopajočimi je potekalo tekoče, brez zapletov. Iz tekmovalnega vidika je bilo tokrat domače društvo slabše zastopano, kljub temu pa lahko nastop Blaža Šegule ocenimo pozitivno. Obenem bi povabil vse mlade, da se spoznajo s kajak sprintom na mirnih vodah, saj bomo v BD Ranca 2. julija začeli s šolo kajaka.«
ki šestih slovenskih klubov ali društev: KKK Žusterna, KKK Čatež, KKK Bohinj, KKK Orka, KKK Krško in BD Ranca Ptuj.
Žal je imelo ptujsko društvo tokrat na startu le enega tekmovalca - Blaža Šegulo, ki je med mlajšimi dečki v MK - 420 na 2000 metrov osvojil 7. mesto. Sicer pa smo videli tekmova-
nje v mini kajakih za najmlajše, standardnih kajakih enosedih in dvosedih ter kanujih enokle-kih. Med posamezniki so se z dvema zmagama najbolj izkazali Tim Poljak (KKK Žusterna), Ines Matuc (KKK Bohinj) in Rok Šmit (KKK Bohinj). Ekipno so imeli na Dravi največ uspeha mladi veslači KKK Žu-sterne in KKK Bohinja, ki so pobrali po sedem zmag.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Segula (BD Ranca) med nastopom
Nogomet • NK Ormož
Novi predsednik je Zlatko Klemenčič
Nogometaši Carrere Optyla iz Ormoža so v pravkar končani sezoni Štajerske lige osvojili 13. mesto in po dolgih letih nastopanja v 3. SNL ter Štajerski ligi izpadli v 1. ligo MNZ Ptuj. Izpad iz lige je v prvi vrsti odraz številčno skromnega igralskega kadra in malega števila treningov. Padca v ligo nižje v klubu ne smejo vzeti tragično, saj lahko po padcu sledi le vzpon, seveda ob dobro zastavljenih ciljih za prihodnost. Želja in ciljev pa je v Ormožu veliko, tudi o združevanju s sosedi iz Središča se razmišlja, kar v teh težkih finančnih časih in ob pomanjkanju igralskega kadra ne bi bila napačna odločitev.
Na izrednem zboru članov NK Ormož, ki je bil 15. junija, je prišlo do nekaj kadrovskih sprememb. Po odstopu dosedanjega predsednika Nenada Karduma je njegovo mesto prevzel Zlatko Klemenčič. Namesto članov UO Francija Trstenjaka in Stanka Podgorelca, sta bila izvoljena Biserka Juričinec in Franc Večerjevič. Pred novimi obrazi je veliko dela, saj bo treba v kratkem času sestaviti ekipe za novo sezono in pripraviti finančni plan, kako s čim manj valovanji preživeti novo sezono, ki je pred vrati.
UK
Ptuj • Obisk predstavnikov ministrstva za pravosodje in javno upravo
Učinkovit javni sektor za učinkovito gospodarstvo
V sredo, 13. junija, so Spodnje Podravje obiskali predstavniki ministrstva za pravosodje in javno upravo, ki jih je vodil Gorazd Perenič, predsednik strokovnega sveta za prijazen in učinkovit javni sektor. Spremljali sta ga Nevenka Vratanar, vodja službe za lokalno samoupravo, in Tina Teržan, sekretarka. Osrednja tema pogovorov so bili predlogi in ukrepi za izboljšanje delovanja javne uprave.
Foto: Črtomir Goznik
Predstavniki ministrstva za pravosodje in javno upravo so se srečali tudi z obrtniki in podjetniki.
Predstavniki ministrstva za pravosodje in javno upravo so se na Ptuju srečali s predstavniki Upravne enote Ptuj, z župani Spodnjega Podravja, predstavniki nevladnih organizacij in predstavniki obrti in podjetništva. Na pogovoru v prostorih Obrtno-podjetniške zbornice Ptuj je sodeloval tudi načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah. Za omizjem so se predsedniku OOZ Ptuj Vladimirju Janžekoviču, ki je usmerjal pogovor, pridružila Andrej Čuš, predsednik odbora za izobraževanje pri OZS Slovenije in Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj, ter predsedniki nekaterih sekcij. Vladimir Janžekovič je v pogovoru posebej izpostavil zahteve in predloge slovenske obrti za rast gospodarstva, vezane na prijazno in spodbudno poslovno okolje. To pa so prostorska problematika, varovanje okolja, varnost pri delu in požarna varnost, dostopnost do sredstev na razpisih, administrativne ovire, kadri za potrebe obrti, tehnični predpisi.
Težave z gradbenimi dovoljenji odganjajo investitorje
Poseben problem predstavljajo gradbena dovoljenja, ker je treba pogosto vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja dopolnjevati, kar izdajo močno zavleče. Zelo dobrodošlo bi bilo po besedah Janžekoviča, če bi se vloge za izdajo gradbenega dovoljenja reševale prednostno, tudi odmere parcel bi bilo treba prednostno reševati. Počasno reševanje vlog za gradbeno dovoljenje investitorje dobesedno odganja. V obrti je veliko težav s poklici, iz obrtniških in podjetniških vrst pa prihaja tudi veliko pripomb na delo sodstva, predvsem na podrejeno obravnavo upnikov nasproti dolžnikom, saj niso redki primeri, ko sodniki bolj ščitijo slednje in jim celo dajejo nasvete, kako se bodo »rešili« upnikov, na primer z osebnim stečajem.
Kot je povedal Gorazd Pe-renič je ministrstvo za pravosodje in javno upravno tisto, ki odgovarja za odpravo administrativnih ovir, da se izpelje obljuba »minus 25 odstotkov«, da bo gospodarstvo z ukinitvijo administrativnih ovir privarčevalo 360 milijonov evrov
letno. Še letos bo radikalno spremenjena zakonodaja na področju prostora, občutno se bo zmanjšal nabor posegov, ki potrebujejo kakršnokoli soglasje, uvedlo pa se bo absolutno pravilo, da molk pomeni pozitivno soglasje, kar pomeni, da če država v določenem času ne odgovori, s tem da pozitivno soglasje. Cilj je, da se bodo vsa potrebna soglasja dobila v roku enega meseca, izjema je le področje varovanja okolja, kjer bo čas za izdajo največ dva meseca. Do jeseni bo spremenjena vsa zakonodaja na področju urejanja prostora, graditve objektov, uvedena bo pavšalna obdavčitev, izpeljana pa bo tudi deregulacija dejavnosti in poklicev, da bi se zmanjšalo število poklicev in dejavnosti, za katere je treba pridobiti dovoljenje, licenco in podobno, ukinila se bodo vsa obvezna članstva v zbornicah. V večji meri bo za zdaj ostal obvezni pobot terjatev in obveznosti, ki ga v Obrtno-podjetniški zbornici sprejemajo v celoti, nasprotujejo pa mu v Gospodarski zbornici. Čim bolj naj bi se poenostavili tudi postopki na področju javnih naročil in javnih razpisov, bolj dosledno se bo uredilo tudi področje direktnega plačevanja podizvajalcev, ker veliko javnih naročnikov na te obveznosti dobesedno pozablja. Prenovljena bo tudi insol-večna zakonodaja, potrebna pa so jasna stališča gospodarstva, kaj konkretno je narobe pri tej zakonodaji.
Kot je povedal Gorazd Pere-nič, si prizadevajo, da bi bila večina sodnih odločitev na prvi
stopnji sprejeta v šestih mesecih, na drugi stopnji pa v treh mesecih, da bi se čas pravdanja v dolžniško-upniškem razmerju čim bolj skrajšal in da bi se postopek od začetka pravde do plačila zaključil v enem letu. Iz sodstva naj bi se izvzele vse tiste zadeve, ki jih je mogoče izpeljati drugje, da se bodo sodniki lahko ukvarjali samo s sojenjem. Dedovanja po novem ne bodo več urejala sodišča, temveč neposredno notarji, in sicer tam, kjer ni spora.
V postopku debirokratizaci-je državne uprave se načrtuje tudi povečan obseg elektronskega poslovanja, da bi lahko že 1. januarja 2014 dejali, da država sprejema le še elektronske vloge, elektronske račune, celoten javni sektor pa naj bi na elektronsko poslovanje prešel v letu 2015. S tem se bodo občutno znižali stroški državne uprave, posledično pa tudi gospodarstva, vzpostavil pa se bo tudi sistem poenotenja; če gre nekaj avtomatično, se izognemo tudi morebitnim drugačnim tolmačenjem predpisov, pravi Perenič.
Večina obrtniških zahtev je vključena po različnih resor-jih v programe odpravljanja administrativnih ovir. V postopku debirokratizacije bo treba spremeniti nekaj tisoč predpisov. Javni sektor je tisti, ki nudi servis gospodarstvu; če želimo, da je gospodarstvo konkurenčno, mora biti konkurenčen tudi javni sektor. Za začetek so naša konkurenca javni sektorji sosednjih držav, je povedal Gorazd Perenič. V roku dveh let moramo biti
boljši od vseh sosedov. Kar zadeva elektronsko poslovanje, ga obrtniki in podjetniki podpirajo, samo da ne bo toliko napak v delovanju, kot jih ima sedaj Durs, kar obrtnikom povzroča velike težave, ki pa za inšpektorje niso opravičilo.
Javna pooblastila nazaj na državo
Obvezno članstvo v zbornicah bo ostalo povsod tam, kjer se bodo zanj odločili člani, sicer pa bo neobvezno, je generelna usmeritev vlade glede članstva v zbornicah. Vladimir Janžeko-vič, predsednik OOZ Ptuj, je, kar zadeva obvezno članstvo v zbornicah, opozoril na primer pri KGZ, kjer mora biti nekdo član do sprejema subvencije. Problemov pa seveda ni tam, kjer država financira delovanje zbornice, zato je članarina zelo nizka in članov tudi ne moti, da morajo biti obvezni člani. Tam, kjer pa država nič ne plačuje, člani članarino vidijo kot neke vrste davek. Zato so tudi pozvali vse zbornice, da izvedejo posvetovalne referendume, je povedal Perenič. Če zbornice niso obvezne, bodo izgubile vsa javna pooblastila, njihove dosedanje pristojnosti pa se bodo prenesle nazaj na državo. Odprava administrativnih ovir je gledano medicinsko kurativno zdravljenje, pravi Perenič. Preventivno delovanje, ki ga želi v večji meri uveljaviti ministrstvo za pravosodje in javno upravo, je merjenje učinkov zakona na mala in srednja podjetja, prebivalstvo, javno upravo, že v fazi nastajanja zakonodaje.
V zakonu o inšpekcijskem nadzoru bodo skušali uvesti čim bolj partnersko sodelovanje po britanskem vzoru, da bo inšpekcija vnaprej povedala, kaj so tiste bistvene kršitve, ki jih bo določeno leto preganjala, in kaj pomeni delati prav, zunaj tega obsega pa inšpektor ne bo kaznoval, temveč samo opozoril. Poanta je, da so delavci zdravi, ne pa da ima podjetje 17 in več pravilnikov o tem, nesreče pa se še vedno dogajajo. V Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije dvomijo o tem, da državni proračun z ukinitvijo obveznega članstva v njihovi zbornici, ne bo dodatno obremenjen. Če se bo izkazalo, da je bila večina nalog, ki jih je zbornica opravljala do sedaj »nepotrebnih«, potem te obremenitve ne bo, je prepričan Perenič. V obrtniški organizaciji sprašujejo, kdo bo po novem vodil register, kdo skrbel za licence, prepričani so, da se bo po odvzemu javnih pooblastil, ki so jih doslej imele, in njihovem prenosu na državo, državni aparat povečal za več kot enkrat glede na dosedanjo število zaposlenih v območnih obrtno-podjetniških zbornicah, zato se bo povečala obremenitev proračuna, ki sedaj teh stroškov nima, ker jih plačujejo obrtniki sami. Država se po Gorazdu Pereniču mora vprašati, ali vsa ta dovoljenja in vse te registre resnično potrebujemo. Podobne razprave so bile tudi ob ukinjanju obratovalnih dovoljenj. Država ima že sedaj preveč uslužbencev, v dveh letih naj bi jih zmanjšala za deset odstotkov, zato se toliko institucij sedaj združuje, da bo zmanjševanje lažje.
Regulacija in deregulacija ne preneseta hitenja
V prizadevanjih za spodbudno poslovno okolje sta de-birokatizacija in deregulacija zagotovo eden izmed ukrepov, je povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. Razveseljivo je, da se bodo zadeve na področju prostora in izdaje gradbenih dovoljenj uredile. Upravni organ mora na vlogo odgovoriti v dveh mesecih, problem pa so soglasja. Pri regulaciji in deregulaciji Repiča moti, da se hiti, sprememba obrtnega zakona v paketu ukrepov za gospodarsko rast, je ukrep pod navednicami. Še posebej skrbno je treba pogledati področje regulacije oziroma
deregulacije poklicev, obstajajo dejavnosti, ki so nevarne ljudem, zdravju, premoženju, okolju. Zato mora obstajati prečiščen nabor dejavnosti, ki mora biti na nek način reguliran, je prepričan. Izpostavil je dejavnost slikopleskarstva, ki je popolnoma deregulirana. Na Ptujskem se je v zadnjih letih število slikopleskarjev s 45 povečalo na 100. Ker je dejavnost deregulirana, jo lahko registrira popolnoma vsak, ki nima nobenih izkušenj in nobenih znanj v tej dejavnosti. Rezultat je na trgu viden v obliki nezadovoljnih strank. Takih dejavnosti je še kar nekaj, ob slikopleskarjih so to še kerami-čarji, slaščičarji, peki. Ni treba v vseh dejavnosti zadev zaostrovati, v obrtniški organizaciji tudi navajajo področja oziroma dejavnosti, kjer se pogoji za dejavnost lahko omilijo, ker ni nevarnosti za ljudi, zdravje, premoženje, okolje. Borisa Re-piča zelo moti hitenje, zakaj na hitro sprejeti nek ukrep, ki ne bo prinesel prav nobene rasti, ki ne bo razbremenil gospodastva, dolgoročno pa bo pustil posledice, ki bodo težko popravljive. Pozornost je treba nameniti tudi opravljanju čezmejnih storitev. Ne glede na to da je trg sproščen, velja, da si mora vsakdo, ki želi v Avstriji opravljati storitve, pridobiti evropsko potrdilo, ki ga za obrtne dejavnosti izdaja obrtna zbornica. Problem je v tem, da dejavnosti, ki v Sloveniji niso regulirane, so regulirane na primer v sosednji Avstriji, kjer pa jih brez regulacije ne moreš opravljati. Na področju regulative poklicev bi se morali zgledovati po centru Evrope oziroma kontinentalni Evropi kot pa po angleškem ali francoskem modelu, saj smo na njih v pretežni meri vezani gospodarsko in poslovno. Opozoril pa je tudi na katastrofalno stanje na področju avtorskih pravic; v Sloveniji je cel kup avtorskih organizacij, ki izstavljajo račune obrtnikom in podjetnikom in jih dobesedno obirajo, plačujejo po petkrat in tudi desetkrat višje zneske za avtorske pravice kot podjetniki v sosednjih državah. Znesek plačila za avtorske pravice je nekajkrat višji od članarine za obrtno zbornico. Tudi to je zgodba, ki jo je treba urediti, tako da bo vsak, ki glasbo vrti, plačal le eno položnico in ne več tri ali štiri. Kar zadeva javna naročila, pa je osrednji problem v tem, da je odločilni dejavnik pri izboru cena, namesto kakovosti in referenc. Ponavadi pa so tudi napisane tako, da mali podizvaja-lec nikoli ne bo plačan za svoje opravljeno delo. Mora se najti instrument za direktna plačila malih izvajalcev. Javna pobla-stila bo država vzela nazaj, če jih bo znala opravljati ceneje, je v sredo na Ptuju povedal Gorazd Perenič, predsednik strokovnega sveta za prijazen in učinkovit javni sektor.
MG
Ptuj • 10. Ptujske grajske igre
Spomini na srednjeveško veličino
Ptujsko prireditveno poletje bo tudi letos izjemno živahno. Od junijskih prireditev velja še posebej izpostaviti 10. Ptujske grajske igre Društva cesarsko-kraljevi Ptuj.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 2003, ko so pripravili prve grajske igre z namenom obujanja zgodovinskih šeg, navad in oblačilne kulture srednjega veka na Ptuju in na ptujskem gradu oziroma vsega, kar je bilo povezano z življenjem in delom najstarejšega slovenskega mesta v času, ko je bil ta kraljeva in cesarska last. To je bilo tudi obdobje, ko je Ptuj najbolj cvetel. Bil je slaven, imel je slavne ljudi, ki so bili povezani s celo Evropo oziroma svetom.
Kot je povedal predsednik društva Rado Škrjanec, imajo trenutno okrog 100 članov, njihovo število pa želijo še povečati, zato k sodelovanju vabijo vse, ki bi želeli prevzeti še kakšno vlogo iz srednjega veka oziroma poustvarjati zgodovino srednjeveškega obdobja Ptuja. Kneginjo in kneza že imajo, prav tako sodnika, mestnega glasnika, praporščaka, zelo aktivne pa so tudi njihove sekcije: plesna, bobnarska in zeliščarska, lani pa so ustanovili še umetniško sekcijo Graziosa, ki se ukvarja z dvorno etiko, srednjeveškimi dvornimi in kmečkimi plesi, glasbo in petjem, prav tako pa tudi z lepopisjem, lut-karstvom, klesanjem kamna, slikarstvom in gledališkimi predstavami.
Njihove prireditve so stalnica ptujske turistične ponudbe. Prva je na programu srednjeveškega jurijeva tržnica na Slovenskem trgu. Vsako leto pripravijo srednjeveški otroški tabor, ki privabi do 30 otrok; letos bo potekal na zgornjem grajskem dvorišču. Osrednja prireditev vsako leto pa so Ptujske grajske igre, ki so jih pred dvema letoma združili z grajskim vinskim praznikom. Letos so jih iz septembra premaknili v junij. V društvu pa si skupaj z MO Ptuj oziroma občinskim podjetjem Javne službe tudi prizadevajo, da bi več naredili na ptujskih srednjeveških sejmih, da mesto ne bi izgubilo sejmarske tradicije.
Sodelovanje s tujino - pomembno področje delovanja
Pomembno področje delovanja Društva cesarsko-kra-ljevi Ptuj predstavljajo tudi gostovanja in sodelovanja s sorodnimi društvi v Sloveniji in tujini. Udeležujejo se večjih mednarodnih srednjeveških festivalov: lani so se prvič predstavili v italijanski Sulmo-ni, tradicionalno se predsta-
Foto: Črtomir Goznik
Jubilejne Ptujske grajske igre v organizaciji Društva cesarsko-kraljevi Ptuj bodo potekale od 22. do 24. junija.
vljajo tudi na grajskem ocenjevanju vin in prazniku solsticija v Burghausnu v Nemčiji, kjer sodelujejo tudi na znamenitem vsakoletnem Burgfestu. Bili so na prireditvi Zahvala jeseni v Juršincih ter na noči čarovnic na Goričkem, kjer so na dvorišču tamkajšnjega gradu postavili srednjeveški tabor in se predstavili s plesno skupino Pellegrina, ki obuja evropske plese 15. in 16. stoletja, ter bobnarsko skupino Tympanum, ki je trenutno prva in edina srednjeveška bobnarska skupina v Sloveniji. Dva njihova člana pa sta tudi že osvojila znanje o izdelovanju srednjeveških bobnov. Spoznali so jih že tudi na trških dnevih v Žužemberku in lanski prangerijadi v Radovljici. Prav tako so se septembra lani udeležili slovesnosti ob 10. obletnici podpisa listine o pobratenju med Burghau-snom in Ptujem, sodelovali pa so tudi na srednjeveškem Bre-unerjevem taboru.
Kot je povedal Rado Škrja-nec, so tudi letos prejeli vabila na več prireditev in na nekatera so se že odzvali. Maja so sodelovali na dvodnevni srednjeveški prireditvi v Bad Waltersdorfu v Avstriji. Ob že tradicionalnih vabilih jih letos želijo videti tudi na srednjeveških dnevih v Koprivnici, kjer pripravljajo velik renesančni praznik z več kot tisoč kostu-miranimi udeleženci.
Letos prvič živi šah
Letošnje 10. Ptujske grajske igre bodo potekale od 22. do 24. junija na ptujskem gradu in v starem mestnem jedru. Letos so jim dodali še redno letno srečanje združenja viteških skupin Štajerske. To
združuje skupine iz Avstrije in Slovenije in v njem sodeluje tudi Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj kot predstavnik spodnje Štajerske. Igre bodo nekaj posebnega tudi zaradi števila udeležencev, ki bodo oblečeni v oblačila 15. in 16. stoletja; letos jih bo že čez 300. Ob ptujskih srednjeveških skupinah se bodo prireditve udeležili Varuhi kladiva iz Pivke, Red kraljevega orla iz Ljubljane, Viteški red Jurija in Volka Engelberta Turjaškega iz Žužemberka, KUD Klativitez z Vesele Gore, Viteški red Vividi Hedera iz Ribnice, družina Grča s Turjaka z lokostrelstvom, manufaktura mojstra Janeza z Bleda, člani TD Negova z negovskim grofom, tlačani Spuhlje, Vegan Turniški, člani KUD Ustvarjalec Majšperk s srednjeveško igro, Gledališče Kolenc, zanimivo pa bo tudi v taboru barona Janeza Golca, pl. Jakoba Breunerja Marko-vskega. Prišle bodo tudi skupine iz tujine, in sicer iz Burg-hausna, Avstrije, Francije, Italije, Hrvaške, Belgije in Slovaške (Banska Štiavnica), ki bodo na Ptuju predstavile srednjeveški živi šah, ki si ga bo mogoče ogledati 23. junija v večernih urah na ptujski tržnici.
Jubilejne igre bo pospremil tudi bogat spremljevalni program s srednjeveško tržnico in številnimi tržniki, atraktivnimi nastopi, tudi z ognjem, srednjeveško glasbo, plesom, bobnanjem, mečevanjem, bojevanjem. Spomnili pa se bodo tudi na 10. obletnico podpisa o pobratenju med Ptujem in Bansko Štiavnico.
V okviru 10. grajskih iger 22. junija ob 17. uri vabijo na srednjeveški tabor na turnir-skem prostoru, ki si ga bodo
ogledali tudi otroci, udeleženci letošnjega srednjeveškega tabora. Osrednje dogajanje se bo 23. junija začelo ob 11. uri s povorko udeležencev skozi staro mestno jedro na grad, kjer bo ob 12. uri svečana podelitev letošnjim prejemnikom vinskih amfor za najboljša vina 9. grajskega ocenjevanja vin, ob 14. uri bo prvi del programa na turnirskem prostoru in pred nekdanjo grajsko žitnico, ob 17. uri bo še drugi del, sledila bo degusta-cija v grajski vinski kleti, nato pa atrakcija: ognjena predstava in živi šah v mestnem jedru. V nedeljo, 24. junija, bo do 12. ure še odprt srednjeveški tabor, zatem pa bodo kot zadnji dogodek v sklopu 10. iger izvedli še okroglo mizo o pomenu povezovanja srednjeveških skupin Evrope.
Sredi septembra letos bodo pripravili tudi srečanje slovenskih srednjeveških društev in organizatorjev srednjeveških prireditev. Potekalo bo v parku Turnišče, ker kot poudarja predsednik Društva cesarsko-kraljevi Ptuj Rado Škrjanec, želijo tudi skozi to dogajanje Ptujčane spomniti, da imamo še en grad, ki bi ga bilo vredno oživiti. Idejo o izvedbi srečanja so pozdravili tudi v Biotehniški šoli Ptuj. V glavnem bo šlo za delovno srečanje, saj želijo več narediti na povezovanju srednjeveških skupin in organizatorjev tudi v smislu skupne promocije, morebitne izdaje skupne brošure, v kateri bi predstavili dogodke in prireditve, ki jih organizirajo, da se bodo lahko pričeli ambiciozneje predstavljati na sejmih in podobnih dogodkih v tujini.
MG
Na valovih časa
Torek, 19. junij
Danes goduje Julijana.
551 p.n.št. naj bi se rodil kitajski filozof Konfucij. 1623 se je rodil francoski matematik in filozof Blaise Pascal. Zasnoval je teorijo verjetnosti, odkril pravilo o deljivosti števil. 1812 so Združene države Amerike napovedale vojno Veliki Britaniji. 1834 se je rodil veliki francoski slikar Edgar Degas. 1885 se je rodil srbski skladatelj in dirigent Stevan Hristic, avtor znanega baleta Ohridska legenda. Sreda, 20. junij Danes goduje Silverij. Danes je mednarodni dan beguncev. 1597 je verjetno zaradi izčrpanosti in skorbuta umrl raziskovalec in iskalec severozahodnega prehoda Wilem Barents. 1818 je priplula na Irsko lesena ladja Savannah. Bila je prva ladja, ki je tudi s pomočjo parnega stroja preplula Atlantik. 1837 je zasedla prestol angleška kraljica Viktorija. Vladala je do leta 1901, to je 64 let. Kraljica je postala, ko je bila stara 18 let, umrla pa je stara 82 let.
1909 se je rodil ameriški filmski igralec Erol Flynn. Četrtek, 21. junij
Danes goduje Alojz.
Danes ob 11. uri in 28 minut se začne poletje. Danes je svetovni dan ALS - ALS (amiotrofična lateralna skleroza) je napredujoča bolezen motoričnih (gibalnih) živčnih celic v možganski skorji, v možganskem deblu in v hrbtenjači.
1788 je začela veljati ameriška ustava.
1868 je bila v Munchnu premiera Wagnerjeve opere Mojstri pevci
Nurnberški.
1919 je naredila »samomor« nemška vojna mornarica, ko se je sama potopila v Scapskem prelivu v Orkneyskih otokih po koncu izgubljene 1. svetovne vojne.
1945 so na otoku Okinava dokončno kapitulirale japonske čete. 1891 se je rodil slovenski glasbenik France Marolt, ustanovitelj Folklornega inštituta in v njegovem okviru folklorne plesne skupine. 1921 so slovenski in hrvaški poslanci prvič nastopili v italijanskem parlamentu. Seveda niso bili izvoljeni, ampak so jih sprejeli v parlamentu, ker so želeli predložiti svojo programsko izjavo. Petek, 22. junij Danes goduje Ahac.
1527 je umrl italijanski pesnik in državnik Niccolo Machiavelli.
1805 se je rodil italijanski revolucionar in politik Giuseppe Mazzini.
1856 se je rodil angleški pisatelj H. Rider Haggart.
1885 se je rodil v Ljubljani slovenski znanstvenik, elektrotehnik in
eden vodilnih svetovnih šahovskih velemojstrov Milan Vidmar.
1941 so Nemci napadli Sovjetsko zvezo.
Sobota, 23. junij
Danes goduje Jožef.
1368 je grof Herman Celjski dobil v zastavo mesta Radgono, Kamnik, Slovensko Bistrico ter dohodke gradu in urbarja Laško. 1668 se je rodil italijanski filozof Giovanni Battista Vico. 1859 se je rodil v Novem mestu slovenski planinec in kartograf Alojzij Knafelc.
1888 so v francoskem Lillu prvič zapeli Internacionalo, pesem, ki je kmalu postala himna delavskega razreda. 1894 se je rodil ameriški biolog Alfred Kinsey, ki je znan predvsem po raziskavah seksualnosti.
1894 so ustanovili v Parizu i Mednarodni olimpijski komite. 1915 se je začela prva italijanska ofenziva na Soški fronti, ki je trajala od 23. junija 1915 do 7. julija 1915. Nedelja, 24. junij
Danes goduje Janez.
1314 je v bitki pri Bannackburnu Robert I. Bruce premagal angleškega kralja Edvarda II. in za nekaj časa zagotovil Škotski neodvisnost. 1398 je umrl kitajski cesar Hon-gwu, ki je utemeljil vladarsko dinastijo Ming.
1717 so v Londonu ustanovili prvo veliko prostozidarsko ložo. 1811 je južnoameriški narodni junak Simon Bolivar porazil Špance in izbojeval neodvisnost Venezueli. 1948 je SZ zaprla vse kopenske in vodne poti do Berlina. 1905 se je rodil v Gorici slovenski kipar Boris Kalin. 1905 je bila ustanovljena v Ljubljani Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, ki je prva povezala turistična društva na Slovenskem. Ponedeljek, 25. junij Danes goduje Hinko.
Danes je slovenski državni praznik - dan slovenske državnosti.
1858 se je rodil francoski pripovednik in komediograf Georges Ma-oinaux.
1863 so odprli železniško progo Pivka-Ilirska Bistrica-Reka. 1874 se je rodil v Železnikih slovenski pisatelj Janko Mlakar, avtor s humorjem navdahnjenih predvsem planinskih potopisov.
1926	se je rodila v Celovcu avstrijska pisateljica Ingeborg Bachmann, ki je bila tudi najpomembnejša lirska pesnica po drugi svetovni vojni.
1927	se je začel v Italiji prvi proces proti Slovencem pred posebnim sodiščem za zaščito države, ki ga je ustanovil italijanski fašistični režim.
1950 se je z nenadnim napadom Severne Koreje na Južno Korejo začela korejska vojna.
1958 je jugoslovanska zvezna skupščina izglasovala splošni zakon o šolstvu.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Prihaja prvi vročinski val
Pred nami je nekaj vročih dni, ki jih lahko ohladijo samo redke večerne nevihte. Teh pa si pravzaprav sploh ne želimo, saj so letos že pokazale svojo moč drugod po Sloveniji.
Vrtnine prihajajo k nam z vseh koncev sveta. Kljub temu da so na naših vrtovih precej drugačne, kakor so njihove sorodnice v naravi, so vendarle obdržale nekaj iz svojih domačih krajev, to je, pri katerih temperaturah najbolje uspevajo. Ravno temperature pa nam letos delajo največ težav.
Temperatura in setev na prosto
Največ težav zaradi nepoznavanja toplotnih zahtev prihaja pri vrtninah spomladi pri setvah in sajenju. V želji po čim zgodnejšem pridelku so mnogi pričeli prehitevati naravo in sejati ali presajati zelo zgodaj. Pri tem pa vsi pozabljajo, da seme polagamo v zemljo, se pravi, da bi morali takrat, ko se odločamo za začetek setve, upoštevati temperature zemlje, ne pa zraka. Tako lahko v resnično hladno zemljo, ki se ni uspela ogreti niti na 5 oC, sejemo samo bob in grah. Kljub temu da ti dve vrtnini uspešno kalita tudi v tako hladni zemlji, pa priporočam, da seme pred setvijo čez noč namočite v toplo vodo. Še bolje pa je namesto vode skuhati kamilični ali žajbljev čaj in ga ohladimo na telesno temperaturo, preden vanj namočimo seme. Solato posejemo takrat, ko se zemlja segreje vsaj na 5 oC, vendar posejemo samo sveže seme. S starejšim semenom bodo pri teh temperaturah še težave. Med solato lahko posejemo
seme mesečne redkvice. Namesto nje lahko med vrste solate posejemo tudi rukolo; posebej ta nova, divja rukola ni občutljiva na mraz, saj pogosto na prostem tudi prezimi.
S setvijo ostalih vrtnin čakamo, da se zemlja ogreje vsaj na 10 oC, bolje pa, da ima 15 oC. Šele takrat posejemo korenček, peteršilj in nizek fižol.
Mnogi menijo, da pokrivanje z agrokoprenami ogreje zemljo. To seveda ni res. Zemlja se ne ogreje niti za stopinjo, kaj šele več. Agrokoprene delujejo samo kot plašč na že vzniklih, pa tudi dovolj velikih rastlinah, saj se med njimi in kopreno ustvari mehur zraka in ta je izolator.
V dnevih, ki so pred nami, pa se bo naenkrat močno ogrelo. Prav zdaj je idealen čas za setev radi-čev in endivije. Visoke temperature ravno tako lahko vplivajo na vznik, saj se zemlja v pravem, vročem poletju lahko močno ogreje. Zato je poleg zadostne vlage poleti nujno poskrbeti tudi za senčenje setve, da bomo kasneje zadovoljni s pridelkom. Trenutne setve torej zasenčite.
Presajanja na prosto
Tako kakor s setvami se mnogim zadnja leta mudi tudi s presajanji na prosto. Predvsem plodov-ke so letos bile sajene v prehladno zemljo, kasneje
pa se tudi ozračje ni ogrelo. Že večkrat sem omenila, da bodo zaradi tega imele težave celo poletje. Mnogi menijo, da agrokoprena in različne druge prekrivke, ki jih kupimo v trgovinah, pomagajo, da rastlin ne zebe. Res je, da agrokoprena zavaruje nadzemni del rastline, da ne pomrzne. Ne vidite pa, kaj se dogaja s koreninami, pa tudi ne v rastnem vršičku s skritimi cvetovi. Plodovke so preprosto rastline toplih, južnih krajev, zato njihove korenine pri temperaturah zemlje pod 15 oC niso sposobne sprejemati hranil iz tako hladne zemlje. Predvsem sprejem fosforja je skoraj onemogočen. Najmanj motena pa je prehrana z dušikom. Za nepoučenega pomeni to, da te rastline torej nemoteno rastejo in se razvijajo. V resnici pa zaradi slabega sprejema fosforja v tleh koreninski sistem raste zelo počasi, nesorazmerno z nadzemnim delom rastline. Tako ima rastlina slabe temelje, s tem pa težave s prehrano celo svojo rastno dobo.
Še nekaj se lahko zgodi. Rastlina ima nastavljene prve cvetov vedno v tistem zalistju (nadstropju, etaži), kot ji zapoveduje njena dedna zasnova. Prvi cvetovi so oblikovani zelo hitro, že pri sadiki. Če pride do pomanjkanja hranil, se cvetovi preprosto ne oblikujejo, lahko celo odpadejo, skratka z zgodnjim sajenjem nismo pridobili zgodnjega pridelka. Cvetovi, ki se oblikujejo takrat, ko je še prehladno, lahko dajo izmaličene, poškodovane plodove. Pri kumarah in bučkah pa nam lahko vznik močno ovirajo bakterijska obolenja, zaradi katerih ravno tako na zgodnosti ne pridobimo. Letošnje leto se torej ne čudite čudnim plodovom, ki jih boste opazili. Zaradi hitrega skoka temperatur se lahko celo zgodi, da bodo plodovi kumar grenki. Nujno je, da jih čim prej poškropite z že velikokrat omenjenimi pripravki, ki zmanjšujejo stres na rastlinah. Plodov-kam je nujno tudi vsaj enkrat tedensko dodati kalcij, fižolu pa bo koristilo okopavanje, ogrinjanje in dodajanje magnezija.
Nekatere vrtnine so za hladno, druge za vroče
Seveda pa temperature niso pomembne samo pri vzniku in presajanju. Tam govorimo o tem, kako topla je zemlja. Ravno tako pa je pomembno, kako toplo je ozračje. Nekatere zelenjadnice v poletni vročini preprosto ne uspevajo. Poleg plodovk se je v zadnjih nekaj letih na naših policah pojavilo še seme treh toploljubnih stročnic, to so leča in čiče-rika, ki sta nizki grmičasti rastlini, in dolga vigna, stročnica, ki potrebuje oporo, veliko toplote in malo vode. Samo te rastline bodo tudi poleti dobro uspevale tudi v rastlinjakih. Prav dolge vigne smo lahko veseli zato, da si bomo tudi v zaščitenih prostorih in pod strehami, ki so zadnja leta zrasli na vrtovih, lahko zagotovili vsaj dvoleten kolobar.
Kljub temu pa je treba vedeti, da previsoke temperature povzročajo težave tudi plodovkam. Vse, kar je nad 30 oC, namreč uničuje cvetni prah. Zato je oplodnja slaba in posledično so najprej plodovi manjši, kasneje izmaličeni ali pa jih sploh ni. Zato sedaj ne pozabiti na zračenje rastlinjakov. Povsem odprti naj bodo tudi ponoči.
Foto: Miša Pušenjak
Tudi srčasti plodovi, ki bi morali biti okrogli, so posledica hladnega maja.
Foto: Miša Pušenjak
Senčenje poletne setve: senčilo rahlo dvignemo od tal.
Foto: Miša Pušenjak
Naj vas taki plodovi ne presenetijo; to je posledica mrzlega maja.
Ravno obratno pa imajo z vročino druge vrtnine velike težave. Kapusnice ne rastejo, vendar njim ni hudega, pač čakajo na nekoliko prijetnejše temperature. Pomagamo jim tako, da jih hladimo za zalivanjem - zalivamo z razpršilci, ki pa naj bodo čim bolj fini, tako da ustvarjajo čim manjše kapljice vode. Več težav lahko imajo tudi stročnice, ki ne marajo vročine, to so fižol, grah in bob. Ne samo da jih napadejo pršice in pepelaste plesni, tudi oplo-dnja je zelo motena, zato »cvetovi padajo dol«, kot pravijo. Posebej nevarni so hitri temperaturni skoki, ki smo jim bili priča letos. Takrat imajo težave tudi bučnice. Kumare dobijo grenke plodove, bučke ne nastavljajo več ženskih cvetov. Če nam vremenska napoved napove tak skok, že pred tem in vse do konca temperatur nad 30 oC rastline redno zalivamo ali še bolje škropimo s pripravki iz alg ali aminokislin oziroma vitaminskim kompleksom. Vse te težave so pri plodovkah še večje, če pretiravamo z gnojenjem.
Nekatere rastline v vročini preprosto ne uspevajo, pobegnejo v cvet ali pa je njihov okus veliko manj prijeten. Radič pogreni, čebula postane ostrejša, rukola dobi premočan okus. Zato sadimo, sejemo rastline vedno v času, ki jim ga je namenila narava. Če imamo opravek z vročim poletje, ga izkoristimo in še sredi poletja posejmo nekaj bučk, kumar, uživajmo v plodovkah, solate pa ne sadimo, dokler vročina vsaj malo ne popusti, in obratno. V takem poletju, kot smo ga imeli lani, pa posejemo čim več solatnic, kapusnic, saj je bil njihov pridelek lani čudovit. Narava bo vedno močnejša od nas.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Sušenje plodičev kumar je posledica pomanjkanja kalcija in/ali prehude vročine.
Zdravstveni nasveti
Odvisnost (2.)
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Morfij in heroin (Papaver somniferum - uspavalni mak)
Morfij je glavna učinkovina v opijevem maku, z enostavnim kemičnim postopkom pa se da spremeniti v še močnejši diacetilmorfin (heroin). Morfij je v uporabi je že od leta 1898, in sicer za zdravljenje zelo močnih bolečin. Ime heroin pa je dobil po občutku bajnega junaštva (heros je človek z božanskimi lastnostmi), ki se pri zlorabi občuti. Po heroinu nastopi učinek hitreje, a traja krajši čas kot pri morfiju, zato je slednji primernejši kot zdravilo, prvi pa za zlorabo. Heroin ima prednost pri injiciranju, ker se zaradi večje topnosti lahko odmeri v manjšem volumnu, vendar zaradi možnosti zlorabe ni na voljo za klinično uporabo.
Ob strokovno vodenem zdravljenju bolečine z morfijem niti odvisnost, niti toleranca na zdravilo, niti neželeni učinki niso pomemben klinični problem. V primerni obliki se morfij uporablja za lajšanje bolečine pri rakavih bolnikih. Lahko se uporabi tudi za bolnike z akutnimi bolečinami zaradi opeklin, poškodb in operacij ter za kronične ne-maligne bolečine. Odmerki se prilagodijo individualnim potrebam.
Vsaka uporaba droge se začne zaradi ugodnih učinkov. Ti so pri heroinu: občutek po-mirjenosti, brezskrbnosti, za-topljenost v sanje ipd. Seveda pa vsako uporabo v zelo kratkem času začnejo spremljati neželeni učinki, ki se običajno tudi stopnjujejo. Ti pa so: slabost in bruhanje, motnje krvnega obtoka, poslabšanje presnove. Potreba po vedno večji količini droge za doseganje
želenega učinka vodi v zastoj dihanja in srca, kar odvisnika lahko pripelje v komo in smrt.
Konoplja, kanabis, marihuana, trava (Cannabissa-tiva var. indica)
Rastlina kanabis je enoletna in izvira iz osrednje Azije, a se danes goji v različnih delih Evrope in Severne Amerike. Aktivne učinkovine so kanabi-noidi (v semenih in steblih jih ni), od katerih je najbolj znan THC (tetrahidrokanabinol), ki ima psihoaktivni učinek.
Marihuana je posušen cvet konoplje. Namenjena je kajenju, tobačna mešanica se imenuje »joint«. Količina katrana je 4-krat večja kot pri kajenju tobaka, zaradi načina kajenja marihuane! Hašiš vsebuje od 5 do 20 odstotkov THC, praktično je sopomenka za konopljino smolo in se tako kot marihuana uporablja za kajenje.
Konoplja je zdaleč najbolj rabljena nedovoljena droga. Je mehka droga, ki praviloma ne povzroča fizične odvisnosti. Omamljenost spremljajo občutki evforije, sreče, sproščenosti, kreativnosti in razbre-menjenosti. Neželeni učinki, ki spremljajo uporabo kanabisa, so: povečan utrip, pordele oči, suha usta, slabost, neprijetne telesne zaznave in potreba po vedno večjem odmerku. Pride tudi do okvare dihalnih poti, značilnega kašljanja, depresivnega počutja, nadalje se poslabša uporabnikov kratkoročni spomin in motorične sposobnosti, zato se za 10-krat se poveča tveganje za nastanek prometnih nesreč.
Presnovki THC so določljivi v urinu še teden po vzetju droge, to pomeni, da so navzoči tudi v tkivih »priložnostnih« kadilcev. Z enostavnimi hitrimi testi
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
ga v tem času lahko določimo.
Kronična uporaba vodi k šibki telesni odvisnosti (potrebna je vedno večja doza za isti učinek). Duševna odvisnost je temeljna in zelo odvisna od uživalčeve preteklosti. Prekinitev jemanja pri kroničnih uživalcih povzroči odtegnitveni sindrom, vključno z razdra-ženostjo in gibalnim nemirom, ki hitro upade (v 3-4 dneh) in zahteva le simptomatsko zdravljenje. Nepojasnjeno je vprašanje, ali omamljanje s konopljo vodi k uživanju trdih drog ali ne.
Kokain
Je kristaliziran alkaloid, ki ga pridobivajo iz listov koke (Erythroxylon coca). Deluje kot stimulans na možgane in kot zaviralec apetita. Je v obliki belega praška ali kot sol, ki so ji po navadi dodane različne primesi za povečanje volumna in težnosti (pecilni prašek, laktoza, drugi anestetiki). Ne tako čist kokain oz. drugače predelan se imenuje crack - svetlo rjav prašek, ki ga odvisniki inhalirajo ali kadijo. Je izredno nevarna oblika droge.
Vdihavanje (poznano pogovorno kotsnifanje, pihanje) je najpogostejša metoda rekreacijskega uživanja kokaina v zahodnem svetu.
Smiljana Markež, mag. farm., Lekarna Ptuj
S svetovne
glasbene
scene
Za vse prave glasbene sladokusce tudi letos ponujamo kratek vpogled v bogato ponudbo festivala Exit 2012, ki bo potekal od 12. do 15. julija na prekrasni lokaciji Petro-varadinske trdnjave v Novem Sadu. Organizatorjem je tudi letos uspel pravi podvig, saj bodo obiskovalci tega priljubljenega festivala od četrtka do nedelje na odru videli in slišali tako zveneča imena, kot so GUNS N' ROSES, DURAN DURAN, NEW ORDER, ERYKAH BADU, PLAN B, AVICII, GOSSIP in številna druga. Skromni začetki festivala Exit segajo v leto 2000, ko je nastal kot študentski protest proti represivnemu režimu v državi. Doslej je privabil že več kot 2 milijona obiskovalcev iz 65 držav sveta.
V Londonu naj bi v bližnji prihodnosti postavili bronasti kip pokojne Amy Wine-house. Kip naj bi stal v lon-
Foto: wordpress.com
Duran Duran
donski četrti Camden, nedaleč od kraja, kjer je Amy stanovala. Oče pokojne zvezdnice Mitch Winehouse je povedal, da bo kip naravne velikosti in bo postavljen na balkonu zraven znanega londonskega bara Roundhouse. Pred kratkim pa so za 2,7 milijona funtov prodali hišo, v kateri je živela ta kontro-verzna britanska pevka.
Veterana svetovne pop scene Neil Tennant in Chris Love, člana svetovno znane zasedbe Pet Shop Boys, bosta v mesecu septembru izdala nov studijski album. Že enajsti studijski izdelek tega popularnega britanskega dvojca bo nosil ime Elysium. Novo zgoščenko na svetovnih radijskih postajah že predstavljata s prvim singlom, ki nosi na-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA
2.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
3.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SING - GARY BARLOW/COMMONWEALTH BAND
2.	WHISTLE - FLO RIDA
3.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
NEMČIJA
1.	EUPHORIA - LOREEN
2.	TAGE WIE DIESE - DIE TOTEN HOSEN
3.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
slov Invisible. Za produkcijo novega album je poskrbel z grammyjem nagrajeni Andrew Dawson, ki je v svoji bogati karieri že sodeloval z uveljavljenimi glasbenimi imeni (Kanye Westom in
skupina Fun).
®®®
Na glasbeno sceno se po 11 letih z novim studijskim albumom vrača popularna kalifornijska zasedba No Doubt. Novi album z naslovom Push And Shove naj bi izšel 24. septembra in bo naslednik njihovega zadnjega albuma Rock Steday, ki so ga izdali leta 2001. Pevka skupine Gwen Stefani je razkrila tudi, da bo prvi singel naslovom Settle Down radijske postaje prvič obiskal 16. julija. Skupino No Doubt, ki je lani praznovala že 25-letnico obstoja, sestavljajo pevka Gwen Stefani, kitarist in klaviaturist Tom Dumont, basist in klaviaturist Tony Kanal ter
bobnar Adrian Young.
®@®
Angleška pop senzacija Mika, ki je svetovno glasbeno ozračje prvič razgrel leta 2007, ko je izdal veliko svetovno uspešnico Grace Kelly se po treh letih vrača z novim singlom Make You Happy. Omenjeno skladbo bom lahko slišali na pevčevem tretjem studijskem albumu The Origin of Love. Pri nastajanju novega albuma sta sodelovala tudi
z
svetovne
znana glasbenika in pro-ducenta Martin Solveig in William Orbit, ki sta pred kratkim uspešno sodelovala tudi z Madonno. Mika se je rodil 18. avgusta 1983 v Libanonu, njegovo pravo ime pa je Michael Holbrook Pen-niman Jr. Prvi album z naslovom Life In Cartoon Motion je izdal leta 2007 in čez noč postal svetovna mega senzacija. Že omenjena skladba Grace Kelly je bila v Veliki Britaniji na prvem mestu kar pet zaporednih tednov. Na prva mesta lestvic se je uvrstil tudi
v številnih drugih državah.
®®®
Svetovno znana rock zasedba Skunk Anansie, ki jo vodi karizmatična pevka Skin, bo 17. septembra objavila nov studijski album z naslovom Black Traffic. Album bo prvi, ki ga bodo izdali v samozaložbi. Svojo vrnitev na glasbene odre in novi album bo skupina proslavila tudi s koncertnimi nastopi, prvi naj bi bil v Londonu 1. decembra. Skunk Anansie je angleška rok skupina, ki je bila ustanovljena leta 1994, leta 2001 so se razšli in se leta 2009 ponovno združili. Skupino sestavljajo SkinCass (Richard Keith Lewis) in AceMark Ri-charsdon. Ime so si nadeli po liku človeka - pajka Anansija iz zahodnoafriških ljudskih pripovedk, da bi zveneli še bolj grobo in prepričljivo pa
so dodali še besedo skunk.
®@®
Člani ameriške zasedbe Green Day so že ob koncu lanskega leta napovedali, da nameravajo objaviti kar tri nove albume. Pred kratkim, pa so objavili tudi točne datume izidov. ¡Uno! ¡Dos! ¡Tré! bodo izšli v treh fazah: ¡Uno! 24. septembra, ¡Dos! 12. novembra in ¡Tré! 14. januarja prihodnje leto. Skupino bomo poleti lahko videli tudi na evropskih glasbenih odrih, ob koncu leta pa bodo svoj muzikal American Idiot predstavili tudi občinstvu v Veliki Britaniji.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Psevdoznanost
Pisal sem sicer že o homeopatiji, vendar je ta le droben delček modernega vraževerja. Kot vse bolj ugotavljam, gre za celoten način razmišljanja. Praktično za kompletno mentaliteto. In bolj kot človeštvo napreduje, bolj se tak način razmišljanja utrjuje. Seveda razlogi ostajajo neznani.
Še posebej popularno je to novodobno nasprotovanje vsemu konvencionalnemu. Primer je „konvencionalna" in zahodnjaško zarukana medicina, ki ljudi reže, jih polni s tabletami in cepivi in je nasploh odgovorna za vso zlo tega sveta. Človeškemu ušesu mnogo prijetneje zvenijo razne energije in či in ču in ča ča ča, pa kristali, vibracije, oscilacije ter podobne nore ideje. Vse skupaj bi bilo v bistvu smešno, če ne bi toliko ljudi tega jemalo smrtno resno.
Še najbolj zabavno pa je, ko se med vso to kloako primeša še stotero teorij zarot, po katerih nas tako ali tako „neke" skupine namerno zastrupljajo ali pa preprosto kemično ka-strirajo. Vse skupaj še najbolj spominja na blodnje kakšnega paranoidnega shizofrenika. A ljudje nasedajo ... Ker se je pač moderno nekaj dreti in nečemu nasprotovati, pa četudi brez kakršnihkoli razlogov. Vendar hop cefizelj ... kar tako na prvo žogo pa tudi ne bomo igrali. Saj vendar za vsemi kristali in geomantskimi arhitekti ter energetskimi zapestnicami stojijo raziskave! O ja ... RA-ZIS-KA-VE. No, potemtakem pa že mora biti res.
Eeee, ne. Kajti velika razlika je med konkretno znanstveno raziskavo, ki vključuje ponovljive eksperimente in je objavljena v kakšni dostojni in spoštovani znanstveni reviji, ter „raziskavami". Slednje namreč izvaja cela množica trolov, ki v kakšni kleti z napravami, ki jih niti sami ne razumejo, merijo aure ter telepatske sposobnosti, vse skupaj pa objavijo v reviji, imenovani Nezemljani in neznano ali kaj podobnega.
Vse skupaj pa izvira iz neznanja ter pretiranega liberalizma neukih. Ti nas namreč na vsak način hočejo prepričati, da so vse teorije „samo ideje" in da so vse ideje enakovredne in enako verjetne. Jasno je, da nimajo pojma, kaj je to dokaz ... Potem pa se pojavlja kreacionizem v šolah, saj je baje enakovreden evoluciji in tako naprej. Pa naj se v učni načrt vključi še teorija, da so človeštvo začeli vesoljci; saj je le teorija. Skratka adekvatna teorija je lahko vsaka še tako neumna ideja, ki se je kak bedak spomni na poti v gostilno.
Tej svobodni in nadvse razsvetljeni ideji pa ob boku seveda enkratno stoji neukost, saj je nekako obveljalo, da lahko delovanje tega sveta razlaga vsak. Kar tako, ker pač ima čas. Pa temu ni tako. Znanost je preklemano zakomplicirana in traja leta in leta, da jo doumeš. Vendar mistika in čudeži še naprej ostajajo tako mamljivi . pa še verodostojni se zdijo, ko se odenejo v razne kvazi raziskave in spregovorijo v jeziku znanosti. Človeštvo pa naseda, ko se kratkomalo omeni kakšna raziskava ali pa nas nagovori kak igralec, odet v zdravniško opravo. Kakorkoli že - a ne bi bil skrajni čas, da se na primer ob premaganem raku končno zahvalimo genialnosti človeštva ter stoletnemu napredku namesto molitvi? No ja, le misel ...
Matic Hriberšek
Cradioptuj
^^ 89.8° 98.2 °I04:3
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
t V
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE I
2.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSE
3.	SLAVE TO THE MUSIC - JAMES MORISSON
4.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE feat. KIMBRA
5.	EUPHORIA - LOREEN
6.	DRIVE BY - TRAIN
7.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
8.	FRIENDS - AURA DIONE feat. ROCK MAFIA
9.	I WON'T GIVE UP - JASON MRAZ
10.	BACK IN TIME - PITBULL
11.	DANCE AGAIN - JENIFER LOPEZ PITBULL
Vsako sredo na Radiu Ptu] Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
kaneloni s šunko in sirom, sesekljane kumarice z
majonezo
SREDA
piščančja nabodala, džuveč, zelena solata ČETRTEK
zelenjavna mineštra, rižev narastek PETEK
svinjski trakci z grahom in korenčkom *, njoki,
solata
SOBOTA
testenine z bolonjsko omako, rdeča pesa NEDELJA
piščančji zrezek na žaru, pečen krompir, zelena solata
PONEDELJEK
solata z ajdovo kašo**, pečene hrenovke
*Svinjski trakci z grahom in korenčkom
Sestavine: 1/2 kg svinjskega mesa, 1 žlica olja, 1/2-1 dl belega vina, 30 dag graha, 2-3 srednje veliki korenčki, poper, sol, 1 žlica gorčice, 1 žlica moke ali kremne gobove juhe.
Svinjsko meso narežite na trakove. Na olju popecite meso, posolite ter na majhnem ognju malo dušite. (Pazite: če boste pozneje zgoščevali s kremno gobovo juho, ne solite preveč, ker je juha tudi slana!) Dodajte na kocke ali na paličice narezan korenček in grah. Zalijte z belim vinom, primešajte gorčico in poprajte po okusu. Zgostite z moko ali kremno gobovo juho. Dušite, dokler meso in zelenjava ne postaneta mehka.
**Solata z ajdovo kašo
Sestavine: 1 zavitek ajdove kaše, 1 pločevinka koruze, bučno olje, kis, sol.
Ajdovo kašo skuhajte po navodilih na embalaži in jo ohladite. Koruzo odcedite in jo primešajte ajdovi kaši. Dodajte sol, bučno olje in kis po okusu ter dobro premešajte. Solato postavite v hladilnik za kakšno uro ter postrezite hladno. (Solati lahko dodate tudi na kocke narezan paradižnik, papriko ...)
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
KaneOonQ s šunko in s&rom
Štajerski TEDNIK
NEUSPEH, POLOM, IZPODLET
SKODA NA DREVJU OD SNEGA
MANJSI SESTAV ENOTE
LADO CERNOS
Smeh ni greh
NEPREDVIDLJIV SIN
»Moj sin je tako nepredvidljiv. Sploh ne vem, kam bi ga poslal na študij!«
»Pošlji ga študirat meteorologijo!«
SLAB IZGLED
»Natakar, tale postrv, ki ste mi jo prinesli, pa zelo slabo izgleda!«
»Saj ni čudno, ko je pa mrtva.«
BARBIE
Moški se je vračal domov iz službe ter se ustavil v trgovini z igračami, da bi hčerki kupil darilo za rojstni dan. Prodajalki je rekel, da želi kupiti Barbie. Prodajalka ga je vprašala, katero želi:
»Imamo Barbie gre nakupovat za 30 evrov, Barbie gre na plažo za 30 evrov, Barbie gre v opero za 30 evrov, Barbie potuje na dopust za 30 evrov in Barbie je ločena za 100 evrov.« »Kako pa to? Vse Barbie stanejo 30 evrov, Barbie je ločena pa kar 100 evrov!«
»Ja, veste,« je pojasnila prodajalka, »pri Barbie je ločena dobite poleg še Kenovo hišo, Kenov avto, Kenovo jahto in Kenov motor.«
UM
VMEŠAVANJE
Pred 2000 leti so se v nekem izraelskem mestu odločili, da bodo kamenjali prostitutko. Masa ljudi je s kamenjem v rokah preganjala prostitutko po mestnih ulicah. Čez nekaj časa se je ta zatekla v slepo ulico, kjer pa ni več mogla pobegniti razjarjeni množici. Takrat je pred ljudi stopil Jezus Kristus in spregovoril:
»Tisti med vami, ki je brez greha, naj prvi vrže kamen!« Ljudje so umolknili, povesili poglede in vrgli kamenje na tla. Naenkrat pa je iz množice ljudi priletel kamen in zadel prostitutko v glavo. Jezus se je razjezil:
»Mama, zakaj se spet vmešavaš?«
OLIMPIJADA
Poletne olimpijske igre. Dva Črnogorca gledata prenos atletike.
»Poglej to žensko, kako se vleče!« je rekel eden. »Pa saj to je naša, črnogorska tekmovalka v teku!« je rekel drugi.
»A tako? No, le poglej jo, kako podi vse pred seboj!«
DELAVEC V LIVARNI
OMAHLJIVOST (STAR.)
ORGAN ZA VOH
IVAN LEVAR
NAS FILMSKI REŽISER
MESTO V INDIJI
SVEŽ JUTRANJI ZRAK
POKRAJINA V SPANIJI
SIRO-MAŠNOST
PRIVRŽENEC METELČICE
NATRIJ
POMENO-SLOVEC
VELIKE OSE
RAJ, PARADIŽ
VAS PRI ZAGORJU
ŽIRO RAČUN
POGUBA, ZATRTJE
PREKAJENO SVINJSKO STEGNO
DEDNA ZASNOVA V KROMOSOMIH
ZDRAVKO AČKUN
PRETEPAČ
ITALIJAN (ZANIČLJIVO)
KUHANO PSENO
PTIČ KOSEC (LJUD.)
OKLEPNO VOZILO
OTO NORČIČ
ORIENTALSKA OBLEKA
ANGLESKI DENAR
OSILJENA PALICA
VRSTA HRASTA
SEDANJI »PIONIR«
PREBIVALKA IRSKE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAS NOGOMETNI TRENER (MATJAŽ)
NAJEMODAJALEC
SVETOVNO MORJE
MOČAN ČLOVEK, VELIKAN, GOROSTAS
HRVASKI PISATELJ IN PESNIK
BRAZILSKI AVTOMOBILSKI DIRKAČ (AYRTON)
VELIKE KAMNITE GMOTE
SLIKARKA (ŽARG.)
ZVIJAČA, UKANA
IZ BESEDE TIRK
OČKA, ATEK, TATI
Foto: ASV
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ETKA = ime slovenske balerine Klinc, ILOVAK = belokranjski naziv za ilovico, KATALONIJA = pokrajina v Španiji, OMAHLOST = omahljivost (star.), ŠKRAPA = kraška razpoka, ŠOLC = hrvaški pisatelj in pesnik (Oto, 1913-1994), TRCA = ljudski naziv za ptiča kosca, ZATOR = poguba, zatrtje.
^ajej '^ui 'e^jeieiu
'euuas 'o|os oio '^epo 'ueaoo 'joje^oi '§u||je}s 'ueye>i 'no 'eao 'ne~| 'jbaj 'vz 'ua§ 'sba e^suaAey 'uapa '§0|0Luua 'jb^jooaou 'efiuoieje» 'jaipods '^edejiaj 'eAey 'pjo^e 'e^m 'os|as :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
Govori se ...
... da se čudeži vendarle še dogajajo. Izvajalci nujnih vzdrževalnih del na starem poetovionskem mostu so svoje delo končali celo dva dni pred napovedanim rokom.
... da so vzdrževalci baje šli na roko tudi poetovionskemu prvemu možu. Ko so ga na poti domov zagledali z berglami, so za vsak slučaj brž asfaltirali pločnik v njegovi ulici.
... da se je holermouški trmasti svetnik baje malo zarekel, ko je političnim nasprotnikom dejal, da si bodo morali kupiti pištolo, če ga bodo hoteli utišati. Ko so po zadnji maratonski seji, ki je trajala do pol dveh zjutraj, spoznali, da so na koncu sprejeli vse točke v prvotno predlagani obliki, so baje nekateri pričeli razmišljali, da na bi bilo nič narobe, če bi njegovemu priporočilu vendarle vsaj malce prisluhnili.
... da so varnostniki na sobotnem kolesarskem maratonu svojo vlogo vzeli zelo zelo
resno, saj tudi prvega moža Perutnine niso spustili v šotor z jedačo in pijačo brez obveznega kupončka.
... da nekateri udeleženci omenjenega kolesarskega maratona enostavno ne razumejo, zakaj je bil najbolj oblegan lokal Bar Recesija.
... da pa je sedaj morda malce bolj jasno, zakaj na sobotnem muzejskem vikendu ni bilo nobenega od vidnejših predstavnikov lokalnih oblastnikov.
... da so se na neki poetovi-onski šoli preveč intenzivno ukvarjali z rimsko zgodovino in tako prišli tudi do poglavja Orgija. Rezultate svojega projekta so baje z navdušenjem prikazovali kar na svoji valeti.
Vidi se ...
. da se prvi mož šterntalske občine po številnih napadih na njegovo avtokratsko in strankarsko usmerjeno vodenje občine intenzivno pripravlja na učinkovitejšo obrambo.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna
Bralci fotografirajo
Foto: Tadej Petrovič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo dobili tole pismo: Pred mesecem smo pri babici spravljali drva za zimo. V nekem trenutku je s prikolice padel štor. Pobral sem ga ter ga vrgel na kup ostalih drv. Takoj sem opazil obraz, kot nekakšna lobanja ali obraz opice, morda od neandertalca? Štor me je navdušil, zato ga nisem obsodil na ogrevanje, ampak postavil na naš cvetlični vrt, da navduši še druge.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 25. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Zoja Zemljane, Volk-merjeva 30, Ptuj.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
6		5				2		
9			5		6			8
3				8	2	1	6	
	7	3		2	1			
	1		7		9		8	
			6	4		7	5	
	6	2	4	3				7
8			1		7			3
		9				5		4
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©	€€€	0
Bk		©	€€	000
Dvojčka	¥	©©©	€	00
Rak		©©	€€€	0
Lev	¥	©©©	€€	000
Devica	¥¥¥	©	€	00
Tehtnica	¥¥	©©©	€€	0
Škorpijon	¥¥¥	©©	€	000
Strelec	¥	©©©	€€	0
Kozorog	¥¥	©	€€€	00
Vodnar	¥	©©©	€€	00
Rbi	¥¥¥	©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 19. junija do 25. junija 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Oči človeka, ki trpi, so bolj odprte za resnico.« Jaoann H. Pestalozzi
»Tega, da trpimo, nam ne povzroča toliko trpljenje samo po sebi kakor naša naravnanost nasproti njemu.« Henry de
Montherlant
»Nesreča prihaja na krilih in odhaja peš.« Voltaire
»Zlato se z ognjem preizkuša, močni ljudje z nesrečo.« Seneka
»Ena od stvari, ki človeku omogoči, da najbolj dozori je trpljenje.« Johann Messner
»To je moja najbolj žalostna izkušnja: ljudje povečini zaradi bolečine ne postanejo večji, ampak manjši.« Christian Morgenstern
»Bog te zaradi svoje ljubezni prepoznava kot človeka, ki je vreden trpljenja; in to je največji dokaz nežnosti, ki ti ga more dati, saj v trpljenju postanemo podobni njemu.« Terezija iz Lisieuxa
»Spomin na trpljenjepodvojuje srečo.« Italijanski pregovor
»Da bi bili srečni do določene meje, moramo tudi trpeti do določene meje.« Edgar Allan Poe
»Naučite se trpeti: kdor zna trpeti, trpi manj.« Anatole France
»Ali sploh obstaja stvar, zaradi katere ni treba trpeti?« Antoine de Saint-Exupéry
Ptuj • Gradnja športne dvorane obvisela
Ptujsko slovo od EP v košarki 2013?
Odločilni dan, 10. junij, ko naj bi bil znan koncesionar za gradnjo športne dvorane na Ptuju, kar bi omogočilo MO Ptuj sogostiteljstvo oziroma soorganizacijo EPK 2013, žal ni prinesel želenega zaključka zgodbe, kot tudi ne podaljšanje roka za oddajo vloge potencialnega koncesionarja, ki naj bi zagotovil pet milijonov evrov za zaprtje finančne konstrukcije za omenjeno gradnjo. Tudi 15. junija, ki je bil drugi odločilni dan, namreč ni bil znan potencialen koncesionar, ki bi uspešno zaključil to zgodbo.
Že od vsega začetka pa ptujski župan Štefan Čelan poudarja, da brez koncesionarja ne bo EPK, ker svetnikom ne bo predlagal zadolževanja za to gradnjo: „Gradnje tudi ne bo, če ne bo državnih 2,5 milijona evrov."
Pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta smo malo potipa-li razpoloženje med mestnimi svetniki: nekateri so bili pripravljeni podati svoje mnenje, drugi so se obotavljali, tretji pa stališča oblikujejo skupno; če jih je deset, morajo biti pri oblikovanju stališča navzoči vsi, zato tudi nismo uspeli pridobiti mnenja največje svetniške skupine v ptujskem mestnem svetu, svetniške skupine SDS. Zanimivo pri tem je tudi dejstvo, da prav nobeden mestni svetnik, ki smo ga v petek po 12. uri klicali, še ni imel informacije o tem, da se tudi v podaljšanem roku ni prijavil noben koncesionar. Kakorkoli že, Ptujčani so se borili do zadnjega in na koncu izgubili, ker čudeža v zdajšnjih razmerah pač ne gre pričakovati.
Branko Brumen, mestni svetnik SLS: „Mestni odbor SLS Ptuj je aktivno sodeloval in podpiral prizadevanja Ptuja za soorganizacijo Evropskega prvenstva v košarki 2013, ker smo prepričani, da se lahko iz zaostrene krizno finančne situacije glede na realno finančno moč mesta in okolja izvijemo predvsem z novim razvojno-investicijskim ciklusom in projekti, za katere lahko pridobimo državna in evropska sredstva. K temu dodajamo še promocijski in športni moment ter pomen večna-menskosti planirane dvorane za organizacijo največjih prireditev javnega pomena, kot so kurentovanje, maturantski plesi, festival itd. Zaradi tega smo verjeli v projekt EPK 2013. Žal se država in nosilci
kapitala očitno niso odločili podpreti prizadevanj Ptuja, na kar kaže propadli poizkus pridobitve koncesionarja pri izgradnji dvorane, brez česar v danih časovnih okvirjih ni več realno vztrajati pri projektu. Glede na realni finanč-no-kreditni potencial in že sprejete investicijske projekte, ki terjajo lastna in kreditna sredstva MO Ptuj, ocenjujemo, da morebitno najetje kredita za ta namen v trenutni krizni situaciji ne bi bilo smotrno, realno in opravičljivo. MO SLS Ptuj predlaga, naj se v bodoče zaradi zaostrene finančne situacije v občini nameni posebna pozornost spodbujanju gospodarstva, razvojnim in investicijskim projektom, za katere lahko pridobimo državna in evropska sredstva, ter oživitvi starega mestnega jedra."
Vlado Čuš, mestni svetnik Zelenih Ptuja: „Žal se je potrdila ugotovitev skupine Zelenih Ptuja, da so se odgovorni za ta projekt v MO Ptuj tega lotili zelo 'po ptujsko': v nejasnih finančnih pogojih in na lokaciji, ki je po velikosti (beri majhnosti parcele) ter zaradi bližine mestnega jedra, atletskega in nogometnega stadiona, docela neustrezna. Naj pripomnim, da bi na Ptuju dvorana za več gledalcev že stala, pa so bile zamujene številne priložnosti v finančno veliko boljših proračunskih letih. So pa nekateri odgovorni kljub vsemu prejemali celo državna priznanja. Zeleni Ptuja gradnjo dvorane zaradi neustreznosti lokacije, nejasnih finančnih obveznosti MO Ptuj in poslovno-upravnega dela projekta ne podpiramo. Dodatno zadolževanje občine za ta projekt bi onemogočilo vitalne ptujske projekte na področju zaščite podtalnice in pitne vode, izboljšanja prometne mobilnosti, zdravstva, šolstva,
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki so se včeraj seznanili z organizacijo Evropskega prvenstva v košarki 2013. Pretiranega optimizma pred sejo ni bilo.
turizma in še kaj. Poslovno-upravni del pa bi dokončno opustošil mestno jedro. Ptuj ima trgovin že preveč, županu in vladajoči koaliciji v mestnem svetu predlagamo, da energijo raje usmerimo v sprejem občinske strategije in nujnih ukrepov na področju gospodarstva, ki bodo Ptuju omogočili nova delovna mesta z večjo dodano vrednostjo."
Peter Pribožič, mestni svetnik NSi: „V odboru za gospodarstvo je bilo v razpravi o točki dnevnega reda organizacija Evropskega prvenstva v košarki 2013 pred 19. sejo mestnega sveta rečeno, da bomo dodatne informacije dobili na sami seji po usklajevanju s potencialnim ponudnikom. Kot kaže sedaj, glede na to da ponudbe koncesionarja ni bilo, se ta zgodba izteka. Dvomim, da bo iz tega kaj nastalo, ne glede na to da naj bi šlo pri vsej zgodbi za povezavo s koncesionarjem za plin, o podelitvi koncesije za izvajanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v MO Ptuj, pa bo prav tako tekla razprava na 19. seji mestnega sveta."
Emil Mesarič, mestni svetnik LDS: „MO Ptuj finančno
sama ni sposobna zagotoviti potrebnih sredstev za gradnjo športne dvorane, brez koncesijskih sredstev pa ni mogoče zapreti celotne finančne konstrukcije. Po vsej verjetnosti, se bomo morali žal odločiti, da MO Ptuj ne bo gradila športne dvorane in tudi ne bo soorga-nizatorica EPK 2013."
Miro Vamberger, mestni svetnik Zaresa: „Veliko energije, časa in denarja je bilo do sedaj vloženega v projekt izgradnje športne dvorane na Ptuju. Iz tega vidika in spoznanja, da je to verjetno zadnja priložnost za Ptuj, da dobi sodobno večnamensko dvorano, je škoda, da se na razpis za koncesionarja ni prijavil noben ponudnik. Obstaja sicer še možnost financiranja in sicer, da MO Ptuj sama najame bančni kredit. Vprašanje pa je, pod kakšnimi pogoji in za kakšno ceno, in če to ceno prenese proračun MO Ptuj, tako da ne bodo ogroženi drugi pomembni projekti, opredeljeni v integralnem razvojnem programu MO Ptuj v obdobju 2012-2018. V kolikor bo cena previsoka, je moje mnenje, da se temu projektu MO Ptuj odpove."
MG
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_______________
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
j Ime in priimek:.
I Naslov: _
I
i Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Prireditvenik	u	
Torek, 19. junij		
10:00
Ptuj, Potrčeva 91: odprtje obnovljenih prostorov enote Mači-ce Vrtca Ptuj
Ptuj, Rimska ploščad 24: odprtje razstave ustvarjalnosti članic in članov društva Optimisti Ptuj, ogled do nedelje 23. 6. Ormož, Grajska pristava: simpozij Po poteh rokodelcev ormoškega območja, PM Ptuj - Ormož Cerkvenjak, izpred občine: 14. občinski praznik, pohod po severni meji občine, Društvo general Maister Cerkvenjak Ormož, avla občine: odprtje razstave Po poteh rokodelcev ormoškega območja
Hajdina, telovadnica OŠ: zaključna prireditev osnovne šole Poljčane, OŠ: večer mladih poljčanskih virtuozov, koncert klasične glasbe
Ptuj, Narodni dom: predstavitev knjige Podoba in beseda, ob 40-letnici Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj in 10-letnici Literarnega kluba 20:00 Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana: koncert ob Ptujskem dnevu dobrodelnosti, Pepel in kri
11:00
15:00
17:00
17:30
18:00 19:00
19:30
Sreda, 20. junij
09:00 Cerkvenjak, prostori DU: občinski praznik, meddruštveno
tekmovanje v šahu 10:00 Ptuj, pred Mestno hišo: pohod mimimaturantov Vrtca Ptuj 13:00 Videm, občina: predstavitev Geografskega obzornika o
problematiki razvoja Haloz 16:15 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: e-informativni dan
zavoda Erudio za višje in visoke šole 17:00 Dornava: 17. občinski praznik občine Dornava, skok v poletje MTPK Dornava 17:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: predstavitev zbornika
referatov Vincent Cainkar 17:00 Ptuj, CID: predavanje o waldorfski pedagogiki 19:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična ura
Četrtek, 21. junij
12:00
Ptuj, Slovenski trg: odprtje info točke Teleing in sedeža KKS Ptuj, d. o. o., s kulturnim programom; nastopajo Komorni zbor Orfej, GŠ Karol Pahor Ptuj
Cerkvenjak, pred vrtcem: zaključna prireditev Sladoledni rompompom Vrtca Pikapolonica Poljčane, Razvojni center narave: ustvarjalna delavnica Utrinek poletja, TD Samostan Studenice Makole, dvorec Štatenberg: odprtje razstave slik Erne Ferja-nič Utrinki spominov
Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave likovnih del Meža-novi dnevi 2012
20:00 Laporje, knjižnica OŠ: literarni večer s pisateljem Bojanom Macuhom
Kidričevo, Talum: premiera predstave V samoti bombaževih polj
16:00
17:00
18:00
18:00
21:00
Petek, 22. junij
08:30
Cerkvenjak, Kulturni dom: občinski praznik, zaključna prireditev učencev OŠ Cerkvenjak - Vitomarci; 15:00 srečanje starejših občanov; 20:00 poletna nogometna liga Hajdina: proslava ob dnevu državnosti in odkritje spominskega obeležja Francu Jezi; 16:00 okrogla miza o Francu Jezi, 17:30 odprtje razstave; 18:00 maša za domovino in spomin na F. Jezo
Ormož, grajsko dvorišče: občinska proslava ob dnevu državnosti; Fake Orchestra, Barbara Krajnc Avdič in Gregor Geč Ormož, Kerenčičev trg: 9. ormoški nočni ulični tek Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana: osrednja slovesnost MO Ptuj ob dnevu državnosti 20:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Večer filmske glasbe s Pihalnim orkestrom Ptuj in gosti; dirigent: Fredi Simonič. Vstopnine ni.
20:00 Velika Nedelja, pred gradom: Jesenska poroka, komedija na prostem v narečju
Kidričevo, Talum: premiera predstave V samoti bombaževih polj
19:00
19:00
20:00 20:00
21:00
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 21. 6.: 19:00 Potomci; petek, 22., sobota, 23., nedelja, 24. 6.: 17:00 Lorax; 18:45 Bojna ladja; 21:00 Potomci.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.si
TOREK 12.6.
SREDA 13. 6.
8:00 Koncert ljudskih pevcev na Tumlšču 9:30 Ujemi sanje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Vldeo strani
15:30 Seja sveta Občine Lenart - V ŽIVO 19:40 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Letni koncert AFS Študent Maribor 21:20 Destmlk - Iz domače skrinje 22:35 Polka In Majolka 23:35 Ptujska kronika 23:50 Video strani
8:00 Ljudski pevci na Hajdini 9:35 Ob dnevu vrtca na Hajdini 11:00 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 Kronika Iz Občine Hajdina 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 14.6.
8:00 Košnja trave na Čilšekovi domačiji 9:00 Ujemi sanje 10:30 Utrip Iz Ormoža 12:10 Video strani
18:30 Seja sveta Občine Markovci - V ŽIVO 20:30 Prireditev ob prazniku Občine Domava 21:10 Domava - Iz domače skrinje 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
P
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
P
Mali oglasi
PRODAM seno v oglatih balah. Cena po dogovoru. Telefon 041 968 131.
STORITVE	■ NEPREMIČNINE
	
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.	PRODAMO VEČJO gradbeno parcelo v Apačah s staro hišo, k. o. Kidričevo. Tel. 041 664 863. NA PTUJU ugodno prodamo v celoti renovirano lepo sončno dvosobno stanovanje, 62 m2.Tel. 041
	210 712.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.	PTUJ - CENTER PRODAMO večjo poslovno-stanovanjsko hišo z dvoriščem, večji del obnovljen, možne vse dejavnosti, ugodno. Telefon 070 350 853. PTUJ - NOVA VAS, PRODAMO hišo z lepo ohišnico v izmeri cca 900 m2, je delno obnovljena, lepa i lokacija, cena 75.000 evrov. Telefon 070 270 130.
	
KMETIJSTVO	
Prodan odojke linija 44 - Pietren, možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj.	■ PTUJ - MESTNI VRH na lepi lokaciji prodamo parcelo v izmeri 1500 m2. Pogled na Ptuj z jezerom in Pohorje. Voda, elektrika, asfalt ob
NESNICE, MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 17. ure. Sorška, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM pet bikcev, starih od 3 do 4 mesece. Tel. 031 532 785.
PRODAM bukova drva, razrezana na 25 in 33 cm ali metrske cepa-nice, dostava z dvigalom. Telefon 040 167 035.
KUPIM traktor Zetor, lahko tudi IMT ali Ursus. Telefon 041 680 684.
PRODAM brejo telico. Sodinci 10, telefon 02 719 83 24.
ODDAM košnjo cca 1,5 ha. Zgornja Pristava 2, telefon 031 539 466.
parceli. Telefon 070 303 634.
POSLOVNO-STANOVANJSKI objekt v Skorbi oddamo v najem. Kont. št. 031 680 939.
USPEŠNO podjetje z več kot 15-letnimi izkušnjami išče kvalificirane električarje za delo v tujini. ELEKTRO-KA, d. o. o. Informacije na 02/7467170.
Obvestilo o popravku razpisa za delovno mesto direktorja javnega podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o., z dne 12. 6. 2012. Spremeni se odstavek, ki se po novem glasi:
Kandidate vabimo, da posredujejo pisne prijave z življenjepisom in zahtevanimi dokazili v roku 15 dni od objave javnega razpisa na naslov Gradnje Destrnik, d. o. o., Drstelja 45, 2253 Destrnik, z oznako »Prijava na razpis za direktorja - ne odpiraj«.
Gradnje Destrnik, d. o. o., predsednik nadzornega sveta Ivan Slukan
PEUJSKA TELEVIZIJA
DOM - STANOVANJE
ODDAM centralno ogrevano sobo v Ljubljani, pošteni pametni ženski, manjše postave, ki ima službo v Ljubljani, nima pa stanovanja. Telefon 01 537 57 21.
ODDAM dvosobni apartma za štiri osebe. Vir pri Zadru, prosto do 15. julija in od 19. avgusta. Tel. 031 742 714.
IŠČEM delo na domu, samo resni. Tel. 051 305 427.
Torek 19.6. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon, 9:20 Kuhinj ica - pon. 145 Info kanal 0,00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal UD Modro-pon. 1:30 Info kanal 11:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 £PK napovednik-pon. 2:50 Prodajno okno 3:05 Pomurski tednik - pon. 3:45 Info kanal 5=35 Kuhinj ica
16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Kultura na dlani-pon. 17:55 Info kanal i:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Moto scena- pon. 3:40 Info kanal :30 Zemlja in mi -pon. 20:00 Ptujska kronika -pon. športi no) - p
ipean
20:20 Šport(no)-r_ 20=50_Ptujsko odrske deske - pon.
pon.
21,15 Poslanski utrip - pon. 22:10 Ptujska kronika--" 22:30 Epk napovednik-
pon. pon.
Sreda 20.6.
3:30 Prodajno okno
9:00 Dnevnih TV Maribor - pon.
3:25 Kuhinj ica- pon.
9:50 Info kanal
10:00 Ptujska kronika-pon.
10:20 Info kanal
1100 Modro - pon.
11:30 Info kanal
11:45 Prodajno okno
12:00 Info kanal
12:50 Prodajno okno
13:05 Poslanski utrip - pon.
14:00 Prleki-Med Muro in Dravo -
4. oddaja - pon. 14:35 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:35 Info kanal J:00 Povabilo na kavo 3:35 Kultura na dlani - pon. : =30 Info kanal 20=00 Ptujska kronika - pon. 20=20 linea Snella 20=35 Sport(no) - pon. 21=05 Epk napovednik-pon. 21=35 Povabilo na kavo-pon 22=10 Moto scena-pon. 22=30 Begi TV GoriEni oa 23=30 Info kana
Četrtek 21.6.
6=30 Prodajno okno
9=00 Dnevnik TV Maribor-pon.
9=25 Kuhinjioa- pon.
9=50 Info kanal
10=20 Modro - pon.
10=50 Info kanal
11=45 Prodajno okno
12=00 Ptujsfa kronika
12=20 Povabilo na kavo-pon.
12=55 Info kanal
13=00 Prodajno okno
13=15 Info kanal
15=35 Kublnjlca
16=00 Ptujska kronika-pon.
16=20 Infokanal
16=30 Prodajno okno
17=00 Cista umetnost - pon.
17=35 Info kanal
13=00 Ptujska kronika-pon.
13=20 Linea Snella - pon.
13=35 Info kanal
20=00 Ptujska kronika - pon.
20=20 Poslanski utrip - pon.
21=05 Ptujske odrske deske-pon.
21=30 Zemlja In ml -pon.
22=00 Ptujska kronika - pon.
22=20 Xl.regata Ptujdanka - pon.
22=35 Info kanal
Ko so zamrli nežni zvoki harmonik, ko je utihnil tvoj glas, ko se je ustavilo izmučeno srce, je ostala neizmerna bolečina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedka, brata, strica in svaka
Marjana Škripača
IZ GORIŠNICE 84
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala za izrečene besede sožalja, za darovane sv. maše, cvetje in sveče. Hvala sodelavcem OŠ Gorišnica in vrtca pri OŠ Gorišnica, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, govornikom za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, glasbenikom ansambla Ptujskih pet, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcema simbolov, Pogrebnemu podjetju MIR ter gospodu Stanku Arnejčiču. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Marija, hčerki Mateja in Lucija, brat in sestre z družinami
Eno leto je minilo in mi smo tako sami. Kako je to mogoče? Nisi tukaj z nami. Niti rekel nisi zbogom. Zakaj si odšel in pustil naš svet tako hladen in prazen?
SPOMIN
17. junija je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil
Aleksander Sluga
1. 9. 1995 + 17. 6. 2011
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Tvoji: ati, Marjetka, Roman in Smiljana z družinami
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
PTUJSKI DAN
DOBRODELNOSTI
JUBEZNI
organizatorji
Mestna občina Ptuj Lions klub Ptuj Rotary klub Ptuj Soroptimist klub Ptuj Rdeči križ
Karitas
medijski pokrovitelj
Šttgerski CRADIOPTUJ
•»•Mi-KMiJ
Ptuj,
tuj	dvorišče
ub Ptuj	minoritskega
samostana 19. junij, 20.00
Z nakupom vstopnice
boste organizatorjem pomagali
pri nakupu družinskih prehrambenih paketov
za socialno šibke.
Prodaja vstopnic: TIC Ptuj, Slovenski trg 5.
Cene: 10 EUR (predprodaja), 12 EUR (na dan koncerta).
h. ^ . ^ ^^^ ^ ---i ™
salonu Panles kuhinje Ptuj, bomo v soboto,
23.6.2012, med 9. in 12. uro,
organizirali tekmovanje v peki palačink med ekipama Radia Ptuj in ekipo Panles kuhinje^
•^'^^^aton Panles kuhinj v Ptuju se nahajgfndr ■ Puhovi Cesti, 2250 Ptuj, Telefon 031 669 729
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
KUHINJE
Oblikovanje s.kolibri
izžrebali bomo nagrado: bon za 1000EUR
Nagrajenec prejme bruto vrednost nagrade v obliki popusta, pri nakupu kuhinje nad vrednostjo nagrade. Bon velja do 20.7.2012
Dornava • Z osrednje občinske slovesnosti
Kvaliteta življenja je (tudi) v medsebojnih odnosih
Minuli petek zvečer se je v telovadnici dornavske osnovne šole odvila osrednja slovesnost ob letošnjem 17. občinskem prazniku, na katerem so tudi letos podelili lepo bero občinskih priznanj in plaket.
Kot osrednji govornik je nastopil župan Rajko Janžeko-vič, ki je poudaril, da so lahko ponosni na vse narejeno v minulem letu, predvsem pa so lahko ponosni na skupnost, ki združuje veliko različnih posameznikov, a je zaradi različnosti ta skupnost le še bogatejša, ter dodal, da je vesel vsake pobude, saj le tako lahko gredo naprej po poti razvoja. V nadaljevanju je povzel vse naložbe v cestno infrastrukturo, ki jih je bilo skupno za dobrih 550.000 evrov in pri tem spomnil, da je marsikaj lahko bilo uresničeno le z uspešnimi kandidaturami na razpisih in s sofinanciranjem iz evropske blagajne:
„Tudi za vnaprej smo v občinski upravi že pripravili nove projekte, vendar poudarjam, da ne bomo gradili megalo-manskih zadev, ki jih je potem zelo težko ali nemogoče ustrezno vzdrževati. Vsi projekti, ki čakajo, pa bodo realizirani le z uspešno kandidaturo na naslednjih razpisih. Med največjimi, ki nas čaka, je izgradnja kulturnega centra, še vedno bomo modernizirali ceste, v načrtu je prenova kotlovnice za občinske javne zgradbe, ki bo zmanjšala stroške ogrevanja za 50 %, obnovili bomo spominski park, čaka nas tudi gradnja novega gasilsko-kul-turnega doma v Mezgovcih, za kar imamo že pripravljene idejne projekte, tudi s projektom dogradnje vrtca čakamo le na ustrezen razpis. V občinski upravi pa si ob izboljševanju infrastrukturnih pogojev življenja prizadevamo in vzpod-
Prejemniki letošnjih občinskih plaket in priznanj (od leve): Stanislav Ciglar (KM0D), Neža Čuš (pevke Liikarce), Jožica Lovrenčič Lah, Jože Pintarič, Stanislav Krajnc in Metka Zagoršak z županom Raj-kom Janžekovičem in Francem Šuenom; manjkata Branko Kraševac in Zlatko Munda.
bujamo tudi naše izjemno bogato društveno življenje, kajti vedeti moramo, da je prav to pomemben del kvalitete življenja vseh nas!"
Podelili plakete in priznanja
Po nagovoru je župan Janže-kovič s predsednikom občinske komisije za podeljevanje občinskih nagrad Francem Šu-enom podelil letošnje občinske plakete in priznanja. Plaketo občine Dornava je letos dobil arhitekt Branko Kraše-vac za sodelovanje v številnih že izvedenih in čakajočih projektih, s čimer je veliko prispeval k videzu občine. Priznanja občine Dornava pa so prejeli: Zlatko Munda za izjemne dosežke na glasbenem področju, Metka Zagoršak za vodenje otroškega in mladinskega pevskega zbora domače OŠ, ki
dosegata lepe uspehe na številnih tekmovanjih, Stanislav Krajnc in Jože Pintarič pa za aktivno in požrtvovalno delo v gasilstvu. Posebno priznanje župana občine je šlo v roke glasbenici in zborovodkinji Jožici Lovrenčič Lah. Jubilejno plaketo občine Dornava pa so prejele ljudske pevke Lukar-ce za 20 let delovanja in Klub mladih občine Dornava (KMOD) za 10 let uspešnega
delovanja ter povezovanja in animiranja mladih v številnih izvedenih prireditvah.
Med gosti letošnje dornavske občinske proslave je bil tudi evropski poslanec Milan Zver, ki je zbranim najprej čestital za praznik in povedal, da so resnično naredili zelo veliko: „Še bolj pa sem fasciniran nad vašim izjemno bogatim društvenim življenjem in nad društvenimi prireditvami, ki so
znane že daleč naokoli. Ob občinskem prazniku vam hkrati čestitam tudi ob bližajočem državnem prazniku, dnevu državnosti. Čeprav je res, da nismo v zadnjih 20 letih izkoristili vsega, kar bi lahko, pa smo kot majhen narod Slovencev vendarle naredili ogromno. Vključeni smo v EU, v Nato, ohranili smo sistem solidarnosti itd. Danes smo res razvojno zaostali, govori se tudi o razpadu EU, a to se ne bo zgodilo kar tako. Ne glede na vse kritike se moramo zavedati, da nam EU omogoča nekaj izjemno pomembnega: lastno kulturno identiteto in slovenski jezik! Res je, da je treba zdaj zategniti pas, državo postaviti na zdrave temelje, da ne bomo odvisni od drugih in mislim, da smo na dobri poti!"
V imenu županov pa je zbrane na proslavi pozdravil andraški župan Franci Krepša in jih ob čestitkah še opozoril, da zdraharstvo in politična izigravanja, preizkušeno na lastni koži, ne vodijo nikamor, na tak način lahko le „zamudijo vlak".
Kulturni program tokratnega praznika, ki je potekal v znamenju mednarodnega leta trajnostne energije in evropskega leta medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, so oblikovale vse generacije Dor-navčanov: zapel je moški oktet Dornava, pele so ljudske pevke Lukarce, pa polenški zbor Ma-gnifikat, otroški pevski zbor OŠ Franja Žgeča Dornava, recitirala je varovanka Zavoda Marijana Borštnarja Dornava Andreja Žajdela, seveda pa tudi letos ni bilo praznika brez dornavske pihalne godbe.
SM
Veržej
Dišalo je po bogracu
Zasebni gostinski obrat Tornado bar v Veržeju je že tretjič pripravil tradicionalno kuhanje bograca v kotličkih na prostem.
V pripravljanju tovrstne kulinarične dobrote iz Pomurja se je pomerilo enajst ekip, ki so si tokrat prvič morale samostojno priskrbeti vse sestavine pri kuhanju izdelka. Po oceni posebne komisije sta najokusnejši bograč pripravila Lucijan Galunder iz Veržeja in
Martina Mlinarič iz Noršincev pri Ljutomeru, nekoliko sta zaostala Dejan Nemec iz Banov-cev in Boris Rantaša iz Veržeja, ki sta osvojila 2. mesto, tretji pa so bili Sašo in Matej Kukolj ter Tea Erjavec in Anja Brunec (Sp. Krapje/Veržej).
NŠ
V kulturnem programu so med drugimi navdušili tudi člani zbora Magnifikat s Polenšaka.
Napoved vremena za Slovenijo
Če vinska trta ne cvete kresnika, ostane lesnika.	16/32
Tradicionalni bograč so kuhali na prostem.
Osebna kronika
Rodile so: Karmen Gajzer, Štatenberg 20 a, Makole - deklica Daša; Tetyana Tatyanko, Rimska pl. 17, Ptuj - deček Ti-ago Roberto; Bojana Berghaus, Podvinci 117, Ptuj - deček Klemen; Danijela Vesenjak, Senik 17 a, Sv. Tomaž - deček Jan; Irena Arnečič, Cirkulane 89, Cirkulane - deklica Amanda; Dunja Koštomaj, Mežanova ul. 25, Ptuj - deček Rok; Sabina Podhostnik, Osojnikova c. 22, Ptuj - deček Alexander Natalija Mikložič, Kolodvorska ul. 11, Pragersko - deček Jure; Alenka Lorenčič Širec, Vinta-rovci 51, Destrnik - deček Nik; Lidija Žgeč Janžekovič, Dornava 83 a, Dornava - deček Lan; Maja Podgorelec, Podlože 57, Ptujska Gora - deklica Lea; Lilia Viun, Grdina 25 d, Stoperce
-	deklica Sofija in deček Jan; Doroteja Kostanjevec, Bukovci 73 a, Markovci - deklica Naja; Dušanka Kovačec, Majšperk 53, Majšperk - deček Matic; Sanela Lilie, Krčevina pri Vur-bergu 43 a, Ptuj - deček Nel; Ljubica Gril, Bratislavci 54 a, Polenšak - deklica Tija. Umrli so: Zlatko NOVAK, Kup-činji Vrh 40, roj. 1968 - umrl 4. junija 2012; Janez ČUŠ, Mezgovci ob Pesnici 30, roj. 1925 - umrl 10. junija 2012; Janez LUBAJ, Ulica Borisa Kraigherja 24, Kidričevo, rojen 1931 - umrl 11. junija 2012; Theresia ZELLNER, Un Weg 7, München, Nemčija, roj. 1918
-	umrla 7. junija 2012; Elizabeta GORIČAN, roj. Jaušovec, Krambergerjeva pot 4, Ptuj, roj. 1923 - umrla 11. junija 2012; Alojzija HRGA, roj. Vučina, Ritmerk 16, roj. 1936 - umrla 13. junija 2012; Ana BER, roj. Mlakar, Jiršovci 36, roj. 1935 -umrla 13. junija 2012. Poroke - Ptuj: Davorin ČEH, Svetinci 15, in Simona HAN-ŽELJ, Svetinci 15; Iztok VRA-BIČ, Ulica Vide Alič 16, Ptuj, in Sabina HREN,Gorca 13/a; Bojan KORPAR, Žabjak 24, Ptuj, in Andreja CAF, Grajenščak 98/a, Ptuj; Jože MIHORIČ,Drbetinci 66/a, in Rosvita DRUZOVIČ, Dr-betinci 66/a; Robert JUS, Žeta-le 77, in Vesna PURG, Breg 55, Majšperk; Milan KRAJNC, Pobrežje 147/a, in Barbara GAŠPARIČ, Nova vas pri Ptuju 122, Ptuj.
Poroke - Ormož: Kristijan PLOHL, Drakšl 10, 2274 Velika Nedelja, in Anna PREMUŽIČ, Drakšl 10, Velika Nedelja; Damjan VIZJAK, Ul. heroja Keren-čiča 13, Ormož, in Darja MLAKAR, Ul. heroja Kerenčiča 13, Ormož; Božo RAJH, Pavlovski Vrh 42, Ivanjkovci, in Andreja FAJFAR, Pavlovski Vrh 42, Ivanjkovci.
Danes bo jasno. Popoldne in zvečer bo v gorah možna kakšna vročinska nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 29 do 34 stopinj C.
Tudi v sosednjih pokrajinah bo jasno in čez dan vroče.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno in zelo vroče. Popoldne ali zvečer bo lahko v gorah nastala kakšna vročinska nevihta.
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS