> £•	'V' 5«
, stev.
BCmaKS
Velja v Ljnbiiani in po pošti:
elc Jeto	.	K	SCO*—
*T'®> leta .	,	.	„	180 -
iclr) !cta .	,	B	90 _
la mesec . .	,,	30	—
V Ljublj&ui, sobota 28. aprila 1921.
MM mšm
Poštnina plačana v gotovini. |^7
o leto.
2.a inozemstva:
<eto leto .	K 460 —
F01 'tla..............24C	—
četrt leta .	„	120'—
ia mesec .	40	—
tfflr
HKS0H
>i	t Z' > -Sr
J,C4,al08 ^jlžOH,
HR M
&s?t. .11^®
Za Ameriko:
celoletno	.	.	8	dolar,
polletno .	4	dolarje
četrtletno.	.	2	dolaija
Novi narotnibi cti pošiljajo —- ... nak&ntcl
*''**« A*u.. —^
mačattajO p» rosiftiu ia iter
Ljubija na.	'e' 55 mm
ja cnkiat 2 K za VtCBlS! l)*p*st.
Uredništvo je v Ljubljeni, Frenčiškenska ulica štev. 6/1 Teleion štev. 3C0. — IJprevništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44. ~tnrr.:
nn
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posemezna številka velja 160 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se r.aj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo — HTr"" “ZTT Rokopiai s* ne vračajo. -------------—~
Ustavna debata,
Vlada v stiski. Za glavno glasovanje ni večine.
Beograd. 22. aprila. (Izv.) Sejo konstituante otvori predsednik ar. Ribar ob 9.45 uri. Predsednik podeli besedo poslancu ljubi Jovanoviču v posebni zadevi. Po neki izjavi posl. Korkuča se preide na dnevni red. Nato govori Velizar Jankovič, ki izjavlja. da trpi naša država že nad dve leti pod devetimi upravami, od katerih nam vsaka skuša svoje nazore uveljaviti. Iz tega provizoričnega stanja moramo že enkrat dospeti do dovršene ustave. Ujedinjenja naše države ni dosegel kapitalistični režim bivše Avstro-ogrske, temveč kompromis drugih merodajnih faktorjev. Mi smo vedno proti oktroi-ranju vsake ustave, priznamo pa, da je tak v praksi mogoč. Ako ne pridemo do sporazuma, ostane le- še ok-troa. Govornik kritizira federalizem ter trdi, da so Srbi za naše ujedinje-= nje doprinesli mnogo več žrtev, kot ostala plemena. Nadalje se peča s socijalnimi odnošaji države in s tem zaključuje svoj govor. — Za njim govori Risa Kaclerovič v imenu komunističnega kluba, obrača pozornost na povsod se razširjajoča soci-jalistična in komunistična svetovna naziranja, katera danes predstav-
ljajo v vsaki državi svojo gotovo silo. Govornik označi srbsko ustavo kot absolutistično ustavo, katero ima na vesti politika radikalne stranke. Seja se je končala ob 13 in pol.
Beograd, 22. apr. (Izv.) Danes so končali z debato govorniki večjih skupin in pridejo sedaj na vrsto govorniki manjših skupin in pa posamezniki. Kot prvi od teh bo govoril dr. Trumbič za njim pa Ivan Deržič.
V	torek ali sredo se bo vršilo načelno glasovanje. V političnih krogih se s sigurnostjo računa, da bo ustava tako pri načelnem kakor tudi speciel-nem glasovanju sprejeta, da pa bo vlada zelo težko dobila pri glavnem glasovanju večino, ker potrebuje zanjo 211 glasov brez ozira na to, jeli Radičeva skupina prisotna ali ne.
Beograd, 22. apr. (Izv.) Danes je pozval ministrski predsednik Pašič zastopnike muslimanov iz Južne Srbije in Macedonije k sebi. da nadaljuje z njimi dogovore glede agrarnega vprašanja v teh krajih. V parlamentarnih krogih sodijo, da se bo dosegel sporazum, ker bi sicer muslimani vi Južne Srbije in Macedonije glasova-, ii proti ustavi.
JAVEN VOLILNI SHOD ms
SE VRŠI JUTRI V NEDELJO OB 10. DOPOLDNE V VELIKI DVORANI MESTNEGA DOMA. SOMIŠLJENIKI NSS PRIDITE GOTOVO IN PRIPELJITE S SEBOJ TUDI SVOJE TOVARIŠE. GOVORE KANDIDATI NSS ZA LJUBLJANSKI OB-ClMSKS SVET.
mm i Dop$uiNE vsi v	dom	s
Rusiia In obrobne države.
Sankcije.
Nemški proti pred logi odposlani.
glasa s Francijo,
Italija so-
Milan. 22. apr. (Izv.) Pariški zastopnik lista »Corriere della Sera« poroča, da je izključen vsak povoljni sporazum med antanto in Nemčijo. Glavni povod k temu je dal prevoz zlata v zasedeno ozemlje. Italija bo pri bodočih obnovitvenih pogajanjih zastopala posebno stališče.
Pariš, 22. apr. (Izv.) Malin poroča, da je včeraj prinesel poslanec Parere zatrdilo Giolittijevo in grofa Sforze, da ne bodeta nasprotovala sankcijskiin načrtom. Gotovo je. da bode besedilo sankcij tekom jutranjega dne izgotovljeno, in da se bode določilo zasedanje ruhrskega ozemlja in razdelitev istega med zaveznike.
Pariz, 22. aprila. Na konferenci, ki se je vršila danes dopoldne in katere so sc udeležili Briand. Foch, Buat, Weygand, Doumer, Loucheur in Seydoux, sc je razpravljalo o mnenju francoskih izvedencev glede kazenskih odredb, ki bi se eventuelno a vedle proti Nemčiji.
Berlin. 22. aprila. Listi javljajo: Nemška vlada bo danes odposlala reparacijski komisiji noto. ki bo vsebovala predloge glede vzpostavitve-
nih del na Francoskem. Podrobnosti
o	tej noti niso znane.
Berlin. 22. apr. Pred sejo državnega zbora in potem je vladalo po hodnikih državne zbornice živahno vrvenje. Govorilo se je splošno o krizi, ki preti izbruhniti v vladi in ki se tiče državnega kancelarja in ministra zunanjih poslov. Ne očitajo jima politike zadnjih dni. temveč predba-civajo jima, da sta izza londonske konference do zadnjega časa igrala popolnoma pasivno ulogo, katere posledice so se ravno zadnje dni pokazale Ako pa pride do vladne krize, sodijo, da se na temeljih koalicije ničesar ne izpremeni.
Beograd, 22. apr. »Chicago Tribune« javlja, da je imel nemški zunanji minister dva dolga razgovora z angleškim poslanikom v Berlinu in da je o lem odposlal poslanik daljše šifrirano poročilo. »Tribuna« sodi, da sporoča angleški poslanik v svoji noti, naj sc ne podvzamejo nobene pri« silne odredbe, dokler ne predloži Nemčija novih predlogov, ker se more o novih predlogih razpravljati. Predlogi bi temeljili na predlogu, naj ostane Gorenja Šlezija pod Nemčijo.
Kriza v Angliji.
Prometni delavci nočejo prevažati tujega
premoga.
London, 22. aprila. (Izv.) Upanje, da se rudarski odposlanci na današnji seji izjavijo za zopetno konferenco, jc prav majhno. Prometni delavci so sklenili, da ne bodo prevažali nobenega premoga, ki pride iz
Nemčije, Amerike ali Francoske. Različna poročila povdarjajo, da se je pojavilo med rudarji ogorčenje, ker se smatrajo od svojih tovarišev za izdane in zapuščene, vsled česar so prisiljeni, da sami stavkajo.
KONFERENCA FINANČNEGA SVETA.
Beograd. 22. apr. Finančni minister je sklical vse člane finančnega sveta li konferenci, ki se bo vršila 27. trn. v Beogradu in na kateri se bo razpravljalo o proračunu novih davkov in o kaznih onim. ki zatajujejo svoje dohodke.
Beograd. 22. aprila. (Izv.) Povodom diskusije,-o novem državnem Proračunu sc je začelo raziskovanje [' novih virih za državne dohodke. Znano je, da pričakovani dohodki i.’iso dosegli preračunane višine, le takse so bile pravilno preračunane. Vsled revizije carine in ukinjenega
zakona na poslovni promet so zmanjšani dohodki, dokler se ne bo izdelal tozadevni zakon po franco-sko-avstrljskem vzorcu. Po izjedna-čenju davkov bo prišlo tudi v naši državi do finančne stabilizacije.
NOV POSLOVNI DAVEK.
Beograd, 22. apr. V ministrstvu za finance se razpravlja o novem davku na poslovni promet. Poseben poslovnik glede praktične uporabe tega davka bo naknadno izdelan polom tarifnih postavk. Posebna komisija izdeluje zakon o taksah in izenačen iu pobiranja poslovnega davka.
IZJAVA VODSTVA KRAJ. ORG. NSS V PTUJU.
Na osebne napade JDS »Ptujsega lista« Izjavljamo, da ostanemo zvesti svojini prejšnjim izjavam in da obsojamo ostudni osebni boj, katerega smatramo za nedostojnega.
SHOD NSS v »ILIRIJI«.
Sinoči s« jc vršil v dvorani hotela »Ilirija« dobro obiskan shod kraj. org. NSS za kolodvorski okraj. Shodu ie predsedoval tov. Est, k| Je poudarjal važnost občinskih volitev baš za delavno ljudstvo. Glavni go-Tornib tov. Rupnik je v temperamentnem enournem govoru razjasnil razliko NSS od ostalih strank in razložil njen komunala! program. Poslušalci so njegova Izvajanja odobravali z burnim ploskanjem. Učitelj tov. Ambrožič je razjasnil, kako slabo sc skrbeli dosedanji gospodarji na ljubljanskem magistratu za izobrazbo ljudstva, kako so z&nemariati zlasti tortno šolstvo, dasi sc smatrajo za najbolj napreden element. Tov. Veleplč Je žigosal neuspešno deJovanje stanovanjskega urada. NSS odiočno zahteva, da mora bodoči občinski svet stanovanjski urad zopet vzeti v svoje roko ter sc takoj lotiti smotrenega dela za odpravo stanovanjske bode. K sklepu js pozval predsednik. Est vse navzoče, naj sc gotovo udeleže volitev, ker sicer bi Izgubili vso moralno pravico kritike nad občinskim gospodarstvom. Sedaj je odločitev v naših rokah in sedaj se lahko otresemo dosedanjega slabega občinskega oospodastva, ako volimo kandidatno listo NSS, ki je postavila nasijo res napredno - gospodarsko misleče ljudi.
SHOD NSS V SPODNJI ŠIŠKI ki se jo vršil včeraj v gostilni pri Zvezdi je bil jako dobro obiskan. Govorila sta tov. učitelj Sadar in tov. Tavčar in drugi govorniki. Zborovalci so se z navdušenjem Izrekli za kandidatno listo NSS. Šiška le zopet pokazala, da je in ostane nareduo-socijalistjčna.
—i»r. i«i—■— — ni ■■»'.■ii™«
FRANCOSKA VLADA NIČESAR NF. VE OBVEZI Z JUGOSLAVIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO.
Pariz, 21. apr. Kakor javlja »Fi-garo« na »Quai d Orsayju« ni ničesar znanega o pogajanjih glede zveze med Francijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. V oficielnih in parlamentarnih beograjskih krogih se je namreč razširila vest. da se je pri zadnjih pogajanjih med Pašičem ter francoskim in češkoslovaškim poslanikom izdelala podlaga za pogodbo, katere glavni namen je, da sc prepreči združenje Avstrije in Nemčije in onemogoči povratek Habsburžanov. Zveza bi se dopolnila s trgovinskimi pogodbami.
GRŠKO - TURŠKA VOJNA.
Pariz, 22. aprila. Po poročilu iz Carl-grada, so Turki navzlic hudemu odporu prisilili Grke, da so izpraznili Ušak.
Carigrad, Iz Angora sc javlja od 19. f. n.: Podiranje kemallstičnlh čet na fronti pri Ušaku sc nadaljuje. Turki so zopet ujeti 200 Grkov, tipienlli 4 topovi in nekaj strojnic.
ČEŠKOSLOVAŠKA NARODNA SE ZDRUŽI S SRBSKO PRAVOSLAVNO CERKVIJO.
Praga, 22. aprila. »Praser Presse« poroča iz Olomuca, da se je na tamošnjem zborovanju v prisotnosti šftola Iz Niša De-siteja sklenila, da se zedinita češkoslovaška cerkev na Moravskem in v Šlezljl s srbsko pravoslavno cerkvijo.
l>
Kdor opazuje brez predsodkov razvoj I boljševiškega gospodarstva v Rusiji, ktf0r se nepristransko zanima za nadaljiio smer boljševiške politike, bo a največjo pozornostjo motril razmerje med Rusijo In ne-številniml obrobnimi državami, ki so nastale na perilcrijj nekdanj# carska Rusije. Mi Jugoslovani, kj nismo obdan! ravno s prijateljskimi državami, se pravzaprav niti ne moremo imenovati objektivne op a »o v rilce, kajti ker želim« čim močnejše Rusije, je razumljivo, da si s tem tudi nehote želimo tudi takega razmerja med Moskve in novimi malimi državami, M bo Rusiji v korist.
Razpadle Rusije nikakor ne moremo primerjati z razpadlo Avstrijo. Res da sta kazali obe državi v narodnem oziru veliko raznolikost, obe sta bili »Švici v velikem«.
—	Toda v Avstro-Ogrski ni imela nobena narodnost ne absolutne ne relativne premoči, in dalje: razven Madžarov hi Čehov je Imela vsaka narodnost Izven insožoltib meja svoje sonarodnike, svoje narodno težišče. Ko je prišel razpad Avstrije, so se avstrijske narodnosti združile s svojimi že osvobojenimi rojaki, s čimer se Jo novi položaj sani po sebi mečno ojačil, tako da je poskus restavracije bistveno otežen, če ne popolnoma onemogočen.
Z Rusijo in njenimi narodnostmi Je drugače. Ako se postavimo na enotnost ruskega naroda, proti ukrajiuskemu separatizmu, kar je dejansko, čeprav morda ne formalno, tudi boljševiško stališče, tedaj so vse
DR. MOMČILO IZSTOPIL IZ RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 22. apr. (Izv.) Na današ-nji seji radikalnega kluba je izjavil poslanec dr. Momčilo Ivanič, da ko-nečno izstopi iz kluba radi tega, ker se mu ni dovolilo sodelovanje v generalni debati v ustavnem načrtu. On ostane sicer še nadalje v radikalni stranki, vendar hoče v eni bodočih sej govoriti o načrtu ustave v svojem imenu.
GOSPODARSKI STIKI S ČEŠKOSLOVAŠKO.
Praga, 22. apr. (Izv.) Jugoslovanski konzul Vučkovič se je izrazil o gospodarskih stikih med Češkoslovaško in Jugoslavijo sledeče:
Češkoslovaška ima za nas posebni pomen kot industrijska država, ki je igrala precejšnjo vlogo že pred voino. ‘dasi je imela v trgovini vsled konkurence z Dunajem in Budimpešto vezane roke. Ne dvomim, da bodo češkoslovaški izdelki na svetovnem trgu z uspehom tekmovali z onir mi drugih držav, čeprav bo to stalo težke boje. K (emu uspehu naiir le pripomorejo naša trgovska premoč in splošna bilanca napram odjemalcem. Ako Češkoslovaška ostane Jugoslaviji zvesta in naklonjena, bo tim raj-še posegala po njenih izdelkih, ker jih vodi tako plemensko sorodstvo in zavezniška zvestoba. Pri nas v Jugoslaviji kakor tudi pri vas v Pragi so vsi predpogoji podani, da se začne z velepotezno trgovino.
POGAJANJA GLEDE IZVOZA V AVSTRIJO IN ČEHOSLOVAŠKO.
Beograd, 22. aprila. Vrše se pogajanja, da se dovoli Avstriji in Češkoslovaški izvoz živijensklh potrebščin za mesec april v iz-rosu 2000—2500 vagonov.
POGREB NEMŠKE EKSCESAR1CE
—	OVACIJA ZA HOHENZOL-LERNCE.
Pariz, 22. apr. »Matin« ugotavlja, da je pogreb pokojne nemške cesarice dal priliko Nemcem, da izrazijo svoja čustva za Hohenzollcrnce. Nepregledna množica je frenetično nplavdirala prisotne člane bivše cesarske družine. Prisotni so bili generali, premagani od zaveznikov, in ve3 kot 10.000 častnikov v znanih pikel-havbali. Kakšno zaupanje se more imeti v narod, ki še vedno časti Tirpitza, začetnika pomorske vojne, Ludendorfa in Hindenburga pod krinko reppblikanstva in pacifizma.
rusk« narodnosti razen Poljakov 1« maloštevilne. I.itvlni, Lltašl, Estl, Finci predstavljajo lt on do dva milijonske narode« kar ni nič proti stomilijonski ruski masij prav tako so Gruzlnl, Armenci, Tatari aa ihau v Kavkazlji le maloštevilna ljudstva. Izredno važna je okolnost, da bivajo Rusi centralno ,tako da lahko posamezno obračunajo z osamosvojenimi državami. In naposled, domala vsi ti narodi bivajo samo na tleh nekdanie Rusije in nimajo zunaj nje svojih svobodnih delov, s katerimi bi so ndružlli v močH«Jše »note. Pač bivajo Ar-*ei»o! tudi po turški Mal! Aziji, toda to so te razvaline nekdanjega naroda, saj so Izgubili samo med vojno pri masakrih — p»l-drns milijon duš. Edino Poljaki so ojačeni po Izvenrusklh souarodulkih, toda njihova pozicija bo v normalni dobi, oslabljena vsled neugodne lege med Nemčijo In Ru<> sijo.
Naposled pa bivajo n. pr. haitijski naredi samo na obrobnem pasu Baltskega morja hi njihove države zapirajo Rusom prirodn! izhod na morje, kamor tečejo veliko plovne ruske reke, prvovrstne Izvozne poti za ruski les in rusko žito. Tu Je današnje stanje vsekakor trajno toliko ko ne* vsdržno.
Ruski nastop proti Poljski se Je lansko leta ponesrečil. Kak; načrti in k»k| motivi so se vse snovali za njim, kdo ve! Po tem porazu se Je obrnila Rusija na svois Južno meje; s kakim uspehom, si bomo ogledati prihodnjič.
PRISILNO POSOJILO V AVSTRIJI.
Dunaj, 22. aprila, (izvirno poročilo.) Na borzi jo danes krožila vest, da Stol! pri Ik naočnem posvetovanju v ospredju predlog nasilnega posojila v obliki žigosanja bankovcev. Tudi o tem sc je govorilo i5a sc m* merava izdat) 4%\\o, davka poirženo posojilo po pari - kurzu in vrhtega i%ao, davka piOat« posojilo po tako nizkem kurzu, da rezuitira 9%na zveza. Na vprašanje odposlanca ilnančnega komiteja mednarodne aveze se Je odgovorilo, da se railj posojila s straal ilnančnega komiteja še ni sklenilo ničesar, In se bo to zgodilo še le po končanih dogovorih. Angleški odposlanec' mediu* rodne zveze Prade Izjavlja, da je optimizem glede prlhodnjosti Avstrije ua mesta, da pa se morajo skrčiti Izdelki.
ITALIJA UKINILA PREPOVED UVOZA MESA IZ NAŠE DRŽAVE.
Beograd, 22. aprila. Italijanska vlada le ukinila prepoved uvoza živine ln mesnih Izdelkov !z naše države. Uvoz svlr.j iu fcoaj J« dovoljen pod gotovimi pogo(ji.
STOTISOČ LESNŽH DELAVCEM BREZ DELA.
Požun, 22. apr. (Izv.) V nekem Zborovanju češko-slovaške industrij-* ske zveze se pritožuje generalni taj-i nik, da je vlada češkoslovaškim obrt-, nikom pridelila vse premalo dela. Za-< to se bo moralo na primer v lesni in-i dustriji tekom prihodnjega tedna od-< pustiti 100.000 delavcev.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA,
22.	aprila.
Valute in devize.
Zagreb: Berlin 200—208, Italija 6Y5 do 677, London izplačilo 561.50—0, London ček 553—555, New York kabel 142—0, Nev« York ček 140.50—142, Pariz Izplačilo 1044 do 1043, Pariz ček 1030—1035, Praga 181 do 191, šle a 2465—2470, Dunaj 21.30-«, Bik dlmpešta 53- 54. — Valute: 139.25—139.73, nemške marke 200—205, rom. leji 215—2lCt Italijansko lire 655—660, bolgarski levi 160 do 0, turška lira v zlatu 500—0, češkoslova-ške krone 191—192.
Beograd: Dolarji 35—35.5, iuntl 130. 5—130.7, franki 257—259, lire 185-187, te-Ji 53—53.5, levi 42.5—43, marke 52-52.5, avstrijske krone 5.70—5.80, napoioedori 118^—119.
Efekti.
Zagreb: Banka za Primorja 930—0< Jadranska banka 1950—20, Jugoslovanka banka 585—590.8, Ljubljanska kreditna k a 930—950, Praštcdionica 9700- 9809, R!« ječka pučka banka 430.5—430.8.
Iz franc, časopisja.
Zadnjič smo že pripomnili, da je celo nam tako naklonjen ali vsaj ze-
lo	objektiven list kakor je» Journal des Debats«, govoril o Karlu kot nesrečnem kralju. Kaj je bilo šele z drugimi listi v času Karlove ekspedicije? V tem oziru prinaša praška »Tribuna« zelo interesantno poročilo iz Pariza. To poročilo se glasi:
»Zanimivo ie opazovati parižki tisk v uobi Kaiiove avanture. Soci-jalistični listi so se omejili na poročila tiskovnih agencij. V kolikor so se sami postavili proti Karlu, so delali to bolj iz principijelnega nasprot-stva napram nionarhizmu, kot pa iz ljubezni do osvobojenih narodov. Tudi najpomembnejši francoski so-cijalisti — in to je treba povdariti
—	se niso še pomirili z razdelitvijo Avstrije. Sov lasajo sicer s samoodločbo bivših avstrijskih narodov, toda žive v domnevanju, da sedanja Avstrija ni življenja zmožna, in bi zato radi videli, da bi se nekaj zgodilo. Kaj. v tem si sami niso na jasnem. — Konservativni in reakčni listi. od »Echo de Pariš« preko »De-mocratie Nouvelle« do »Action« govore očitno za Karla. Dokazovali so. da je bila Konstantinova vrnitev asr Grško večje ogroženje evropskega miru. kot bi bii Karl na ogrskem prestolu. »La Croix«, »La Libre Parole« in ostali klerikalni listi so goreče se-kunclirali. Vrsta velikih nepristranskih listov kakor »Matin«. »Petit Parisien«. »Gaulois«. »Intransigeant« je videla v Karlovem povratku povratek tiohenzollercev in \Vittels-bacherjev. »Bonsoir« je napisal: »Imamo dve vladi, ena je proti Karlu. druga ga na Madžarsko pošilja. Isti ljudje, ki so opora vlade, aplav-dirajo v svojih organih ubogega oksidanta.« Ko se je Karl vrnil, je bil »Matin« poln hvale za Karla, kako da preprosto živi. hodi v cerkev, kako nežen oče da je. da ljubi svoj narod in da neznosno trpi. Greh mu je storiti zlo. »Tribuna« pripominja: »Da. ceste francoskih časopisov tudi teh, ki jih je mogoče včasih za serl-jozne Smatrati, so nerazumljive. Včasih zelo nepreračunljive.«
Z eno besedo: Francosko javno mnenje bi ne imelo nič proti Karlu in s tem molče kvitira njegove In njegovih ljucll načrte.
 ★------
Vremenski preobrat zadnjih dni.
Zanimiv vremenski preobrat smo Imeli zadnji teden dni. Po izredno suhi zimi smo dobili enako suho in nenavadno toplo pomlad, ki je vsekakor nekoliko prezgodaj Izvabila cvetje iz popja. O enaki suši in gor-koti so poročali iz vse naše države: v Dalmaciji so dobili lepo dozorele, sladke črešnje že koncem marca in začetkom aprila. Pravtako je bilo presuho v južnem delu srednje Evrope in tudi po Franciji.
Vse to stanovitno suho vreme je povzročal visok zračni tlak. ki se je nahajal nad osrednjo Evropo skoro-da od februarja do srede aprila, ko se je vremenska situacija nenadoma spremenila. Čez Severno morje se je pormkala proti Skandinaviji velika zračna depresija, velikanski vrtinec nizkega zračnega tlaka. Od te depresije ie segel ras nizkega zračnega tlaka preko Alp proti severni Adriji in Genorskemu zalivu. V njem so se stvorile razmeroma neznatne delne depresije, ki povzročajo po opazovanju meteorologov pri nas najizdat-nejše padavine. Po trajnem suhem in gorkem vremenu se je dne 13. aprila
pri nas pojavilo nevihtno razpoloženje, celo zagrmelo je in dobili smo prvo rahlo ploho. Naslednji dan je nastopil južnozapadni veter, ki je prinesel vlažno vreme, barometer je padal, v petek, 15., je že ves dan po-malem padal dež ob krepkem jugo-zapadniku. istočasno sc je izobla-čiio krepko središče lokalnega zračnega vrtinca z nizkim tlakom nad gorenjo Italijo. Genovskim zalivom :n Severno Adrijo. Mi smo se nahajali na vzhodni strani tega vrtinca, zato je začel v soboto. 16. aprila zjutraj pihati vzhodni veter, ki je postajal vedno močnejši ter je hitro shladil ozračje. Dočim je bilo prejšnji dan še okroglo 13° C čez dan. je kazal termometer v soboto zjutraj ob 6. uri še 9°, ob 1. uri popoldne pa še samo 5° C. Postajalo je jasno, da nam je pričakovati snega. In res. ponoči od sobote na nedeljo je dež. ki je ves čas silovito lil. prešel v sneg. ki je padal vso nedeljo in tudi še v pon-deljek.
Zanimivo je, da se je pri nas. čim sevemeie tem hitreje shladilo; Maribor je dobil sneg že v soboto zjutraj, enako Gradec. Sneg so dobile tudi vse Alpe od Semmeringa do Švice; v Engadinu ga je padlo do pol metra, v Monakovem 10 cm.
Nasprotno pa najnovejši vremenski preobrat ni segal daleč proti vzhodu. saj smo rekli, da je bila zračna depresija, ki ga je povzročila, le lokalna. Pač je še Lika dobila sneg, enako Zagrebačka gora. ali čim-vzhodneje. tem manj je bilo dežja. Dalmacija. zapadna Bosna, zapadna Hr-vatska so še dobile dovolj, ali Slavonija, Srbija, Vojvodina, komaj za dobro roso ali niti ne. Novosadski Časopisi tožijo, kako so se dan na dan kopičili hudi oblaki na obzorju in vzbujali upanje, češ. sedaj, sedaj se bo zlilo. Toda par težkih kapelj in že je veter odpodil oblake.
Dočim se je pri nas glavna množina padavin zlila že v soboto, je proti jugu najbolj deževalo sledeče dni; vsa situacija se je pomaknila proti jugu, pri nas se je polagoma zjasnilo.
Nevarnost slane in pozebe obstoja tembolj, ker je očividno v planinah padlo zelo veliko snega, kar bo za delj časa ogrožalo v nočeh naše sadje in trto.
 ★-------
Kleklovo veleizdafal-stvo.
Murska Sobota. 18. apr.
Kako je kaj takega mogoče v Jugoslaviji? Tako bi vprašali, ako bi ne bili že vajeni na kričeče abnormalnosti. Vpokojeni župnik J os. Klekl je narodni poslanec, vodja prekmurskih klerikalcev, posebno vseh madžaronskih duhovnikov v Prekmurju. On je tudi urednik in
izdajatelj »Novin«, ki se tiskajo v D. I endavi. Ta list je prinesel povodom Karlove pustolovščine uvodni slavospev pod debelo tiskanim naslovom :
»Karol krao (kralj) v Sombathe-lii.« Ko smo brali to pasje avstrofil-sko klobasarijo, zgrabili smo se za glavo. Ako naše oblasti tudi smatrajo Klekla za norca, vedeti bi morale. kako tak strup vpliva na ljudstvo. na zanemarjeni, zapeljani prekmurski narod. Članek navaja vse ovacije prodanih lakajev in histeričnih madžarskih aristokratinj ter zaključuje: »To stoji, da v srcih vogrskega naroda živi globoka Ideja apoštolskega kralja. Sijajen je bio Karlov odhod iz Vogrskega. I samo slabe politične razmere so vzrok, da je ne mogao zdaj tam ostati. Kakši bo njegov driigi prihod, što bi to znao naprej povedati. Kolo politike se hitro obrača.«
Ne maramo biti denuncijanti, vendar smo kot lojalni državljani dolžni, da zakličemo beogradski in naši pokrajinski vladi: Ne pustite, da se norci igrajo z u/igalicami pod slamnato streho! Kako more narodno predstavništvo, kako more dr. Koroščev klub trpeti v svoji sredi Karlovega agenta?
Beležke.
NSS in JDS.
»Jutro« razglaša, da je NSS komunalni program preplonkan od JDS. Samo čudno je, da je NSS preje govorila na javnih shodih o komunalnih zahtevah kot je objavilo »Jutro« JDS komunalni program. Zato bo obratno res glede plonkanja, če že hoče »Jutro« na vsak način bobnati o plonkanju.
Komunalni program.
S pomočjo Morgenstem-socijali-sta se hoče nekdo s komunalnim programom pritelovaditi na županski stolček ... Težbo bo. težko... ko je toliko konkurentov. Če ne verjamete, pa vprašajte dr. Trillerja.
Oh te zveze...
»Jutro« ne more Izhajati brez »zvez« — ponovno je to dokazalo. »Zveze« so mu prešle tako v meso in kri. da misli, da ie vse na svetu »zvezano«. NSS je bila »zvezana« pri državnozborskih volitvah z Im-peksom. Ker sedaj ta argument ne drži več, je stvorjena nova »zveza« s komunisti, klerikalci in soc. dem. Vendar na »Jutrov« lim in »zveze« ne gredo niti kalini več, kaj šele resni ljubljanski volilci!
EDINI SLOVENSKI DNEVNIK. KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO.
.IE ..JUGOSLAVIJA**.
Gospodarstvo.
Razna poročila.
Hrvatske naselbine na Moravskem. Ka. i
kor poročajo brnske »Iidove Noviny«, se j nahajajo na Moravskem -ob slovaški meji ’ prt Hodonu tri vasi, v katerih prebivajo Hrvatje, ki so se v času turških grozovitosti IzseiiM it svoje prvotne domovine. Pri nedavnem ljudskem štetju v Češkoslovaški so se priznali vsi za Hrvate. — Kakor znano, se je rodh prezident češkoslovaške republike v neki slovaški vasi, ki se naJia’a blizu teh hrvatskib vasL
Volitve v Italijanskih Tlrolah. Kakor poroča »Piccoio«, se bosta v pokrajini Alto Adige postavili dve volilni Usti, ena socialistična in ena, ki protestira proti aneks .ii.
! Ne«nška zveza je postavila štiri kandidate | ki je izdala razglas proti miru, ki je raz
> 1— M Si ~ 'T il'-Tiiti	Ig—
trgal Tirolsko ter pozivljc volilce, naj oddajo glasovnice s planiko, simbolom nemškega značaja teb krajev.
Kongres transportnih delavcev v Ženevi proti nadurnemu dolu. Kongres transportnih delavcev je sprejel po Levinu Pred-lagano resolucijo glede osemurnega delavnika in po švedski zvezi predlagano resolucijo, v kateri se pozivljejo delavci vseh dežel, naj se trpro poizkusu kapitalistov, da bi se podaljšal delavni čas ati da bi sc delavci brez nujnega vzroka uporabljali za nadurno delo. Kongres obvezuje mednarodno zvezo transportnih delavcev, naj podpirajo sodruge vseh dežel, ki se bore za osemurni delavnik.
imn—rminiM
Pomladanski koncert ,L ublianskega Zvona4.
Že koncert, ki ga je to pevsko društvo priredilo konec lanske koncertne sezone s precej težkim vzpo-redom moderne glasbe, ki zahteva ne le dobro izvežbanega pevskega materijala, ampak tudi energičnega interpreta — pevovodjo, nam je dokazal, da stremi »Ljubljanski Zvon« za povse drugačnim smotrom, nego navidez podobna pevska društva. Ki delajo veliko reklamo, pa ga skoro pri vsaki priliki »polomijo«.
Zato smo pričakovali letošnji pomladanski koncert tega društva s tem večjo radovednostjo, ki se nam je še stopnjevala ob vpogledu na izključno vokalne skladbe Ie enega skladatelja, ki ga lahko imenujemo našega najboljšega in najpopularnejšega skladatelja.
Koncertni vzpored pa je vzbujaj naš« pozornost v tem večji meri, ker ms ie gnala radovednost, ali In
koliko je Adamič glasbeno napredo- | val v tujini — v vojnem robstvu — j in kaj je pridobil od največjega in naj- , mogočnejšega slovanskega naroda.
Nismo se varali in hvaležni moramo biti usodi, ki nam je podarila tak glasbeni talent, kakršen je naš Emil Adamič, ki je ostal kljub vsem naporom in grozotam, prebitim v ruskem vojnem robstvu, še vedno naša narodna, čeprav v modemo-umetno lepo obleko posajena duša. In koliko je napredoval!
Vzpored koncerta je obsegal izključno le njegove skladbe za moški in mešani zbor in za basovskega solista. Osem skladb je zloženih na besedilo narodnih pesmi iz Strekeljeve zbirke, ostalih deset pa je iz peresa naših nadarjenih modernih: Golarja, Peruzzija in Albrehta.
Že besedilo samo nam dokazuje Adamičevo stremljenje »K narodu nazaj!«, ki je in bodi edina smernica vsem kulturnim delavcem.
Vobče Ialtko trdimo, da so vse ta I večer prednašanc skladbe ©ovseni
WENDEL O NEMŠKO - JUGOSLOVANSKIH TRGOVSKIH ODNO-ŠAJIH.
Pisatelj Wendel. dober poznavalec Jugoslavije, ki je spisal o Jugoslovanih nekoliko knjig in celo vrsto člankov, je v neki seji »Zveze za pospešitev nemških gospodarskih interesov v inozemstvu« izvajal sledeče:
»Nedavno izdana prepoved Jugoslavije o izvozu žita je nastala radi bojazni za bodočo žetev vsled velike suše. Prepoved pa bo gotovo v kratkem ukinjena, ker je med tem nastopilo obilno deževje. Jugoslavija je skoraj čisto agrarna dežela. Njeni izvozni pridelki so v prvi vrsti žilo, les. vino. češplje. Tudi zemeljske zaklade ima: premog, baker, železo, svinec. Tudi živinoreja je znatna. Prave industrije še ni. ali z ozirom na premog in druge surovine, kakor tudi na močne vodne sile. so industrijske zmožnosti razvoja jako znatne. Jugoslavija takorekoč nima prav nobenega Industrijskega izvoza, nasproti pa ima veliko potrebo uvoza industrijskih izdelkov. Svoj političen upliv skuša antanta naravno tudi gospodarsko izkoristiti. Toda tu je težko premagljiva ovira:	valutna
razlika. Ta odpade sicer med Jugoslavijo in Italijo (predavatelj ima pač v mislih dinar proti liri. Op. ur.), ali tu ie politično nasprotstvo napoti gospodarskemu zbližanju. Tako bi pač moralo biti. ali naši trgovci, ža-libog. preveč predpostavljajo osebne trgovske koristi splošnim koristim naroda ter pridno uvažajo italijansko manjvredno blago. Op. ur.). Gospodarsko - zemljepisne razmere kažejo Jugoslaviji pot do Nemčije. Donava je zveza med Nemčijo in Jugoslavijo Celo oni jugoslovanski listi, ki politično plavajo popolnoma v antantinih vodah, zahtevajo z vso odločnostjo, da se uvedejo redni trgovinski odnošaji z Nemčijo. Ravno sedaj se nahaja 20 jugoslovanskih komisij v Nemčiji, da tu sklenejo v imenu vlade gospodarske kupčije. Nemška trgovina pa mora nehati posluževati se podražujoče dunajske vmesne trgovine- Potrebno je tudi dajanje kredita jugoslovanskim trgovcem. ki so ravnotako zanesljivi, kakor trgovci drugih narodnosti. Ako nam sploh ne zaprejo sape (predavatelj misli seveda na gospodarske odredbe antante. — Op. ur.), so izgledi za nemško - jugoslovansko trgovino mnogo obetajoči.«
Kdo bi sl mogel misliti pred par leti. da bodo Nemci tako objektivno, da spoštljivo govorili o nas. To dejstvo, ne oziraje se na druge evidentne razloge, potrjuje, kako lahkomi-šljeno. da zločinsko, je početje onih elementov, ki še vedno vzdihujejo po Avstriji in ki bi rajše prejkoslej videli razpad naše mlade države.
★
'+ Ljubljanski trg. Mesno vprašanje se j« rešilo na sledeči način: mestna občina bo dobavljala poljubno število volov, tako da bo lahko krila celotno potrebo Ljubljane. Za te vole se bo določila vsak teden prodajna cena, ki bo kolikor mogoče nizka. Za prihodnji teden je določena cena 28 K prednji del in 32 K zadnji del. Za vse one mesarje Ljubljane, ki ne bodo jemali volov od mestne občine, velja tstotako maksimalna cena 28 do 33 K kg vdovskga mesa ter 20 in 24 K za kg kravjega in bikovega mesa. Za četrtek dne 21. t. m. objavljena prodaja mesa po 28 do 32 K se je za dva dni zakasnila, pač pa se vrši v soboto dne
23.	t. m. v večjem obsegu. Tvrdka Popovič se je iz lastnega nagiba zavezala, prodajaU
na svoji stojnici v Šolskem drevoredu volovsko meso po 28 in 32 K kg. Glede kvalitete mesa se mora izključiti iz trga kravje ir. bikovo meso, dovolilo se pa bo prodajati to blago na posebno označenih stojtiican po močno znižanih cenah. Mesa vseh vrst je bilo pretečeni teden na trgu dovolj, samo svinjskega mesa nekoliko primanjkuje, ker slanina močna zaostaja in vsled tega otež-kočuje klanje prašičev. V trgovini z mastjo vlada po celi državi precejšnja krtza. — Vsled domnevanega naraščanja cen pri masti pred nekaterimi meseci so se nakopičile ve'ike zaloge masti, ki se danes težko prodajajo. Tržna cena pri prodaji v veliki množini je padla na 43 K za kg. Glede kvalitete je treba biti skrajno previden. V ostalem je trg dobro založen. Na cene špecerijskega blaga upliva visoki kurz lire zelo neugodno. Moka se vzdržuje še nadalje na ceni 17.50 K za kg.
+ Proračun za leto 1921. Dne 27. t. m. se sestane finančni svet-, da poda svoje mnenje o proračunu za leto 1921 in da razpravlja o novih virih dohodkov, posebno o novih pristojbinah.
-f Zborovanje živinorejcev na Vrhniki. V nedeljo, 24. t .m. ob 3. pop. se bo v gostilni »Mantua« na Vrhniki vršilo zborovanje živinorejcev vrhniškega okraja v svrho razmotrivanja živinorejskega vprašanja za tamošnji okoliš. Zborovanja se bosta udeležila tudi zastopnika Kmetijske družbe in poverjeništva za kmetijstvo.
+ Študija o izenačenju davčnih zakonov. Izpod peresa g. Dušana Letice, načelnika v ministrstvu financ v Beogradu izide sredi maja t. I. knjiga: »Zakonski sistemi neposrednih poreza v kraljevini Srba, Hrvata i Siovenaca i kritični pogledi na re-šenje našeg poreskog problema.« Knjiga bo tiskana v latinici m obsegala približno 12 tiskanih pol. Stala bo s poštnino vred 50 kron. — Preduaročiia — natisnilo se bo le omejeno število izvodov — sprejema pred-sedstvena pisarna finančne delegacije v Ljubljani. Delo zasluži splošno pozornost, ker nas seznanja z davčnim! sistemi drugih pokrajin in ustvarja s kritičnim primerjanjem prvo in najvažnejšo podstavo za fz-enačenje davčnih zakonov v naši kraljevini. Knjiga načenja vprašanje, ki je velike važnosti za naše narodno gospodarstvo; zato naj bi jo naročili najširša krogi naše javnosti posebno industrijci, trgovski obrtniki, denarni zavodi, odvetniki itd., v katerih interesu ie, da dobimo končno izenačene davčne zakone, ki bodo vstrezali gospodarskim razmeram in davčni moči Slovenije.
+ Ureditev prometa aied Jugoslavija in Avstrijo. Avstrija je pozvala našo državo, da pošlje svoje delegate na konferenco, ki bi se vršila v Celovcu 6. maja in na kateri bj se obravnavalo vprašanje prometa med obema državama. Pri tej priliki bi se rešilo tudi vprašanje proge Ljutomer-Mari-bor, katere del teče po avstrijskem ozetn-' lju.
j + Surtaksa za blago, ki s uvozi iz Nemčijo. Od 4. t. m. se mora plačati za blago, ki se uvozi iz Nemčije surtaksa 30%
* fakturne vrednosti. Carioarne ne bodo zaračunale surtakse samo pri blagu, ki le nemškega izvora, temveč tudi pri blagu, ki sicer ni nemškega izvora, a vsebuje nad 50 odstotkov nemškega materijala alt dela. Za takšno blago se bo morala taksa plačevati, če se ne izvozi iz Nemčije, temveč potom reekspedicije iz kakšne druge države. Te takse je pa oproščeno blago, ki je namenjeno za državno porabo ter se je naročilo pred 16. t. m.
4- Vprašanje angieškh posojil v Ameriki. Po poročilu lista Newyorfc Herald« je državni tajnik Melon izjavil: Vlada Zedinjenih držav je pripravljena, da se začne pogajati o fzpremembi angleških posojil v obligacije na dolge roke. Pogodba, ki se bo sklenila, bo služila kot vzorce za posojila drugih enteutnlh držav, ki se imajj ko ver tira ti.
moderne s čudovito invencuo, ki jo je Adamič zlasti v zborovskih skladbah iu v samospevu »Nocoj je pa svetla noč« prav mojstrsko izrazil, 'n baš to mu štejemo v veliko zaslugo za razvoj in napredek naše moderne glasbe, ker je obranil kljub vsej modernosti v svojih skladbah ono narodno potezo, ki nam sega v dno duše in ki nam dela njegove glasbene proizvode simpatične in čestokrat prisrčne. Adamič čuti globoko m vliva vse te globoke čute: veselje in žalost, resnost in šaljivost, vrisk in jok v prav pestre, večkrat težke glasbene oblike, iz katerih pa veje čudovito še vedno narodni duh. Kadar poslušamo njegove pesmi, se nehote vtopimo v ono divno. mladeniško dobo, ko smo zunaj na vasi poslušali fantovsko petje, vriskajoče ali otožno doneče (primerjaj le »Nocoj je pa svetla noč« ali »Ne maram tebe!«).
Začetkom nam je moški zbor zapel pet pesmi, tri na narodno besedilo iz Štrekljeve zbirke in dve na
Peruzzijevo besedilo. Vse so poslu- i šalce razvnele in izzvale burno odo- . bravanje. Pesem »Dekle moje, prinesi J mi vode«, je stavljena jako težko za moške glasove z najširšim tonovskim obsegom in kakor je besedilo pristno narodno, prav tako je izzvenela skladba. Se izrazovitejšo narodno glasbo nam nudi tretja pesem »Vauč zelenka jaše«, ki izzveni s prav belokranjskim narodnim motivom.
Izmed dveh veselih pesmi na Peruzzijevo besedilo nam je »Fantovska« bolj ugajala nego »Za plotom«.
Občudovali smo res prav izboren pevski materijal v liričnih, takim pesmim posebno prikladnih tenorih in globokih, polno donečih basih. Lahko trdim, da ima »Ljubljanski Zvon« v teh dveh moških glasovih izmed vseh naših domačih pevskih zborov najboljši materijal. ki je tudi izvrstno discipliniran in zna vse finese pred-našanja. Vobče cel zbor berzhibno vokalizira in jasno predava, da količkaj pozoren poslušalec razume vsak zlog
V	prvi pesmi »Ljubica vstani« je
II	tenor na besedo »kamre« nekoliko rezal, kar pa je le malenkost.
Glede dveh ženskih zborov (dvospevov). ki so sledili (»Dragemu so se oči skalile« in »Solnce sije, zeleni livada«) lahko trdimo, da smo takih skladb v naši glasbeni literaturi sploh pogrešali.
Prva nam podaje popolnoma samostojen in blesteč klavirski part. ki nušča ženske glasove popolnoma zase. Morda baš v tej pesmi izraža Adamič upliv ruske glasbe. Želeli bi le. da pride po ta klavir kmalu kak kupec, ker za javne prireditve ni!
Druga »Solnce sije ...« je ljubka kanonično stavljena skladba, v ka-reri sta prišla zlasti ženska glasova do veljave. Posebno izrazito in lepo 'zveden je bil accelerando.
Soprani so precej visoki, a tudi alti so v nižini prav sonorno doneli. Vztrajna vaja in hrepenenje po vedno lepšem napredku bosta tudi iz ženskih glasov s tvorila prav impozantno pevsko celoto. (Konec prih.)
Velik faven volilni shod Nar. soc. Stranke se vrši v nedeljo, 24. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Somišljeniki in vsi. ki ste nezadovoljni z do-sedaino občinsko upravo, polnoštevilno na shod! Pripeljite s seboj tudi svoje tovariše. Referirajo o komunalnem proRramu kandidati NSS.
— Za svobodno vršitev volilne dolžnosti. Včeraj popoldne se je oglasila pri predsedniku deželne vlade deputacija več političnih strank, ki so predložile zahtevo, da naj se volilni čas pri občinskih volitvah podaljša do 19. zvečer, da se bodo gotovo lahko udeležili volitev tudi vsi nižji uslužbenci. G. predsc-dnfk je odgovoril, da je volilni čas določen PO volilnem zakonu in da ni kompetenten podaljšati ga. Pač pa je (žc na prvotno intervencijo NSS) obvestil vsa okraj, glavarstva in ravnateljstva državne, in južne železnice, da naj urede delavni čas tako. da bodo lahko vsi uslužbenci opravili svojo volilno dolžnost. Hoče se obrniti tozadevno naknadno še na trgovsko in obrtno zbornico z istim obvestilom. Opozarjamo torej vse volilce, da ni nikdo upravičen zadrževati ga pri dela. da bi vsled tega ne mogel izvršiti svo-e volilne pravice.
— »Čitalnica« v Gradcu. Na občnem zboru »Čitalnice «v Gradcu,
Klostervviesgasse 5. II. nadstr., dne 30. januarja t. I., je bil izvoljen za predsednika gosp. Šega. V odbor so bili voljeni gg. Homan. Kranjc, Ma-rojevič, Milanovič, Skreblin. dr. Vršič in Zvvicker. Dolžnost vseh Jugoslovanov v Gradcu je. da pristopijo k društvu kot člani. Naša dolžnost Da je. da moralno in gmotno podpiramo to edino slovensko društvo v nemškem Gradcu.
— Nov pravilnik o tiskanju učnih knjig. V prosvetnem ministrstvu je podpisan pravilnik o tiskanju učnih knjig za srednje in ljudske šole.
Ali iiiso računi prezgodnji. »Slovenski Gospodar* je že natančno izračuni!, da dobi njegova stranka pri predstoječih volitvah na Štajerskem 400 občin, liberalci nobene, samostojni kmetje le 30—40, soc. demokratje In komunisti pa tudi kakih 30 da 35.
— Imenovanje. Predsednik okrožnega sodiSča v Celju dr. Jos. Kotnik je pomaknjen v V. činovni razred. Naslov in značaj Višjih sodnih svetnikov so dobili dr. Hinko Stepančič v Celju, Jnrij Šutner v Škofji Loki in J 36. Potrato v Ljubljani.
— Odlikovanje. Generalni ravnatelj Kmetijske družbe za Slovenijo Gustav Pirc Je odlikovan z redom sv. Save II. vrste.
— Izgnan Je iz naše kraljevine 21 letni mehanik in šofer Al. Šauer, rodom iz Gorice, ker je bil že 8 krat zaradi tatvine predkaznovan.
— Smrtna nesreča. Posestnik Ambro! Škorjanc se ie v Scuiičnera pri Traču ponoči zvrnil s kolesljem v jarek ter se tako pobil, da je drugi dan umrl.
— Za oslepele vojake je daroval gos*. Antoa Rupeno 100 K. Denar smo izročili na pristojno mesto.
Liu bi lan a.
= Bravura JDS stanovanjskega urada. Ker se stanovanjski urad zaveda. da njegovo poslovanje nikakor ni Priporočilo za vladajočo JDS se hoče tik pred volitvami izkazati s posebnimi bravurami. Tako je dal stanovanjski urad zapečatiti predvčerajšnjim v opoldanskih urah Slovensko banko na Krekovem trgu. Prav je, da se prisilijo banke, ki razpolagajo s potrebnimi sredstvi, da zidajo stanovanjske hiše; a da se zapečati denarni zavod kar meni nič tebi nič v opoldanskih urah, ko ni nikogar navzočega, ne da bi se vodstvo zavoda količkaj obvestilo — to je boljševizem od zgoraj. — S takim nepremišljenim ravnanjem se ne škoduje toliko banki, kakor pa občinstvu. ki ima vložene svoje hranilne vloge in ki potrebuje banko za svoje trgovske posle. Na protest predsedstva Sl. banke sta uvidela g. Hovanski in Ribnikar, da še ne živimo v boljševiški Rusiji, temveč v upravni državi in sta morala še isti dan odstraniti pečate.
= Strašen zločin! Na kose razrezana ženska! Tako je šlo snoči po Ljubljani. In kaj je bila resnica? Na nov ograjeni škarpi ob Ljubljanici za Filharmonijo so našli delavci v papir zavite dele noge (stopal) srednje-odraslega človeka. Iz rezanja posameznih členov in iz parfumiranja se Je takoj spoznalo, da je imel najdene dele v študijskem scciranju kak medicine« Vsekakor pa je čudno, da pusti prosektura dele odnašati na ■ioni. a tudi medicincu bi prisojali toliko takta, pietete in higijene, da vioveSUh delov, ne meče na orosto.
: vesti.
temuč jih vsaj pokoplje. Sicer pa bo oolicija kmalu natančneje dognala in poklicala krivca na zagovor.
— Slovenska eskomptna banka je kupila dr. Valentovo hišo na oglu Dunajske in FrančiSkati-ske ulice, ne bo sezidala na dvorišču iste samo enonadstropne poslovalnice, kakor smo včeraj poročali, temveč bo dozidala na celi hiši, tako na strani Dunajske, kakor Frančiškanske tretje nadstropje in bo sezidala na dvorišču tudi trinadstropno stanovanjsko hišo. Tako bo pridobila lepe prostore v svojo poslovanje in bo še osem kompletnih stanovanj na razpolago uradništvu. *
— »Obznana lunkclionlra«. Pod tem naslovom smo priobčili predvčeraj vest, da je detektiv aretira! komunista Bartuloviča, ki se je oglasil k besedi na shodu NSS pri Zlatorogu. VčeraijŠnjl »Naprej« se je .obregnil radi tega zoper nas in g. Peska. Res je, da je bil g. Pesek tud.) na dotičnem shodu in ko je prišel s shoda v uredništvo Jugoslavije, so nam telefonično javili, da je po shodu na ulici aretiral neki detektiv gosp. Bartuloviča. G. Pesek se ie tej vesti sam čudit ter pripomnil, da govor g. Bartuloviča nikakor ni bil protldržaven. Zato smo tudi zapisali v dotični notici da so aretirali g. Bartuloviča »baje radi protidržavnega govora«. Obrekovanje aii celo denunciranje se nam pač ne more podtikati, kajti obsojali smo in bomo vsako nasilje in da smo bili in bomo vedno proti zloglasni ob znani, to ve vsakdo, kdor čita naš list, tore>j tudi »Naprej«. Kakor smo pozvedeli, telefonično poročflo o aretaciji g. Bartuloviča ni resnično, temveč je bila pomota ali pa mist'.-fikacija.
— Fiasko JDSarskega shoda. Za sinoči so z velikim ponipom sklicali JDSarji shod v znano gostilno pri Mraku na Rimski cesti, kjer so se vedno vršili obilno obiskani shodi. Kakor pa le videti, volilni valjar ne vleče, ker na shodu je bilo, beri in piši, celih 12 oseb. Kakor vse kaže, bo volilni valjar potlačil v rcbuljo 5e zad.ite ostanke JDSarske laZinaprednostl.
— JiirJevanlc na grad« se vsled nestalnega in mrzlega vremena preloži od nedelje 24. aprila na praznik 5. maja. Združeni podružnici C. M. Št. Pcterska in ŠL Jakobsko-Trnovska pridno delujeti za to praznovanje In vabita vse prijatelje družbe, da se prireditve mnogoštevilno udeleže.
— Podpirajmo domačo obrt. Znana ljubljanska tvrdka, posestnica hotela in kavarne, je naročila za popravo oz. predelavo in montiranje štedilnikov pečarje iz Dunaja. V Ljubljani pa imamo kar tri domače pečarske tvrdke, ki so ravno tako zmožne, a se jim vendar ne zaupa navadnih popravil. Vedno se kliče »svoji k svojim«, izvršuje pa nikoli.
— Lahko blago. Ljubljanska policija sn zanima za 25 letno Alojzijo Lavrič iz Blok, ki je že lani pobegnila svoji materi Mladenka je vitke rasti, čedne zunanjosti, toda zelo razuzdanega življenja. Iz Ljubljane je izgnana za nedoločen čas.
— Nesreča v tovarni. V tovarni K. Pollaka je pograbil stroj za rezanje podplatov najprej delavca Čemažarja za palec leve roke, čez dobre pol ure pa delavca Snoja drug stroj za kazalec desne roke. Oba sta bila še^le začetnika.
— Nesreča pri delu. Hlapcu Josipu Mravlje iz Zg. Šiške je pri nakladanju hlodov padel hlod na desno nogo ter mu Jo »mečkal.
— Razposajeni ponočnjaki. K lastniku vrtiljaka v Lattermanovem drevoredu so prišli ponoči vinski bratci ter zaihtevall, nai jih zavrti na vrtiljaku. Ker se je lastnik branil, so ponočnjaki sami pognali vrtiljak ter napravili lastniku baje 2000 K škode.
— Velika tatvina. Gdč. Albina Avbell hči hišnika Bainbergove hiše v Dalmatinovi ulici je kot blagajničarka opere nosila vsaki večer denar domov. Tako je tudj v sredo večer prinesla domov 80.000 K te* spravila torbico z denarjem v omaro, nato pa šla s starši v operno gledališče. Med tem časom pa je nekdo vlomil v stanovanje ter odnesel denar. Še ponoči je bita policija obveščena ter takoj uvedla zasledovanje. Tat je bil vsekakor o hišnih razmerah dobro poučen. Sokrivda zadeae vsekakor tudi ravnateljstvo gledališča.
— Tatvino perila so se zadnje čase silno množile v Ljubljani in okolici. Sedli so orožniki na Ježici izsledili tatinski brlog pri zakonskih Kralj, kjer so dobili za 40 tisoč kron pokradenega perila.
Ukradeno perilo. V noči na 20. L m. je bik) v Rožni dolini Mariji Žigon pokradeno z ograje pri hiši razno perilo.
— Ukradeno kolo. Krznarju K. Ebber-Ju Je bik) Iz hiše št 5 na Starem trgu ukradeno kolo »Waffenrad«, vredno 2000 K.
— Izgubljeno. Uslužbenka kavarne Europa D. je izgubila verižico belih biserov vredno 2001) K.
Maribor.
Javen volilni shod Nar. soc stranke v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 24.4. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Narodnega doma«. Somišljeniki polnoštevilno na shod in pripeljite s seboi tudi svoje tovariše!
flJUGuSLAVlJA* dne 23. aprila 1021.
«mni i ■»■■IM HIOTMM	  "I-----,	-I	nrrirn-MUHI	n
Nerodnosti pri stanovanjski komisiji.
Vendar se je odkrila korupcija pri stanovanjskem uradu v Mariboru. Dolgo je trpelo, predno so ji prišli na sled. Glavno ulogo pri stanovanjski komisiji je igrala uradnica Dora Javoršek, ki Je umazano kupčevala s stanovanji. Ako je prišel revež v urad, ga je nalajala kakor pes na verigi. Ta uradnica je odpuščena ter pride pred sodišče. Sedanji predsednik stanovanjske komisije je dal ukaz, da se uvede najstrožja revizija stanovanj v mestu in okolici, s čemur se je doseglo dosedaj le lepe uspehe.
Aretirani komunistični agitator. V Krčevini pri Mariboru je aretirala policija nevarnega graškega komunstičnega agitatorja, ki je imel pri sebi 10 kg letakov za občinske volitve /-a Maribor in okolico proti-državne vsebine.
Aretirani hujskači. Aretirana sta bila protidržavna hujskača Juro Hartl, lastnik tovarne za zrcala v Zagrebu ta Ivan Popovič, trgovec na Koroški cesti v Mariboru, ker sta v gostilni Šafarič ta Huk kričala: »Mi nočemo kralja Petra, mi hočemo republiko«.
Cel e.
K občinskim volitvam v Cellu. Z velikansko pozo hvali iu slika v najlepš h barvah »Nova Doba« kandidatno listo JDS, češ da jo vsi, ki čitajo kand. liste na deski pri mag stratu, kar občudujejo. Resnici! Vsak se mora res načuditi tej gorostasni demokratski listi! Nosilec liste je kot zastopnik obrtnikov bivši obrtnik, sedanji imejitetj »tovarniškega podjetja« g. Ivan Rebek, ki bo po neštetih brezuspešnih kandidaturah vendar enkrat izvoljen. Takoj ta njim pride odvetuik in vodja »žlahte« g. dr. Kalan in nato »borribile dictu« »Steuer-schraube« g. finančni svetnik Sedlar kot zastopnik in prijatelj vseh davkoplačevalcev. Temu sledi S- večkratni milijonar in veletrgovec Sterni«,ki. Njemu sJedi ponosni g. odvetnik, obrnik in kmet itd. dr. Anton Božič, ki je bil 1. 1918 kot odbornik občine okolica Celje proti majniški deklaraciji. Nato slede sami mali ljudje, kakor Strupi, dr. Mrašovec in Goričar ter oprode JDS, gg. Prekoriek, ki se je pred volitvami hitro otresel stanovanjskega urada in so naprtili to breme učitelju Voglarju, ki stanuje v okolici in kateremu za volitve ne more ta služba nič škodovati, profesor Mravljak In g Lojze Špindler Na 13. »sigurno« mesto so pa postavili najbolj privlačno moč, g. državnega pravdtiika dr. Rusa. In tako se vrsti cela vrsta kandidatne liste demokratske stranke, ki zastopa »male ljudi«. Zastopnika delavskega stainu seveda pogrešamo, ker je menda preumazan, da bi sedel v tako odlični družbi. AH pa nobeaeg-a nimajo v svojih vrstah? Mislimo, da smo dovolj označili krasoto te liste. — Voiilci.
Sprememba pri stanovanjski komisiji v Celju. Dosedanji predsednik stanovanjske komisije v Celju, g. Ivan Prekoršek, ie na lastno prošnjo razrešen svoje dolžnosti. Na njegovo mesto Je imenovan g. Franc Voglar, učitelj v Celju. Istočasno je imenovan članom stanovanjske komisije v Celju g. Ivan Bizjak, krojaški mojster v Celju.
Celjski peki, mesarji in trgovci ne spre« jeinajo več eno- in d vok ronskih bankovcev ter jih dosledno odklanjajo. Radi tega le nastopilo občutno pomanjkanje drobiža 'n ljudstvo je zelo razburjeno. Čujenvo, da se isto dogaja tudi v Mariboru in nekaterih drugiSi krajah Ali naše oblasti res nimajo več rtikake moči, da bi takemu početju raznih samopašnežev aapravile energičen konec? Zadnji čas pa je tudi, da te cunje žc vendar enkrat Izginejo iz prometa.
Vreme. Po snežen ih dnevih In hudih nalivih, ki so napolnili Savinjo in pritoke zvrha, se nam je pokazalo včeraj zopet zlato solnce, ki ga je vse željno pričakovalo in z veseljem pozdravilo. Dež je kul tor e do dobrega namočil; Bog daj sedaj dobro rast, ubogim meščanom pa krščanskih cen za zelenjad, ki začenja prihajati na trg.
Popravi!* brvi čez Vasdajno so stali mestno občino, ki jih je izvršila v lastni režiji, nad 23.000 K.
~i-?riwwux in	l	■—
CELJSKI »NOVI DOBI« V SPOMIN!
Na članek »Stanovanjsko vprašanje« v »Novi Dobi« št. 47 z dne 21. . m. odgovarjam sledeče:
Protestni shod v »Unionu« je bil sklican od prizadetih le vsled absurdnega postopanja nekaterih gospodov v zadevi mestne htše v Vrvarski ulici m ni Imel niti siedu političnega značaja. Sramotno je podtikanje »Nove Dobe«, da so se Narodni sočni aJrsti zvezali s socialnimi demokrati. Ze Iz vidika, da smo postavili svojo samostojno kandidatno fcsto, je razvidno, da je vsak kompromis nemogoč. Med nami in socijal-ntani demokrati Je tako velikansko načelno nasprotje, da o kakem delovanju ne more biti govora. Pač pa smo pripravljeni v vseh slučajih,' ki so naperjeni proti revnejšim slojem, skupno braniti pravice istih, ne da bi za to morali popustiti od naših načel samo za pičico.
Kar se tiče narodnosti vam povem sledeče. Ne mi se vežemo s socialnimi demokrati, temveč vi ste se i »vjlmi vezali v začasnem parlament« ia se vežete tudi sedal t radikalci, proti katerim ste pred volitvami nalbolj iipili. AU ut bil ravno vaš šef,
dr. Kukovec oni, ld je po raznih shodih »sveto« zatrjeval, da so poleg vas edina državotvorna stranka — JSDS-arji? Demokratski prvaki so pribijali ter polagali raznim Tonetom itd. na srce, da spada slovenski delavec edinole v »intemacijomaJo, ter iste predali nemškutarskemu materialističnemu vplivu. Kje leži krivda, da je postal velik del našega proletarijata protidr-žaven in protinaroden — kakor vi trditt? Predvsem na vaši rezervirani, sebični, absolutistični ter bankokratsko - frakarski, strankarski politiki. Vežete se z vsemi — pa če tudi s hudičem, samo, da imate moč v rokah.
In meni boste očitali, čeravno prikrito, nekako mlačno narodnost? Evo vam SlI-ke, ki vam pristoja. Eden vaših kandidatov, je bil svoj čas zastavonoša »Schulve-reina«, drugi radi nemškutarenja ua ulici že večkrat okrcan po Časopisih, tretji, znani nasprotnik majniške deklaracije in zadnji na vaši listi g. Robek — je bil za časa vojne avstrijakant največjega kalibra ter sovražnik Srbov. V dokaz temu priobčujem napis na papirnati servijeti, ki jo je za časa vojne kot gostilničar v »Narodnem domu«! v Celju (poudarjam še enkrat v »Narodnem domu«!) pod nadzorstvom današnjih JDSar škili koriiej polagal na mizo svojim gostom. Evo: na eni strani avstrijski, na drugi strani pruski vojak v paradi — v sredi pa bereš:
Zwei Adler und der Schnabcl drei die Tiirken sind ja auch dabei!
Deu Nikita den Hammeldleb,
Die Serben krigen aueh schon Hleb, Den Gentleman aus England,
Den Pranzmann an der Seine Strand, Den Žaren aller Reussen,
Die alle tats verdreussen,
Das Oesterreich und Deutschland so kraftig war,
Und machtig regt sein Flugeipaar.
Sie vvollten uns erlegen,
Doch war dabei kein Segen.
Aus zwe| Adlern wurden drel,
Denn Deutschland war ja auch dabei, Zwei Adler und der Schnabd drel die bauen die ganze Welt entzwej.
Narodni dom Restarateur Anton Robek.
To je slika »državnotverne* narodno zavedne — JDS.
Dokazi so v mojih rokah! Tako gospo-čal Raje se družim v perečih vprašanjli za blagor ljudstva z — po vaši krivdi narodno neprebujenimi delavci, kot pa s takimi pro-palimi poturicaml, ki so danes na zunaj Slovani, pa če bi prišlo danes zopet do preobrata, pa bi bili s srcem Isti, kot so bili prej.
Drugič pa Iščite dlake v svojem Jajcu. Sram me Je, da se nazivi jate ter vpijete v svet, da ste narodni!
Drago Žabkar.
Nar. soc. stranka.
VOLILCI POZOR!
Gotovi znaki kažejo, da hočejo naši nasprotnik} v zadnjih dneh pred volitvami zopet pričeti — deloma so že začeli — z razširjanjem povsem neutemeljenih vesti, katerih edini namen je, da bi pristaše in somišljenike pred volitvami zbegali. Voiilci, ne dajte se premotiti in se Dri presoji vseh teh vesti spomnite na nesram-ne laži (zveza z Impeksom, zveza z klerikalci i. t. d.), z katerimi so hoteli nasprotniki pri volitvah za konstituanto diskreditirati našo stranko. Ne verujte volilnim trikom nasprotnikov temveč poučujte omah" Ijivce. da nam torek prinese sijajno /uiago.
Javen volilni shod Nar. socijalne stranke v Ptuju se vrši danes. 23. t. m. na Sajmišču v gostilni pri Kiičeku in ne kakor prvotno objavljeno v Narodnem domu. Somišljeniki, vsi na shod In pripeljite s seboj tudi svoje tovariše!
Volilni shodi N. S. S. ljubljanskih kraj. organizacij se vrše danes, v soboto ob 8. uri zvečer za
Dvorski okraj v gostilni »Rupar«, Tržaška cesta. Poročajo tov. Velepič m Jug.
Št. Jakobski okraj pri »Lozar-j u« na Sv. Jakoba trgu. Poročajo tov. Juvan in Zorko.
Kolizejski okraj v gostilni »Ka-č i č«. Dunajska cesta. Poročajo tov. Est in Ambrožič.
Vodmat v gostilni »Cotič« na Martinovi cesti. Poroča tov. Kozina fn Pip.
Krakovo in Trnovo v gostilni »Breskvar«. Cesta na loko. Poročajo tov. Tavčar in Sever.
Poljanski okraj v gostilni »L 1 -s j a k«, Poljanska cesta 54. Poročajo tov. Hiter in Bufon.
Vodstvo kraj. org. NSS v Mariboru nam je z ozirom na ponavljajoče se vesti v demokratskem časopisju telefonično sporočilo, da ne obstoja med narodnimi socijailsti in demokrati v Mariboru nikak kompromis ali dogovor niti glede nastopanja pri občinskih volitvah, niti sledi osebe bodočega župana. NSS gre v.
Stran 3.
Mariboru kot v vseli ostalih mestnih' občinah popolnoma samostojno v boj in njena občinska politika bo ved* no v skladu z narodno - socijalistlčn nim programom in blagobitom ob-, črnskih prebivalcev.
PolJnnsk) okraj. Danes, ob 8. uri zvečer se vrši volilni shod NSS v gostilni prt Lisjaku na Poganski cesti 54. Somišljenik! vsi na shod in pripeljite s seboj tudi svoj« tovariše.
Celje. Krajevna org. NSS opozarja vse somišljenike, da je njena skrinjica na volišču na 2. mestu.
Kandidatna lista NSS za občino Trebnjt. odborniki: Kolar Albin, Javornik Engelbert, Budal Andrej, Goljuf Alojzij, Frančič Vido, Troppan Maks, Jerič Fran, Penca Anton, Gole Fran, Travnik Fran, Furlan Hinka, Erste Rudolf, Hlebec Alojzij, Novak Franc, Pevec Alojzij, Grmovšek Joža, Prosemk Janez, Zupančič Josip, Kužnik Fran, Zurc Ivan, Kolar Janez, Gole Janez, Kunt^ra Fran, Florjančič Jožef: namestniki: Stemi-ša Alojzij, Žganjar Filip, Bukovec Ivan, Kramar Anton, Tomšič Drago, Erste Alojz, Rajer Fran, Lokar Ivan, Lavrič Anton Zorš Alojz, Kobau Ivan, Sepic Jožef, Vrana Fran, Starič Ivan, Planinšek Anton, Tnv. nik Pavel, Abina Fran, Zupančič Anton, Oražem Alojz, Kašič Fran, Starič Fran Zupančič Anton, Grden Fran, Stepic Ivan
Sokolstvo.
Sokol v Ribnici slavi 7. avgusta i 1. 15 letnico obstoja z Javno telovadbo in ljudsko veselico. Bratska društva se naprošala da to upoštevajo.	K
Gledališče in glasba.
Iz gledališke pisarne. Predstava »G* spodlčne Julije in Don Pietra Carusa« '4 naznanjena v časopisih In v Gledališkem listu za soboto 23. t. m. pomotoma za aix> nement A. Opozarjamo in popravljamo, d» se vrši omenejna predstava za abonem. B,
Znanost in umetnost.
»JuKoglavenska Njiva« št. 15 ima 3te-> dečo vsebino: Prot. dr. Oskar Jaszi: Ugar* ska iza slona; Ivo Maroevtč: Naše jedio-stvo; Dr. Milan Vrbanič: O barzama I rtjk hovom radu; M. Ciibelič: Stirania rudar« skih povlastica. — Jugovi a,venski pregled. Umjetnost; Nauka; Politika; Socijalni život. — Slavenskl pregled: Lttžtčko-srpsk! glasnik; Poljski glasnik. — Inostrami pregled; Udruiene Države SJevernc Amerike. — Listak.
Pokrajina.
Sar« pri Jesenicah. Delavstvo tovarno Kranjske industrijske družbe dobiva živila po znižanih cenah tako tudi moko. Ker je tovaimi pred vsem ležeče na tem, da sl dobavlja ta živila kolikor mogoče po nizkih cenah, kupuje seveda vse povprek in ne polaga na kakovost živB posebnega zanimanja. Tako se )e na pr. ob začetku meseca aprila delila krušna moka, ki ie bila pač vse prej kakor užitna. Stranke, ki 40 to moko dobile tn porabBe za kruh so bil® naravnost razočarane, ker je bil kruh tak, da ga niti domače živali niso mogle vži-vati, tem manj pa je bil užiten za človeka.
Da bi se tak slučaj dogodil kje v lačni Avstriji bi se temu ne bilo čuditi, da pa se to dogaja v Jugoslaviji, ki je kot agrarna država založena z živili v izobilju, ie naravnost nezaslišano. Ubogi delavcc, ki j« primoran kupovati to moko (ker inu za ono po dnevmh cenah od bore plače ne do-staja denarja) naj vživa kruh, ki ga niti koze in kokoši ne maralo, zraven tega pa naj potem gara in dela. Menda sl gospodje iz tovarne mislijo, da je za ubogo delavsko paro pač vse dobro, saj sami kruha Iz *e moke gotovo ne Jedo.
V splošnem se opaža, da dobavljajo Kranjski ind. družbi živila, kakor moko in mast izključno le hrva>tski čiiuti (Švabi), ki so vobče znani kot pretkani sleparji in Izkoriščevalci. Seveda so Jim gospodje na Savi v vsakem oziru glede naročil izredno naklonjeni, ker s tem podpirajo nemški živelj v Jugoslaviji na račun ubogih domačinov.
Na Koroškem in Primorskem trpinči)* zatiralci našega naroda slovensko delavstvo s peklenskimi mukami, pri nas pa se šopirijo tujci in se nam n-airavnost rogajo in posmehujejo, češ, saj nam nič ne morete, ml smo vendar še vedno »Horrenvolk« vt pa ste naši hlapci. Vprašamo, kdo Je krttv tega položaja? Gospodje, ki imate odločilno besedo zganite se že verdar enkrat in napravite konec, ker sicer nam bo zmanjkalo potrpežljivosU. Za posledice, ki so neizogibne, nosili boste odgovornost vt, ki smo vas že opetovano opozarjali na pretečo nevarnost, ki pa imate še vedno gluha ušesa za naš svarilni glas.
Trbovlje. Kakor smo poročali, bi se Imela vršiti v soboto 16. in 17. t m. iigra s petiem: »Rodoljub iz Amerike« pod okri-ljem trboveljskega Sokola. Igra pa se preloži na 23. In 24. t. m. — Dne 1. maja napravi Sokol Trbovlje, Zagorje, Hrastnik n Litija pešizlet it Save čez Sv. Goro v Izlake,
A. I(. Green:
•ffet?estSna
skrivnost.
(Dalje.)
Nato se je vrnil doktor v budoar, zaklenil vrata in vzel zavoj v roke. Obotavljal se jc. Misel, da se vriva v najgloblje skrivnosti tuje duše, mu ;e bila neprijetna; toda namen, ki ga ie hotel doseči, mu je vrnil potrebno odločnost. Odvezal ie trak, pogladil liste in jih pogledal. Bog nebeški! To ni bila moška pisava, niti ne pisava, kakršno imajo dekleta Mildredinega stanu. Bila je — doktorju je zmanjkovalo sape; ozrl se jc po znani mu sobi, kakor bi dvomil, ali sc mu ne meša; nato je spet pobesil oči na papir. Nedvomno — bila jc pisava njegove žene ali vsaj tako zelo podobna njeni, da —. Skočil je na noge, prinesel si kratka pisemca, ki jih jc dobival od nje pred poroko, ter jih primeril z vrsticami, ki so ležale pred njim. Bile so iste črke. Samo Genovef ina roka je mogla napisati besede,
< a terc je čital sedaj...
Dvaindvajseto poglavje.
Medtem je šel tudi Grycc na odkritja, samo da je krenil drugam. Neprestano izvijanje gospe Kamerono-ve in strahoviti učinek zaslišbe sta ga bila navdala s prepričanjem, da se je zgodil tisti večer v sobi Genovefe Gretorexove umor. Njegova naloga je bila zdaj dognati, kaj je moglo napotiti razvajeno bogataško dete, la je stregla ubogi šivilji no življenju.
Detektiv se je lotil dela z natančno vestnostjo in veliko energijo. Tudi on je pomnil nekaj, česar ni bil omenil doslej še nikomur; tisto vidno razburjenje, ki ga je bila pokazala gospa Gretorexova ob novici, da je občevala njena hči z dekletom, ki se niše Mildred Farley.
To ime je moralo zdramiti v njenem srcu skriven spomin, o katerem naj ne bi zvedela liči ničesar. Najsi je pomenila ta skrivnost čast ali sramoto, srečo ali nesrečo, Gryce je moral priti do nje. Zločini sedanjosti so pogosto v zvezi s takimi starimi rodbinskimi tajnostmi, kakor členi zarjavele verige.
Spričo nenavadne podobnosti obeli deklet je mislil Gryce, da se bo dalo dokazati kako krvno sorod-
stvo; toda nicH.il se jc; nihče izmed revnih sorodnikov Gretorcxove hiše se ni pisal Farley, la vendar je moralo biti vmes neko razmerje, ki ga je trebalo odkriti. Toda s čigavo pomočjo? — Poizvedovati pri gospe Grciorexovi je bilo bob v steno. Na njeni svetovnjaški pretkanosti bi se bila odbila vsa vprašanja kakor prešibke puščice. Ako je hote' dospeti de cilja, je moral najti drugačen vir.
Prvi, ki mu je prišel na um, je bil gospod Gretorex sam. Družba ga je smatrala sicer le za soproga imenitne žene, toda v kupčijskih krogih je užival že delj nego dvajset let visoko spoštovanje. Vsa bogastva, zaradi katerih so šteli njegovo rodbino med prve v mestu, je bil pridobil sam ter jih upravljal modro tudi v najtežavnejših okolnostib. Pri njem je sklenil Gryce poskusiti svojo srečo.
Tisto jutro po svojem razgovoru s Kameronom ga je poiskal v njegovi pisarni, predstavil se mu kot član tajne policije ter mu razložil svojo stvar.
Že večkrat sem bil v vaši hiši, gospod Grctorcx, jc dejal, in moj namen je bil, zvedeti kaj natančnejšega o neki gospodični FSarleyevi, ki jo je vaša hči velikodušno podpirala.
Milijonarjev obraz jc izražal zgolj vljudno strmenje. Gospodična Farlebeva? je vprašal; to ime mi je docela neznano.
To je tisto dekle, ki je umrlo pred tedni od zastrupljenja. Gospa soproga vam je morda kaj povedala
0 nji.
Zaposleni mož je zmajal z glavo ter segel po listine, ki so ležale na njegovem pultu. Ničesar ne vem o tej stvari, niti se ne utegnem brigati zanjo. Obrnite se do moje žene, ako mislite, da ve ona kaj več; jaz vam ne morem postreči z ničimer.
To me zelo veseli, je rekel Gry-ce. ne da bi se dal zmotiti. Bal sem se že, da ne bi bila Mildred Farley v kaki zvezi z vašo rodbino.
Gospod Gretorex ga je debelo pogledal. To mora biti pač pomota, je dejal in se spet zaglobil v svoje papirje.
Gryce je bil dober poznavalec ljudi; mož, ki je sedel pred njim, je imel obilo častihlepja in delavne od-. ločnosti. ne pa volje, prevariti ga.
1 Zato se jc vljudno opravičil in poslo-
vil, prepričan, da sluti gospod Grc-torex prav tako malo kakor on sam, zakaj ni mogla njegova soproga utajiti vznemirjenja, ko je slišala Ime Fariey.
Detektiv sc ni dal oplašiti po tem neuspehu, marveč je sklenil pograbiti stvar na drugem koncu. Gospa Farlebeva in njena hči sta bili gotovo zapustili kaj lastnine; morda so bila vmes stara pisma, v katerih bi se dalo najti za/eljeno pojasnilo.
Kmalu nato ie sedel Gryce v hiši gospe 01neycve pred kovčegom, v katerem so bile shranjene Mildredi-ne stvari. Toda ni jih premetaval dolgo; pisma so bila vsa izza njenih šolskih let. brez kakršnekoli vsebine, ki bi ga bila zanimala. Ako je segala skrivnost, katere je iskal, v starejše čase, je bilo jasno, da jo najde bolj gotovo v materinih, nego v hčerinih pismih.
Na njegovo prošnjo ga je peljala gospa Oluevcva v podstrešje, kjer je izteknil v nekem zaboju več svežnjev starih pisem; nekaj jih je bilo pisanih pred desetimi, nekaj pred dvajsetimi leti. Odnesel si jih je v sobo, katero mu je bila dala vstrež-ljiva gospodinja na razpolago, ter sc spustil s skrbjo in preudarnostjo na delo, da bi dobil vpogled v življenje rajnke gospe Farleveve.
(Dalje prih.)
m
»i
t«
Mali oglasi.
Proda $ez
HIŠA NA PRAGERSKEM 7 min. od Zel. kolodvora, s štirimi sobami In malini vrtom, zidana z opeko, krita, stavljena leta 1912, se za 10.000 dinarjev proda. Pojasnila daje Alojz Luršak, gostilničar na Pragerskem.	707
PRODA SE LEPA SALONSKA GARNI-TRA
veliko ogledalo, pisalna miza, velike kuhinjske mize, tepihe, madrac, omare, slike. Mestni trg št. 5./I11.	713
SPALNA OPRAVA nova Iz mehkega lesa, amerikansko orehovino Imitirano se ceno proda. Polive 'm ogleda se pri slikarski in pleskarski tvrdki »Brata Rožič, Vegova ul. 8. od 8—18 h.
704
POHIŠTVO ZA SPALNICO
in jedilnico (raztezna miza, omara za knjige, 3 svetličniki) iz mecesnovega lesa, popolnoma novo, pripravno posebno za vile, se zelo poceni proda pri Francu Prelesniku, Rimska cesta 16.	706
GAŠENEGA APNA 40 kubičnih metrov se proda. Čevelj po 25 kron. Proda se na drobno ali skupno. Matija Perko, Celovška c. 121. Telefon št. 372.
PRODA SE UGODNO za 1 ati 2 mizarja kompletno orodje, 1 brus železen, jermena, okovi etc. Naslov v upravi.	703
LESNI TRGOVCI IN GOSTILNIČARJI POZOR!
Proda se posestvo obstoječe iz 8 (-ralov rodovitne zemlje, njiv in travnikov. Tik velike ceste je gostilna, mesarija in lesna trgovina na Zg. Polskavi št. 4. Več se izv« pri g. dr. Pučniku v Slov. Bistrici. 683
PISALNI STROJ
jako dobro ohranjen. Ogleda se v nprav-ništvu.	694
DUNAJSKI KVAS znamke: Kuffner, Adler, Reimlorfer It Mar-kus-kvas, kakor tudi vsakovrstno južno sadje 'm špecerijsko dobavi najceneje J. Roy, Maribor, Glavni trg 3.	695
MARIJA BAUMGARTNER,
Celje, Gosposka ulica 25.
Prodaja spalnega jedilnega in kuhinjskega pohištva. Zaloga tapetniških izdelkov. 171
AZBEST PLOŠČE velikost 40X40 cm za kritje streh, najboljše vrste ima vedno v zalogi Franca F«, jan, Ilovica 18, Ljubljana.
PRODA SE:
Kompleten »Valvazor«, Cena in na ogled v upravi lista.
POSESTVA
1 velika kmetija, 1 hiša z trgovino in gostilno v trgu, 1 gostilna z zemljo za par živine blizu mesta. Več pove L. Rebolj, Kranj.
VEČ ZABOJEV
velikih starih. Cena in naslov v upravni-štvu Jugoslavije.	614
PRODAJA KOČIJE!!!
Proda se iz proste roke krasna skoraj nova, popolnoma izborno ohranjena kočija. Cenjene ponudbe prosim na upravništv« Jugoslavije pod »kočija«.
DAMSKO KOLO ohranjeno, kakor novo, se proda. Zaloška cesta 13, hodnik, vrata 17.
S€&spl s@s
KUP! SE PRODAJALNI PULT (pudel) približno 2 m dolg. Ponudbe na E. Gerkman, Sv. Petra cesta 71.	71
SSisžbe s
STROJEPISKO izvežbano, veščo slov. In nem. stenografije, sprejme »Croatia* gozd. industrija d. d., Ljubljana, Gosposvetska cesta 2	704
TRGOVSKA MOČ popolnoma vešča v papirni stroki, kj trna tudi veselje do knjigarne, se sprejme s l1. ali 15. majem pri Vilko \Veixl v Mariboru.
POŠTENA PRODAJALKA iaveibana mešane stroke želi premenitl službo. Ponudbe poslati pod »Poštena pro« dajalka na upravo Jugoslavije.	70S
TRGOVSKI POMOČNIK dober železničar, se takoj »prejme pri tvrdki Franc Picek, Ribnica, Dolenjsko. 709
VEČ SPRETNIH LIKARIC
se sprejme. Poizve se v-pralnici Šarc, Se« lenbrgova ulica 5.	712
ŽAGARJA
sprejmem takoj na venecijanski jarem tat hlapca h konjem. Al. Kanc v iflcngšn, Gorenjsko.	714
MLAD NATAKAR spreten in marljiv 6 3' letnimi spričevali, želi službe v kavami najraje kje na leto višču. Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod »natakar«,	715
DOBREGA POMOČNIKA za trda boljša dela, tedenska plača poljub-, no tudi na akord s hrano, potem učenca koji bi imel veselje in resno voljo izučiti se mizarske obrti.	680
KNJ1GOVOOK1NJA
vešča dvojnega knjigovodstva, samostojna moč išče sluibe. Ponudbe naj se blago« voli vposlati pod »Vestnost« na upravni« štvo Jugoslavije.	691
MIZARSKI POMOČNIK zmožen se takoj sprejme. Filip Lazar, mizar, Jesenice, Gor. ,	697
Rame:
Priporoča se prvovrstni atelje za črko slikarstvo FILIP PRISTOV, hotel Malič LJUBLJANA.
IŠČEM PEKARIJO V NAJEM
v prometnem kraju v mestu, trgu ali ni deželi za več let. Naslov pove uprava »Jugoslavije.	690
Pred® s®
j)o nizki ceni hrastova in češnjeva
spalnica
t s — ■■■■■■—■ i n imiiiiiii' minii n ii 11
pri Pavel Kosec, Mengeš 50. Serizin lahki
Petrolej rafinirani in olje za dSseSlttOftOrf® kakor la TOVOTMAST, KOLOMAZ i. t. d. itd.
dobavlja po najnižjih cenah
KOMET, d. z. o«z.
Ljubljana, Dunajska c. 33.
SaecficljsSca tvrdka
KEK
na
oskrbuje točno, najhitrejše vse v spe-dicijsko stroko spadajoče, posle, tudi ^carinjenje.
\tr
Šišk
pojcok i	poz@r	s
Odda se d«hro Ideda
II1
1
na jako prometnem kraju bliz.u postaje na Štajerskem s celini inventarjem in blagom v najem radi družinskih razmer. — Oziralo se bo le na resne interesente. —- Upravništvo ,Jugoslavije" pove naslov.
Prvorazredno
lknjii©w©clj®
vešč tudi korespondence in strojepisja, znanje srbohrvaščino prednost, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Istotam se sprejme dober steuogvnS' in strojepisce. — Ponudbe z navedbo plaČ6 in dosedanjo službe na: Ljubljana l, poštni predal 163.
se dobi en vagon in nekaj snliih gob. Cena po dogovoru. — Naslov: V. 10, tiradne - HelAkrnjina.
traenk
traverz
storil
m
| E
E e \ Jtedilffiikov 6» \
£ w \ okovov psi
TauTiTiiiii
L1U3LM, Gosposvetska tsifa šlev. 10.
Plima angleški Kristal
HOT
nri JteseRiic&ft
najbolj prometen in industrijski okraj na Gorenjskem, važno železniško križišče, zelo razvita industrija, so z vsemi pritiklinami in z vso opremo
esr	“«8
K hotelu spada: restavracija s celo opremo, 16—18 popolnoma opremljenih tujskih sob, (vsak dan oddane), tovarna za sodavico z več 100 rezervnimi steklenicami, lep vrt, even-luclno vso posodo v kleti vse v najboljšem stanju.
Samo resne ponudbe naj se pošlje do 20. t. ni. na upravništvo ^.Jugoslavije" pod šifro „ HOTEL"
žiterica, kukuruza, grahorice, preje, muhari, povrča i originalne njemačke krmne repe dobavlja „NjC3ticuwr“ d. d., Osijek, Gajev trg 1.
Tel. br. 663. Brzojav: Sjemenar, Osijek. Ček. post. šted. br. 33346.
Krznarstvo
previielia
išče „Udriuenje želj. čiuovnika" v Ljubljani zn upravljanje zdraviliškega doma v Rogaški Slatini za dobo od 1. maja do konca lega leta. Nastop takoj. Prednost imajo vpokojeni železniški uradniki. Ponudbe nujno na „Udiuženje željezničkih činovnika* v Ljubljani, Poljanska cesta 73.
Proda se m©lor
220 volt, 8 konjskih sil s 600 obratov na minuto. — Naslov pove upravništvo cJiigos]a,vije<‘.
3C0 volt, 10 konjskih sil z 1200 do 16C0 obratov na minuto. — Ponudbe pod .MOTOR* na upravništvo .Jugoslavije*.
Gradliče št. 7.
Sprejme v stroj kože divjačin, katere popolnoma izgotovi v garniture. — Sprejme isle v moderniziranje.
ozireiua delerodkinja,
več pomočnic in 2 učenki
NC takoj sprejmejo.
jjče se tudi več šivilj, ki bi sprejemale delo na dom. Vprašati: lzde-'lovalnica perila G. VOJSKA, jLjuIiljana, Poljanski nasip 10.
Boraks
4
vsaka množina se dobi po K 3P— frsneo skladišče. — Naročila na
PROMET
telin. industr. podjetje d. z o. z.
Ljubljana, Gradišče 9/1.
oblastveno poverjeni stavbni inžener
»-JUt2t.Ji3.MA,
Hilšerjeva ulica štev. 7.
Specijol. stavbeno podjetje za betonske, Jelczobetonslie in vodne zgradbe.
Izraba vodnih sil.
nvvutttto*
&l i '.mm
IBS ■*
Radi opustitve tega predmeta so proda cela zaloga auto-gumi plaščev in cevi najbolj&ili znamk vseh di-. menzi! po izredno nizki ceni
„PROMET“
tchn. industr. podjetje (dr. z o. z.) LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 9 I.
..''.c. Ml.	mirjrrn1 - p*	raf.VKfl
Koloture za štednjake
(Herdringe)
rešetke za peci (Roste)
i sav ini irgovački lijev izradjuje i dobavlja:
ica	M\mJI EL,	inid ioiiva 11 IM
Velika zaloga finih
amerikaoskiii čevljev za gosp.
v vseh velikostih ravnokar dospela.
Edina prodaja na debelo in drobno pri
Alojziju Fabian, Celje, Cankarjeva 4. Trgovci!	Trafikanti!
POZOR!
Cigaretni papir, stročnice vseli vrst, pis- PaP*r> krento, ličilo, vazelina, riževe ribaricc. konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, aukanec, bombaž vseli znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago kupite najceneje In po konkurenčnih cenah
pri tvrdki
Oroslav Certalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33
m
i
m
i
mi
mm i
s mm i mm mmomm mm sn m
Nfedica & Komp. |
manufakturna trgesina na
Ljubljana Sodna ulica
i
Odgovorni urednik bilten P«?eit
Trgovina z Nemčijo!
TRIGLAV S-.m- fci-g-
IMPORT - EXPORT
DRESDEK-A, atmadertentfat« 2b
Brzojavni naslov: Triglav Dresden. — Teiefcn ži.12516.
NaSveč!® y^@dn©stll
ggxv 22
Tiska *U£ite1jska tiskarna« v LJtfbUanl,