Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 1 Politika Starše  Gradbene parcele v roke ob- činskemu podjetju  Stran 4 Zdravstvo Ptuj  Koliko bolnikov zdravniki pregledajo fi zično  Stran 5 Politika Trnovska vas  Dilema: privabiti mlade ali zaslužiti  Stran 8 Kmetijstvo Podravje  Letošnji pridelek buč za olje podpovprečen  Stran 9 Podravje Gorišnica  Prodaja »bute« še kar zavita v meglo  Stran 10 Šport Nogomet  "V zad- njih 10. letih se ni- sem bolj razveselil nobene zmage"  Stran 14 Ptuj, torek, 29. septembra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 77  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Foto: ČG Aktualno Ptuj  Potočnik Benčičeva odhaja iz Lekarn Ptuj  Stran 2 Aktualno Destrnik  Občina išče novega zdravnika  Stran 2 Ptuj  Po kakšnih merilih so se delile odškodnine za izpad dohodka Občina je gostincu obrnila hrbet Projekt ureditve mestne tržnice bo, kot kaže, še dolgo razburjal. Tudi zaradi odškodnin oz. denarnih nadomestil, ki naj bi pripadali prizadetim obrtnikom. Razpisni pogoji so bili takšni, da so tiste malo izven objavljenega načrta starega mestnega jedra kratko malo Aktualno  Kdo kupuje milijone evrov vreden diagnostični center na Ptuju  Strani 2 in 3 Ptuj  Biotehniška šola ostaja brez ravnatelja  Stran 3 Turizem  Razgledni stolpi in fontane so magnet za obiskovalce  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 2 Gospodarska družba Digitalna slikovna diagnostika, d. o. o., ki ima sedež na Puhovi ulici na Ptuju, je bila ustanovljena pred 11 leti. Ve- činski lastnik je radiolog, dr. Nikša Mudnić (95 %), ki je tudi direktor fi rme, manjšinska lastnica je Mar- jeta Nadelsberger. Po naših infor- macijah naj bi se v kratkem lastni- ška struktura povsem spremenila. Kot smo izvedeli iz neuradnih, a zanesljivih virov, naj bi bila proda- ja dogovorjena s tremi akterji: od- vetnikom Alešem Rojsom, vodjo mariborske enote Vzajemne, An- drejem Baumanom in nekdanjim direktorjem KBM Leasinga, ki ga je Janševa vlada pred kratkim imenovala za svetovalca direktor- ja v Evropski pisarni za obnovo in razvoj Damjanom Kozjakom. Ali so podatki točni, smo želeli preve- riti pri vseh akterjih. Edini, ki je od- govoril, je Kozjak, ki je zapisal, da v tem trenutku ne more posredo- vati nobene informacije, saj da se s predmetno zadevo operativno ne ukvarja: »Vso svojo pozornost in čas namenjam zaposlitvi, ki mi časovno ne omogoča vodenja to- vrstnih dejavnosti. Če pa bi bilo v prihodnje karkoli na to tematiko novega, vas obvestim.« Ostali so se zavili v molk. Mudnić naj bi bil zaradi dopusta odsoten, drugi na klice in elektronska sporočila niso odgovarjali. Cena prodaje enega največjih tovrstnih centrov v državi naj bi se gibala okrog sedem milijonov evrov. A je še kar nekaj odpr- tih vprašanj. Naslednje leto se namreč izteče njihova koncesij- ska pogodba z ministrstvom za zdravje, ki predstavlja levji delež prihodkov, zato je za nove mo- rebitne lastnike ključno njeno podaljšanje. Brez tega center namreč ni vreden toliko. A glede na to, da naj bi potencialni kupci imeli dobre povezave pri vladajoči politični garnituri, to najbrž ne bo velik problem. Šabeder podpisal dodatek k pogodbi Ptujska gospodarska družba Digitalna slikovna diagnostika ima koncesijo podeljeno za obdobje desetih let in se, kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, izteče naslednje leto. Na podlagi konce- sije lahko opravljajo specialistično torek  29. septembra 2020Aktualno Ptuj, Podravje  Kdo vse je v igri za nakup pomembnega zasebnega zdravstvenega podjetja Kaj bo za paciente pomenil prevzem ptujskega diagn Gospodarsko družbo Digitalna slikovna diagnostika, d. o. o., ki ima sedež na Puhovi ulici na Ptuju, naj bi kupovali trije vplivni posamezniki: od milijonov evrov vreden posel, prevzem pa je pomemben tudi zato, ker gre za enega največjih koncesionarjev v državi. Eksponentna rast prihodk smo, kdo so najverjetnejši novi lastniki in kaj bi prevzem pomenil za paciente. Foto: ČG Naslednje leto se koncesija za opravljanje dejavnosti sicer izteče, a kot vse kaže, bo skorajda zagotovo podaljšana. Vzajemna: "Ni konfl ikta interesov" Na Vzajemni so potrdili, da jih je Andrej Bauman obvestil o nameri glede morebitnega lastništva v omenjeni družbi, ob tem pa zapisali, da ni bilo prepoznanega nasprotja interesov: „Noben zaposlen katerekoli zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, ne more vplivati na obseg poslovanja in ceno zdravstvenih storitev, ki se plačujejo iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Cene zdravstvenih storitev, na katere zavarovalnice nimajo nikakršnega vpliva, so regulirane z aneksom o splošnem dogovoru in zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.“ Pojasnili so še, da pogodbe z izvajalci zdravstvenih storitev sklepa ZZZS na podlagi ponudb za uresničevanje razpisanih programov in storitev. Foto: M24 Po številnih zapletih se namreč z letošnjim 11. novembrom od De- strnika poslavlja dolgoletni konce- sionar podjetja Ambulanta Mršnik, ki je v rokah Franca Mršnika, v am- bulanti pa trenutno dela zdravnica Alenka Prelc. Po njunem odhodu je (oz. bo) občina tista, ki mora pos- krbeti za zagotavljanje javne zdra- vstvene službe, saj je direktorica Metka Petek Uhan že pojasnila, da v Zdravstvenem domu Ptuj ne razpolagajo z zdravnikom splošne in družinske medicine, ki bi lahko prevzel ambulanto na Destrniku. Simoničeva, Schaubach ali …? Preden pa so lahko svetniki sprejeli odlok o podelitvi koncesije, je morala občina pridobiti še dve soglasji, in sicer zdravstvenega mi- nistrstva in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zdaj sta obe instituciji soglasji poslali, svetniki sprejeli odlok, zato lahko občina pripravi razpis za dodelitev koncesije. »Gre za precej unifor- miran postopek,« je svetnikom na zadnji redni seji pojasnil župan Franc Pukšič. »Ko bo razpis zaklju- čen, bomo imenovali komisijo, ki bo naredila izbor, nato bomo spre- jeli koncesijski akt in spet počakali na soglasje pristojnih institucij. Ka- korkoli, upajmo, da bomo koncesi- onarja dobili in bodo občani imeli na voljo zdravnika, s katerim bodo zadovoljni.« Glede na pomanjkanje splošnih zdravnikov koncesionarja najbrž ne bo tako lahko dobiti. Na vpra- šanje svetnikov, ali se na Destrnik morda vrača priljubljena Rahela Simonič, ki je pri Mršniku delala pred Prelčevo, je Pukšič odgovo- ril, da je to malo verjetno, saj je medtem dobila koncesijo v Maj- šperku. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bila v igri za novega zdravstve- nega koncesionarja na Destrniku tudi Ambulanta družinske me- dicine Trnovska vas in Vitomarci Tomaža Schaubacha, ki v času od- sotnosti Prelčeve že zdaj sprejme veliko destrniških pacientov. Destrnik  Dopisna seja za podelitev koncesije Na Destrniku iščejo zdravnika Na letošnji osmi dopisni seji so se destrniški svetniki odločili, da bodo ambu- lanto splošne medicine predali novemu koncesionarju. Foto: SD V destrniški splošni ambulanti naj bi kmalu začel delati novi koncesionar. »Direktorica Darja Potočnik Benčič je 3. septembra podala pi- sno vlogo za razrešitev s položaja zaradi izvolitve za predsednico Le- karniške zbornice Slovenije. Svet zavoda Lekarn Ptuj se je z vlogo za razrešitev seznanil na 2. izre- dni seji 10. septembra. Potočnik Benčičeva mandat predsednice Lekarniške zbornice nastopi 5. oktobra, vendar je za zagotovitev nemotenega delovanja zavoda pripravljena svoje delo opravljati do imenovanja novega direktorja oziroma najdlje do 30. novembra. Svet zavoda je sprejel sklep, da se dosedanjo direktorico razreši s funkcije. Sprejeti sklep smo pos- redovali v potrditev osmim obči- nam ustanoviteljicam, za kar imajo občinski sveti 60 dni časa. Šele ko bomo pridobili vsa soglasja občin ustanoviteljic, bodo izpolnjeni pogoji za objavo razpisa za ime- novanje novega direktorja. Pri- čakujemo, da bo razpis objavljen v prvi polovici novembra. Zaradi dolgotrajnega postopka imenova- nja novega direktorja računamo na zaključek razpisnega postopka šele v februarju ali marcu prihod- nje leto,« je za Štajerski tednik pojasnil predsednik sveta zavoda Lekarn Ptuj Mihael Lah in dodal, da je najprej predvideno imenova- nje vršilca dolžnosti direktorja. »Za čas do imenovanja novega direk- torja s polnimi pooblastili bomo imenoval vršilca dolžnosti. Za- enkrat svetu zavoda še ni bil pred- stavljen kandidat za to funkcijo, s tem vprašanjem se bomo ukvarjali na naslednji seji, ki bo predvidoma v prvi polovici oktobra.« Ptuj  »Odprt« še en direktorski stolček Darja Potočnik Benčič odhaja iz Lekarn Ptuj Direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič odhaja na novo delovno mes- to. Imenovana je bila za predsednico Lekarniške zbornice Slovenije. Mandat bo prevzela 5. oktobra, na čelu ptujskih lekarn bo kljub temu ostala še nekaj časa – do imenovanja novega vodstva. Foto: ČG Darja Potočnik Benčič je Lekarne Ptuj vodila 20 let. 2 Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  29. septembra 2020 3Aktualno V drugi polovici lanskega šol- skega leta se je upokojil dolgoletni ravnatelj biotehniške šole Marjan Horvat, vajeti je nato do imenova- nja novega vodje biotehniške šole prevzela Cvetka Pintar. Na razpis za ravnateljski stolček so se prijavi- li trije kandidati, ena ni izpolnjevala pogojev glede zahtevanih delov- nih izkušenj, Pintarjeva je tik pred glasovanjem podala odstopno izja- vo zaradi zdravstvenih težav, tako so člani sveta zavoda glasovali le o tretjem kandidatu, to pa je bil Ferdinand Humski, sicer zaposlen na strojni šoli šolskega centra. »Žal kandidat ni prejel zadostnega števila glasov za izbor, to je devet glasov,« je zaupala Mirjana Ne- nad, predsednica sveta Šolskega centra Ptuj. Humskega rezultat ni presenetil, prav tako ne razočaral. »Vedel sem, da imam 50 odstotkov možnosti,« je dejal učitelj na ptu- jski strojni šoli, ki se je na razpis pri- javil, ker že sedaj aktivno sodeluje z biotehniško šolo in pozna dobr- šen del kolektiva. »Prav tako sem se malo pozanimal, kaj zaposleni menijo o moji kandidaturi, in ker sem dobil pozitivno mnenje, sem se odločil za kandidaturo.« Kot omenjeno, svet zavoda za ravnatelja ni potrdil nobenega iz- med trojice kandidatov. »S tem smo razpis za imenovanje ravnate- lja zaključili. Posledično smo ime- novali v. d. ravnateljice OE Bioteh- niške šole Gabrijelo Plateis. Vršilka dolžnosti je imenovana za obdobje do enega leta oz. do imenovanja ravnatelja/ice,« je pojasnila Nena- dova. To pomeni, da bo razpis za izbiro ravnatelja biotehniške šole ponovljen, kdaj naj bi bil objavljen, Nenadova še ni vedela povedati. »Razmišljamo, ali bi ga združili z razpisom za izbiro ravnatelja višje šole, predvidoma spomladi pri- hodnje leto.« Zaradi imenovanja začasne ravnateljice učni proces in delovanje šole ne bosta motena, še zagotavlja predsednica sveta zavoda. Zagotovo pa pred vršilko dolžnosti ravnateljice kot pred mo- rebitnim novim ravnateljem ni lah- ka naloga. Vpis v ptujsko biotehni- ško šolo namreč iz leta v leto pada, zaradi epidemije pa je hud udarec doživela tudi tržna dejavnost šole. Ptuj  Biotehniška šola tudi v novem šolskem letu z začasnim vodstvom Nobeden od kandidatov ni prejel podpore Svet zavoda Šolskega centra Ptuj je minulo sredo odločal o imenovanju novega ravnatelja biotehniške šole. Glasovali so le o enem kandidatu, vendar ta ni dobil zadostne podpore, zato so člani sveta zavoda imenovali v. d. ravnateljice, to je postala Gabrijela Plateis. Foto: Črtomir Goznik nostičnega centra dvetnik, bančnik in direktor mariborske enote Vzajemne. Šlo naj bi za več kov družbe je očitna, zato ne čudi, da obstaja interes za lastništvo. Preverili Biotehniško šolo korona udarila po fi nancah Epidemija covid-19 je močno prizadela tudi tržno dejavnost ptujske biotehniške šole. »Imeli smo zaprto šolsko štacuno, nismo mogli opravljati tečajev iz varnega dela s traktorji, samo pri odkupu vina beležimo 10.000 evrov izpada …,« je začel naštevati direktor Šolskega centra Ptuj Oton Mlakar. Skupen ocenjeni izpad, ki ga ne bo mogoče nadoknaditi na ravni Centra, znaša okrog 39.000 evrov, to predstavlja več kot desetodstotni izpad denarja iz tržnih dejavnosti. »Že tako vedno poslujemo s pozitivno ničlo, ne vem, kaj bo to pomenilo za nas. Gospodarstvo si je izborilo svoje, pozabilo pa se je na javne zavode, ki imajo tudi tržne dejavnosti. Mi ves čas opozarjamo ministrstvo, da je šolsko posestvo delavnica ali laboratorij in ne dobičkonosna dejavnost. Država se bo resnično morala odločiti, ali si želi kmeta in lokalno hrano ali ne.« Foto: arhiv šole Prilivi sredstev družbi Digitalna diagnostika iz ZZZS v evrih Preiskave: MR,RTG in UZ 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 januar - junij Skupaj V evrih 794.471 771.220 910.549 907.692 915.513 1.139.599 1.453.251 1.481.304 2.161.940 3.576.582 1.785.272 Vir: ZZZS V šestih letih dobiček narasel za skoraj štirikrat Kot je razvidno iz podatkov Ajpesa, je imelo leta 2014 omenjeno podjetje nekaj več kot 588.000 evrov dobička, leto kasneje že skoraj milijon evrov. Leta 2016 so zabeleži- li okrog 808.000 evrov dobička, primerljiv znesek tudi leto kasneje. Nato pa se je v zadnjih dveh letih začela ekspo- nentna rast prihodkov, posledično pa tudi dobička. V letu 2018 so ob skoraj 2,8 milijona prihodkov imeli skupaj kar 1,9 milijona evrov dobička. Lansko leto je bilo rekordno; tako na prihodkovni strani kot pri bilančnem izidu. Ustva- rili so 4,5 milijona evrov čistih prihodkov, skoraj polovico tega denarja – 2,1 milijona evrov – pa je znašal bilančni dobiček. Povečalo se je tudi povprečno število zaposlenih; na kar 10,6, kar je za tri več v primerjavi z letom 2014. Vse te številke in eskponentna rast prihodkov v kombinaciji z nekaterimi drugimi dejavniki so očitno prispevali k temu, da je bil izkazan interes za lastništvo omenjene družbe. Foto: Dreamstime/M24 ambulantno dejavnost radiologi- je-ultrazvok, rentgen, magnetno resonanco in po novem tudi CT. Marca letos so namreč na podla- gi dodatka h koncesijski pogodbi razširili dejavnost. Podpisnik je bil takratni minister, sicer Ptujčan, Aleš Šabeder. Na ministrstvu za zdravje sicer pravijo, da s tem, da se v ozadju odvija prodaja ome- njene družbe, niso seznanjeni. Na vprašanje, ali bi šlo v tem primeru za konfl ikt interesov, saj je med potencialnimi kupci Andrej Bau- man, direktor mariborske enote Vzajemne, odgovarjajo: „Nismo pristojni za podajo mnenja o mo- rebitnem konfl iktu interesov, za navedeno je pristojna Komisija za preprečevanje korupcije.“ So pripravljali teren za boljšo prodajo? S soglasjem ministrstva za zdravje, izdanim marca letos, pa je tudi Zavod za zdravstveno zavaro- vanje RS avgusta podpisal zadnji aneks z omenjeno ptujsko družbo. „Podpisan je bil aneks 4 k pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za obdob- je 2017–2021, in sicer zaradi pre- strukturiranja dela MR-preiskav v CT-preiskave, v skladu s soglas- jem Ministrstva za zdravje, z dne 16. 7. 2020,“ je potrdil Stane Frim, direktor mariborske enote ZZZS. Letni pogodbeni plan celotnih prihodkov v letu 2020 za družbo Digitalna slikovna diagnostika zna- ša 4,2 milijona evrov – iz obvezne- ga in prostovoljnega zdravstve- nega zavarovanja. „Koliko bodo prejeli, pa bo odvisno od realiza- cije programov,“ še pojasni Frim. Izvaja pa omenjena družba svoje storitve tudi za samoplačnike. Kot je razvidno iz podatkov o nakazilih omenjeni družbi iz Ptuja, so ti iz leta v leto višji. Že brez CT- -preiskav, ki jih Zavodu še niso za- računali, je rast prihodkov očitna. Leta 2010 so iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja pre- jeli nekaj manj kot 800 tisočakov. Prvih pet let delovanja so bile šte- vilke pod milijonom evrov. V letih 2015 in 2016 so od ZZZS prejeli že 1,5 milijona evrov. Leta 2018 še več – 2,1 milijona evrov, lani pa re- kordni znesek 3,5 milijona evrov. Iz podatkov, ki smo jo pridobili na ZZZS, je razvidno, da največ- ji delež prihodkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pred- stavljajo MR-preiskave. Prav na ra- čun teh so svoje prihodke močno povečali. Prvo leto delovanja, leta 2010, so na ta račun prejeli 630 ti- sočakov, lani pa skoraj 3,3 milijona evrov. Tudi letošnje leto jim kaže od- lično. Kljub koronakrizi in epide- miji se to na njihovih prihodkih ne pozna kaj dosti. V prvi polovici le- tošnjega leta jim je bilo iz naslova obveznega zdravstvenega zavaro- vanja v šestih mesecih izplačanih 1,6 milijona evrov. In to brez CT- -preiskav, ki jih že delajo, a zanje plačila še niso prejeli. To kaže, da bodo najbrž letošnje leto zaključili še bolje kot lansko. Zaradi vsega navedenega ne preseneča dejstvo, da obstaja interes za lastništvo. Tudi, če bo do prevzema prišlo, to najbrž za paciente ne bo pomenilo velikih sprememb. Razen v primeru, da koncesija prihodnje leto ne bi bila podaljšana, kar pa je – upošteva- joč vse dejavnike – skorajda nemo- goče. Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  29. septembra 20204 Podravje Plače zaposlenih v podjetju Gradnje Starše v letu 2019 Delovno mesto Število zaposlenih Mesečna bruto plača v evrih Direktor 1 2.200 Računovodja 1 1.783 Poslovni sekretar 1 1.291 Delovodja 1 1.291 Skupinovodja 1 1.166 Vodja voznega parka 1 1.145 VKV zidar 1 1.082 Cestno gradbeni delavci 7 963 Skupaj 14 16.698 Vir: Poročilo javnega podjetja Gradnje Starše Poslovno leto 2019 je podjetje zaključilo z izgubo v višini 17.570 evrov (vir: AJPES), kar so pripisali predvsem neprimerno nizkemu obračuna- vanju omrežnine pri odvajanju odplak. Prav na tem področju so sodeč po poročilu podjetja zabeležili za kar 34.915 evrov več stroškov kot prihodkov. Starše  Dokapitalizirali bodo javno podjetje Gradbene parcele v roke občinskemu podjetju Javno gradbeno podjetje Gradnje Starše je občina ustanovila z namenom vzdrževanja občinske infrastrukture, sedaj pa se bo podjetje ukvarjalo tudi z gradnjo hiš. Občina je namreč podjetje dokapitalizirala z zemljiščem v velikosti skoraj 2.000 m², na katerem naj bi zgradili hiše za prodajo. Zemljišče, ki prehaja v roke podjetja, je v Loki pri Rošnji. Šlo naj bi za gradbeno zemljišče, ki sicer še ni komunalno opremljeno, vendar je ob stanovanjskem naselju. Tržna vrednost zemljišča je ocenjena na 55.000 evrov. Na njem naj bi podjetje zgradilo enostanovanjske stav- be za prodajo. Glavna dejavnost podjetja v naseljih občine Starše sicer še vedno ostaja vzdrževanje in izvajanje kanalizacijskih storitev, urejanje in či- ščenje javnih površin, redno vzdrževanje občinskih cest, vzdrževalna dela na javni razsvetljavi, vzdrževalna dela na hidrantnem omrežju ter razna druga gradbena dela. Z novim zemljiščem, ki prehaja v roke pod- jetja, pa postaja jasno, da bo podjetje svojo dejavnost razširilo, kaže pa, da se obetajo tudi nove zaposlitve. Na občini je bilo ob koncu leta zaposlenih 14 oseb, povprečna mesečna bruto plača pa je znašala sko- raj 1.200 evrov. Foto: Gradnje Starše Stroje so tako ali tako že odplačali Poleg zemljišča prehajata v last podjetja tudi dva delovna stroja. Gre za osem let star mini bager ter trinajst let star tovornjak s podaljšano kabino. Tržna vrednost bagra naj bi znašala 7.100 evrov, tovornjaka pa 2.300 evrov, skupna vrednost pa tako znaša 9.400 evrov. Oba stroja je podjetje uporabljalo na podlagi najemne pogodbe, kar sedaj z vidika lastništva ocenjujejo kot neracionalno ureditev. »Pod- jetje je občini z najemninami že plačalo okoli 150.000 evrov, s tega vidika so stroja že odplačali,« je bil mnenja Boštjan Munda, Miran Čuš pa je pripomnil, da se je z najemno pogodbo podjetje izčrpavalo. Skupno čez 100.000 evrov za javno podjetje Ob ustanovitvi je občina v javno podjetje vložila 37.500 evrov osnovnega kapitala. S prenosom lastništva nepremičnine v vrednos- ti 55.000 evrov in dveh delovnih vozil v vrednosti 7.400 evrov sedaj ocenjujejo, da osnovni kapital podjetja Gradnje Starše, ki ga je vložila občina ustanoviteljica, znaša 101.900 evrov. Direktor ostaja Anton Ekart Direktorju podjetja Gradnje Starše bo kmalu potekel mandat za vo- denje podjetja. V skladu z zakonodajo so tako na občini med poletjem objavili javni razpis za novega direktorja, na katerega pa se je prijavil zgolj Anton Ekart, sedanji direktor. Prijavo je obravnaval nadzorni od- bor podjetja, ki je občinskemu svetu priporočil, da Ekarta imenuje za direktorja tudi za prihodnji, štiriletni mandat, kar pa so na septembrski seji tudi soglasno storili. »Ekartu zaupamo 100 %,« je dejal svetnik Mi- ran Čuš. Skladno z zakonodajo na podro- čju ravnanja s stvarnim premože- njem občine so možni trije načini prodaje nepremičnega premože- nja: javna dražba, javno zbiranje ponudb in neposredna pogodba. Kot so povedali na ptujski obči- ni, se pri izbiri metode, po kateri se določeno nepremičnino proda, upoštevajo specifi ka predmeta prodaje, a tudi načelo gospodarno- sti; kako s čim manj stroški doseči čim boljši rezultat. „Praviloma se postopki izvajajo z javno dražbo, razen če bi se z javnim zbiranjem ponudb pričakovala višja kupnina. Prodaje po metodi neposredne pogodbe pa se izvajajo v zakonsko določenih primerih, pri čemer se tudi ta postopek vodi transparen- tno in z možnostjo sodelovanja oziroma sprejema ponudbe za pro- dajo določenega premoženja vsem zainteresiranim. Namere o prodaji po neposredni pogodbi se namreč enako kot razpisi za izvedbo javnih dražb/javnih zbiranj ponudb obja- vljajo na spletni strani Mestne obči- ne Ptuj in na portalu nepremičnin, ki je bil vzpostavljen dodatno ravno zaradi doseganja večje učinkovito- sti pri prodaji premoženja,“ so po- jasnili na ptujski občini. Dosegli naj bi boljši rezultat ... V zadnjih štirih letih in pol je ob- čina prodala za 4.205.670 evrov Ptuj  Dražbe, zbiranje ponudb, neposredne pogodbe Občina lahko svoje premoženje prodaja na več načinov V zadnjih štirih letih in pol je ptujska občina prodala za okrog 4,2 milijona evrov svojega premoženja. Eden izmed možnih načinov prodaje je neposredna pogodba. V zadnjih mesecih je na ta način bilo prodanih za 221.541 evrov občinskih nepremičnin, medtem ko je bil v prejšnjih letih ta znesek bistveno manjši. Zakaj so se na občini odločili za to metodo in ne javno dražbo? So res iztržili več, kot bi sicer in kaj vse prodajajo na ta način? Foto: ČG Nekatere nepremičnine občina prodaja na dražbi, druge s tako imenovano metodo neposredne pogodbe ... Kaj narekuje zakon Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti določa, da se postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem praviloma izvede z javno dražbo, razen če se z javnim zbiranjem ponudb pričakuje višja kupnina. 54. člen zakona določa, da se prodaja nepremičnega premoženja z metodo neposredne pogodbe lahko izvede, če se prodajajo solastniški deleži na nepremičninah, ki so manjši ali enaki 50 odstotkov, se prodajajo solastniški deleži na zasedenih stanovanjih, ki jih zaseda solastnik, je posamezna ocenjena ali orientacijska vrednost nepremičnine nižja od 20.000 evrov ali je pridobitelj pravna oseba javnega prava. ta način so iztržili 3,8 milijona, ok- rog 400 tisočakov pa z metodo ne- posredne pogodbe. Pri slednjem načinu občina dejansko objavi na- mero, torej znanega potencialne- ga kupca, s katerim namerava skle- niti pogodbo. V teh podatkih pa so zajete tudi menjave nepremičnin, ki se izvajajo po metodi sklenitve neposredne pogodbe. Leta 2016 so na tak način prodali za 31.078 evrov nepremičnin. Šlo je za osem parcel. Tudi v letu 2017 so sklepali neposredne pogodbe in na ta način zaslužili okrog 54.000 evrov. Nekoliko višji znesek je bil iz tega naslova leta 2018, medtem ko je lani bilo na ta način proda- nih osem občinskih nepremičnin oziroma solastniških deležev, vse skupaj za približno 28.000 evrov. Letos je ta številka bistveno višja, čeprav še niso zajete vse do- govorjene prodaje, pač pa le tiste, ki so bile do časa našega povpra- ševanja zaključene. Vrednost pe- tih poslov, sklenjenih po metodi neposredne pogodbe, znaša kar 221.541 evrov. Največji delež predstavlja po- sel, vreden 216.300 evrov. Gre za območje Cero Gajke. Mestni svet je namreč lani sprejel sklep o uki- nitvi statusa grajenega javnega dobrega na nepremičninah k. o. 388 Rogoznica, na dveh parcelah (648/1 in 649/1). „Tako je bilo mož- no izvesti pravni posel, v skladu s katerim se je del navedenih nepre- mičnin namenil ureditvi razmerja z družbo Gorenje Surovina, ki izhaja iz dokončanega razlastitvenega postopka na tem območju,“ so po- jasnili na ptujski občini. Šlo je torej za „izplačilo“ razlastitve. svojih nepremičnin. Glavnino tega zneska predstavlja prodaja nepre- mičnin po sistemu javnih dražb. Na Prodaja nepremičnin v lasti MO Ptuj Leto Javne dražbe Neposredna pogodba Skupaj v evrih 2016 393.305 31.078 424.383 2017 1.302.964 53.975 1.356.939 2018 703.112 62.323 765.435 2019 1.019.259 27.863 1.047.122 2020 (do avgusta) 390.250 221.541 611.761 Vir: tabela sestavljena po podatkih MO Ptuj Opomba: javnega zbiranja ponudb pri prodajah nepremičnin ni bilo. So se pri prodaji nepremičnin, vrednih 216.300 evrov, držali zakona? »Mestna občina Ptuj je s Surovino, d. o. o., sklepala izvenso- dno poravnavo, in sicer za potrebe urejanja odškodnine za ne- premičnine na območju CERO Gajke, ki so bile Surovini, d. o. o., razlaščene v letu 2010, odškodnina za njih pa vse do letošnjega leta ni bila izplačana. Predmetni posel je bil sklenjen na osnovi upoštevanja določil zakonodaje, ki ureja razlastitvene postopke (ZUrep-2) in ne zakonskih določil, ki urejajo prodajo stvarne- ga premoženja samoupravne lokalne skupnosti. S predmetnim poslom so se dokončno uredila medsebojna razmerja med stran- kama v zvezi s pravnomočno zaključenim razlastitvenim po- stopkom in z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izvirajo iz tega naslova in iz naslova Zakona o urejanju prostora,« so pojasnili na ptujski občini. Nepremičnini sta bili Surovini, d. o. o., izročeni kot nadomestni nepremičnini, na MO Ptuj namreč zatrjujejo, da ta ni želela izplačila odškodnine v denarju. Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  29. septembra 2020 5Zdravstvo Od države pričakujejo 300.000 evrov za covid ambulanto Ptujski ZD, tako kot mnoge druge zdravstvene ustanove, še vedno čaka sredstva države za pokritje stroškov delovanja covid ambulant. Tudi veliko zaščitne opreme so v zadnjih me- secih morali zagotoviti sami, povračila materialnih stroškov pa še niso prejeli. „Predvideva se, da bomo ta sredstva dobili kmalu. Nam bi pripadalo okrog 300.000 evrov, če bo naša vloga seveda odobrena,“ pojasnjuje Petek Uhanova. Slovenija  Iskanje zdravila za covid-19 Malo denarja, zelo veliki rezultati Pred dnevi smo Slovenci s ponosom spremljali rezultate raziskave, ki je potekala pod vodstvom profesorja Romana Jerale s Kemijskega inštituta in je dokazala, da ima tudi Slo- venija potencial za razvoj cepiva proti covidu-19. Prof. dr. Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo, ki je bil prav tako del te raziskovalne skupine, je na okrogli mizi na temo položaja zna- nosti in raziskav v času epidemije povedal, da se je razvoj cepiva trenutno zaključil v predklinični fazi, da pa bodo skupaj s kliniko na Golniku na Evropsko agencijo za zdravila oddali vlogo za prvo fazo kliničnih raziskav. Poleg skupine prof. Jerale se trudijo cepivo razviti tudi v ajdovskem Centru odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo. Medtem ko razvoj novega cepiva ali zdravila stane vsaj dve milijardi evrov, te številke pa so pri iskanju rešitve za covid-19 še znatno višje, naši raziskovalci delujejo z le eno desettisočino teh sredstev. Skupi- na profesorja Jerale je imela tako na voljo le 500.000 evrov. Lani je naša država za fi nanciranje medicinskih projektov namenila okoli 11 milijonov evrov oziroma 9 % vseh sredstev Agencije za raziskovanje. »Menim, da je ta delež bistveno premajhen za naše delo,« je poudaril Gregor Serša, predsednik znanstvenoraziskovalnega sveta pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS za medicinske vede. Vse več raziskovalcev se namreč, tudi zaradi epidemiološke situacije, ukvarja z raziskavami na področju medicine, a denar po njegovih besedah v medicino ne priteka. Vlada je za raziskave na področju covida-19 letos objavila več razpisov. Za razširitev že obstoječih raziskovalnih programov oziro- ma projektov je namenila 5,5 milijona evrov, in sicer 4,5 milijona za medicinske in biološke raziskave ter okoli milijon evrov na področju družboslovja. Poteka pa tudi manjši ciljani razpis prav za covid-19 v vrednosti 1,2 milijona evrov, je pojasnil Serša. Opravljanje gostinske dejavno- sti (strežba jedi in pijač) je še ved- no mogoče le od 6. ure do 22.30. Odslej pa bo gostinsko dejavnost po 22.30 možno opravljati v pri- merih hotelske sobne strežbe ter za osebni prevzem jedi in pijač. Gostje, ki bodo ob 22.30 še v gostinskih lokalih, pa bodo morali obisk zaključiti najkasneje v 30 minutah oziroma v eni uri. Pol ure časa bodo imeli gostje na voljo, da zapustijo lokale, v kate- rih strežejo preproste jedi in pi- jače, kot so kavarne, slaščičarne ali bari, do dodatne ure pa bodo imeli čas, da zapustijo gostinske objekte, v katerih strežejo zah- tevnejše jedi, kot so restavraci- je, gostilne ali kmetije, je danes povzel govorec vlade za covid-19 Jelko Kacin. Kacin je izrazil prepričanje, da »rešitev upošteva argumente in pričakovanja gostinske dejavno- sti«. Gostincem je sporočil, da gostov ni treba poditi iz lokala, da pa je s strežbo pijače in hrane treba zaključiti ob 22.30. Slovenija, Podravje  Popravek vladnega odloka že v veljavi »Gostov ni treba poditi iz lokala« Vlada je že minulo sredo zvečer sprejela spremembe odloka o omejitvah po- nujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikov. Foto: M24 Po novih smernicah torej zdrav- niki na primarnem nivoju približno tretjino svojega časa namenijo neposrednemu stiku s pacienti, preostalo so administrativne zade- ve. Ker številni pacienti tožijo, da je priti do zdravnika pogosto zelo težko, včasih nemogoče, nas je za- nimalo, koliko časa zdravniki sploh namenijo fi zičnim pregledom. Je njihovo delo le še administrativno; telefonski pogovori, pisanje recep- tov, odpiranje bolniških dopustov ipd.? „Čeprav sedanji sistem ni ide- alen, je dejstvo, da smo letos v primerjavi z lanskim letom v enakem obdobju naredili skoraj deset odstotkov več storitev. Čas zdravnika je zdaj bolj racionalizi- ran, ni nepotrebnega čakanja v čakalnicah. Naročenim pacientom lahko posvetimo več časa,“ pred- nosti novega načina dela, ki očitno postaja naša realnost, izpostavlja direktorica ptujskega ZD. Ob tem sicer poudarja, da se zaveda tudi pomanjkljivosti in odgovornosti, ki je zaradi takšnega načina dela na plečih zdravnikov. A dokler se navodila ministrstva za zdravje ne bodo spremenila, se bodo zadeve izvajale na način, kot smo se ga morali privaditi zadnje mesece. Kateri programi se ne izvajajo? Kljub temu da ni več epidemije, se nekateri preventivni programi še vedno ne izvajajo, saj tako vele- Ptuj, Podravje  Koliko pacientov zdravniki obravnavajo v ambulantah Približno tretjina pacientov pregledanih fi zično „Zdravnikova strokovna odločitev je, kdaj je pacient potreben pregleda osebno. Pri nas ni problem, da jih ne bi mogli sprejemati, varovalne opreme imamo dovolj. Naši zdravniki dnevno opravijo do 20 oseb- nih ali fi zičnih pregledov na dan. Posamezna ambulanta pa obravnava okrog 60 pacientov dnevno,“ pojasnjuje Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Foto: ČG Dolg do dobaviteljev: 0 evrov Za razliko od številnih zdravstvenih ustanov v ZD Ptuj nimajo težav niti z likvidnostjo. Petek Uhanova je prepričana, da je to posledica dejstva, da so dobro gospodarili in da v prejšnjih letih niso imeli dolga. Čeprav imajo bolnišnice, torej sekundarij, na tem področju bistveno več težav, so se tudi številni zdravstveni domovi zadnje čase znašli v težki finančni situaciji in se njihov dolg do dobaviteljev zaradi epidemije le še povečuje. „Mi s tem nimamo težav, trenutno dobaviteljem ne dolgujemo niti evra,“ zatrjuje direktorica ZD Ptuj. Foto: ČG tek, da so na določenih področjih celo presegli načrtovano realiza- cijo; tak primer sta fi zioterapija (58,9 %) in patronažna služba, ki je opravila 8 % nad pričakovanji. Ne- koliko manj od plana je bilo opra- vljenega dela v prvem polletju na šolskem dispanzerju. „To je posle- dica tega, da je to najbolj zdrava populacija in da smo imeli z njimi manj dela v času epidemije,“ poja- snjuje direktorica. Ob tem zatrjuje, da se čakalne dobe niso podaljšale. Manj pacientov v ambulantah, a vseeno več realiziranega programa Ob polletju ugotavljajo, da so kljub vsem težavam in omejitvam marsikateri program naredili bolj- še od pričakovanj. Realizacija stori- tev v splošnih ambulantah v prvih sedmih mesecih je namreč 64,8 %, kar je več od zastavljenega plana, po katerem so predvidevali 58 % realizacijo. To pomeni, da so opra- vili celo osem odstotkov več pro- grama od pričakovanega. Petek Uhanova je prepričana, da jim to uspeva z dobro organizacijo dela in racionalizacijo časa. Čeprav se zdi neverjetno, pa se spremenjen način dela na prihodkih mnogih zdravstvenih ustanov ne pozna, kot bi morda lahko sklepali. Še več, ptujski ZD Ptuj naj bi kljub dej- stvu, da delo ne poteka kot doslej, v prvih sedmih mesecih letošnjega leta posloval nad pričakovanji. „Za nami in pred nami je še zelo napor- no obdobje, marsikaj ostaja odpr- tega, skupaj z vsemi zaposlenimi delamo v najboljšem upanju, da se bo leto zaključilo dobro,“ še skle- ne direktorica ZD Ptuj. Ta zavod je sicer že leta svet- la izjema, saj pozitivno poslujejo vse od leta 2001. Kljub koronavi- rusu bodo, če ne bo pretresljivih dogodkov, tudi leto 2020 končali v zelenih številkah. In to čeprav sami fi nancirajo gradnjo skoraj mi- lijon evrov vredne investicije, ki je v teku nad zobozdravstvom. „Če nam bo uspelo izpolniti program, bi konec leta lahko poslovali pozi- tivno,“ je načrt Petek Uhanove. vajo navodila ministrstva za zdrav- je. Kader, ki sicer dela na njih, pa so razporedili na triažna mesta. Zdra- vstvena in zobozdravstvena vzgo- ja otrok in odraslih so programi, ki se zaradi omejitev ne izvajajo sku- pinsko, pač pa le individualno. Kot pravi direktorica ZD Ptuj, bo tudi realizacija na teh področjih pod pričakovanji. Največji upad pred- videvajo na področju zobozdra- vstva, kjer še vedno veljajo poseb- ni pogoji dela, ki imajo za posledico manjše število obravnav. Za mese- ce, ko programa niso izvajali, so sicer od zavarovalnice dobili 80 % sredstev, kar je močno vplivalo na poslovanje. Brez tega bi bilo stanje vseh zdravstvenih ustanov v državi neprimerno slabše. Nujne preventivne programe kljub vsemu izvajajo, tak primer je ZORA, teče pa tudi delo v referenč- nih ambulantah. Zanimiv je poda- Epidemija ustavila tudi raziskovalce A medtem ko so raziskave na področjih, povezanih z iskanjem rešit- ve za pandemijo novega koronavirusa v polnem razmahu, so raziska- ve na nekaterih drugih področjih popolnoma zastale. Prof. dr. Matija Tomšič je tako pojasnil, da bazične raziskave sicer potekajo nemo- teno, nekatere klinične raziskave pa so bili prisiljeni prekiniti, ena je bila celo v celoti odpovedana. »Slovenski raziskovalci so lahko zaradi epidemije zamrznili raziskave, saj nekateri pacienti niso mogli priti na preglede in jih niso mogli vključevati v študije. Delo je zastalo za ne- kaj mesecev,« je dejal Serša in dodal, da se v nekaterih raziskovalnih skupinah že pripravljajo na to, da bi zaradi epidemioloških razmer in morebitnih okužb znotraj kolektivov delo lahko spet zastalo. Majhen vložek V pogovoru med raziskovalci je bilo izpostavljeno, da se v Sloveniji pri raziskavah lahko pohvalimo z velikim izplenom za majhen vložek, vendar pomanjkanje sredstev našim raziskovalcem onemogoča ob- jave v revijah z največjim faktorjem vpliva, kot je na primer Lancet. »Podatki, ki jih imamo na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS, kažejo, da je kar polovica objav slovenskih raziskovalcev objav v pu- blikacijah z visokim faktorjem vpliva, res pa je, da so vse te raziskave nastale v sodelovanju s tujimi partnerji, kjer naše raziskovalne skupine sodelujejo, a niso vodilni partner,« je pojasnil Serša. Izpostavil je razi- skave v medicini, kjer so objave v najbolj eminentnih zbornikih našim raziskovalcem praktično nedosegljive. Ker je pot do mednarodne ve- ljave pogojena z velikimi fi nančnimi vložki, so priznanja in nagrade, ki jih prejmejo naši raziskovalci, toliko pomembnejši. Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 6 Želja po usmeritvi pogleda čim dlje, ogledati si svet s ptičje per- spektive žene tisoče in tisoče Slo- venk in Slovencev ter seveda tuj- cev, da se povzpnejo na razgledne stolpe. Ti so zgodbe o uspehu, vsaj tako pravijo v Lendavi, kjer se ponašajo s stolpom Vinarium. Za gradnjo stolpa so odšteli okrog 1,8 milijona evrov, skupna vrednost celotnega projekta (gradnja, not- ranja in zunanja oprema, zunanja ureditev, usposabljanje kadra, nadzor, informiranje in obvešča- nje) pa je bila nekaj več kot 2,3 mili- jona evrov. Od tega je bilo 950.000 evrov počrpanih iz evropskega sklada za regionalni razvoj, ostalo je pridala Občina Lendava. »Stolp je postal prepoznavna turistična atrakcija v Sloveniji in tudi v oko- liških deželah ter priljubljena točka za razglede,« so povedali v Zavodu za turizem in razvoj Lendava in postregli tudi s številkami. V Lendavi obljubljalo še postavitev zip-lina Že prvo leto je število obiskoval- cev preseglo prvotno projekcijo 40.000 prodanih vstopnic na letni ravni, saj je v letu 2016 številka poskočila do skoraj 100.000, v pe- tih letih pa se je na stolp prepeljalo ali povzpelo 446.000 obiskoval- cev, pretežno iz Slovenije in sose- dnjih držav. Obenem je stolp tudi izhodišče oz. turistična točka, od koder gostje obiskujejo še ostale zanimivosti in koristijo storitve v okolici, tako da je tudi sama po- murska regija s tem postala prepo- znavna in obiskana, so poudarili. V Lendavi pa se ne bodo zado- voljili le s stolpom in dogodki, s ka- terimi dopolnjujejo turistično po- nudbo. Napovedali so, da bodo že prihodnje leto v neposredni bližini stolpa postavili zip-line oz. jekleni- co. »Našim obiskovalcem želimo poleg razgledov in kulinarike po- nuditi tudi posebna doživetja, za- radi katerih se bodo radi vračali k nam in širili glas naprej.« Zasebnik investiral 4,5 milijona evrov Septembra lani je vrata na zre- škem delu Pohorja odprla ena naj- bolj priljubljenih turističnih doživ- ljajskih ponudb pri nas – Pot med krošnjami. Osrednja znamenitost te lesene konstrukcije je 37 metrov visok stolp, skupno pa gre za 1.043 torek  29. septembra 20206 V središču Slovenija, Podravje  Razgledni stolpi in fontane so magnet za Bo uspešne zgodbe iz okoli Razgledna stolpa v Lendavi in na Rogli rušita rekorde in presegata pričako svoj turistični biser – atrakcijo, ki bo privabljala tisoče obiskovalcev? Na Ptu postavitev lesenega razglednega stolpa. Foto: Mojca Vtič V času epidemije so na Rogli postavili tudi tobogan, po katerem se je v slabih treh mesecih spustilo 40.000 obiskovalcev, seveda za doplačilo. Stolp zdravja in veselja na Rudnici v občini Pod naložba. Letošnji avgust je dosegel svojevrsten rekord, saj skan mesec kadarkoli v kratki (petletni) zgodovin Nadomestilo škode, prejeli so ga le redki, je sicer zanemarljivo majhno, če ga primerjamo z enormno visokim zneskom investicije. Pri vsem tem pa ni od- govora na vprašanje o tem, zakaj pogoji uveljavljanja nadomestil niso bili objavljeni že ob pripravah oz. za- četku investicije, če je bilo pri njej vse tako transpa- rentno, da ne potrebuje revizije. Med tistimi, ki mu to nadomestilo ni pripadlo (ker bojda ne deluje na območju starega mestnega jedra), je bil tudi Drejc Pečečnik, Kavarna Malina, Novi trg 3, ki je dejavnost na tej lokaciji začel v letu, ko se je investicija začela. Kavarno so v občinskem glasilu MO Ptuj Ptujčanu predstavili kot tisto v sta- rem mestnem jedru (zanimivo!), ki posluje ves čas ureditve mestne tržnice, četudi so jim ograjo posta- vili tik pred teraso, da sta hrup in prah vsakodnevno oteževala poslovanje na njej. Takrat sta Pečečnik in njegova žena Brigita povedala, da se ob prenovi mestne tržnice borita s posledicami upada prome- ta in da si kljub temu prizadevata, da bi poslovanje nadaljevala, ker z veseljem in srcem opravljata svojo dejavnost. To ves čas prepoznavajo tudi gostje tega lokala, ki se celo v času gradnje tržnice, tudi ob ne- mogočem hrupu in prahu, niso dali pregnati, četudi se niso mogli pogovarjati. Ptuj  Po kakšnih merilih so se delile odškodnine Občina je gostincu obrnila hrbet Projekt ureditve mestne tržnice bo, kot kaže, še dolgo razburjal. Tudi zaradi potencialnih odškodnin oz. denarnih nadomestil, ki naj bi pripadali prizadetim obrtnikom. Razpisni pogoji so bili takšni, da so tiste malo izven objavljenega načrta starega mestnega jedra kratko malo izločili, četudi so dokazno izgubili nekaj 10.000 evrov, ki jih v nobenem primeru ne bodo mogli nadomestiti. Nekaj let bo trajalo, da se bodo izvlekli iz težav, trajno pa je bilo izgubljenih nekaj delovnih mest. Foto: Črtomir Goznik Drejc in Brigita Pečečnik Glede na izkušnje pri prejšnjih investicijah v mestu je bilo pričakovati, da odnos mesta do tistih, ki se dejansko trudijo za več življenja v mestnem jedru (ne zgolj na deklarativni ravni), ne bo bistveno drugačen tudi po zaključeni investiciji tržnice. Pri ureditvi Mestnega trga je vse ostalo le pri obljubah. Neka komisija je takrat sicer bila imenovana, prizadeti so zbrali dokumentacijo, zaključka pa ni bilo. Zelo podoben pa je tudi scenarij razdelitve odškodnin tistim podjetnikom, ki so bili ob promet v času prenove tržnice. Foto: Črtomir Goznik Terasa Maline v času investicije Mesto je pokazalo svoj ignorantski odnos „Težko je delati v takšnih pogojih, ko ne veš, kako boš lahko vse to uspel prebroditi, ali boš jutri še lah- ko delal. Ptujska županja je bila sproti seznanjena z našimi težavami, da smo vsi, ki smo na lokaciji ure- janja mestne tržnice, utrpeli veliko poslovno škodo. Vsi smo naredili vse, da bi naše lokale obdržali pri življenju. Mi smo izgubili skoraj 40.000 evrov bruto prometa. Na koncu pa hladen tuš: nismo na lokaciji mestnega jedra, torej nismo upravičeni niti do mini- malnega nadomestila zaradi dokazano zmanjšanega prometa, ki je izključno posledica te investicije. Člo- vek nima besed. Kaj se dogaja na tem našem prelju- bem Ptuju? Kot kaže, gre za večinsko prakso, kdaj in kdo bo koga kje okrog prinesel in kdo se bo najlažje okoristil na račun drugega. S sklepom in utemelji- tvijo o zavrnitvi naše vloge je mesto pokazalo svoj odnos do nas, ki se trudimo za mestno ponudbo, da nas ignorira in ne spoštuje,« razmišlja Pečečnik, Kavarna Malina enkrat je in drugič ni v mestnem jedru?! Dan pred nedeljskim pustnim karnevalom so v Malini ostali brez edinega prehoda, ki je sicer vodil mimo gostilne Rozika, bivšega Ideala do banke. »Sprašujem, ali so člani komisije oz. odločevalci o nadomestilu sploh vedeli, kakšno je stanje na tere- nu. Ko gre za to nadomestilo, kavarna Malina ni v mestnem jedru, v mestnem jedru pa smo bili takrat, ko so nas iz Zavoda za turizem Ptuj, kljub trimetrski ograji, spraševali o tem, kakšen program bomo imeli za Ptujsko noč 2019?!,“ pravi Drejc Pečečnik, ki ne skriva razočaranja zaradi nekaterih mestnih odloči- tev. Na sklep o zavrnitvi odškodnine oz. denarnega nadomestila so se pritožili, a je bila pritožba z odloč- bo zavrnjena, zoper slednjo pa pritožba ni dovolje- na. Lahko pa sprožijo upravni spor s tožbo. Pri promociji starega mestnega jedra Ptuja v Ma- lini z veseljem sodelujejo, tudi s kupončki. V teh ak- cijah so vedno zelo dobrodošli. „Ko pa potrebujemo pomoč za sanacijo razmer, ki bi bila sicer zgolj obliž, pa nas ni, kot da ne obstajamo. Oprostili so nas sicer plačila za uporabo javne površine za teraso. Vsaj gre- nak priokus bi izginil, če bi mesto bilo pripravljeno prepoznati razloge za upad našega bruto prometa. Zaradi investicije oz. upada prometa smo morali uki- niti tudi nekaj delovnih mest,“ še z grenkobo pove Pečečnik, ki kljub vsem težavam in ignorantskemu odnosu ohranja nasmeh na obrazu, ker želi ohraniti dejavnost. Kot gostinec si je vedno želel, da bi bil lah- ko nekoč tudi samostojni nosilec dejavnosti. Ni pa pričakoval, da bo po uspešnem začetku tako hitro naletel na težave. Turistična taksa po občinah Občina Podčetrtek je postavitev Stolpa zdravja in veselja na Rudnici v celo- ti fi nancirala iz proračuna oz. iz naslova turistične takse, ki v tej obsoteljski občini presega pol milijona evrov. 2019 2020 Podčetrtek 540.000 650.000 MO Ptuj 210.851 / Lendava 125.000 150.000 Slovenska Bistrica 35.827 25.000 Videm 4.000 5.000 Vir: Proračuni občin Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  29. septembra 2020 7V središču metrov poti, ki se vije med smre- kami do 20 metrov visoko. »Gre za eno največjih turističnih uspešnic v državi,« so se pohvalili v podjetju Pod med krošnjami. Upravičeno. V slabih štirih mesecih so gostili več kot 70.000 ljudi. Tudi v letu 2020 so kljub nekajmesečnemu zaprtju zaradi ukrepov v času epidemije do konca avgusta našteli že več kot 150.000 obiskovalcev. V enem letu od odprtja pa si je vrhove po- horskih smrek ogledalo že več kot 220.000 ljudi. A uspeh jih ni uspa- val, niti epidemija. »Situacijo s ko- ronavirusom smo želeli obrniti v svojo korist. Poprijeli smo za delo in uspešno izvedli za letos načrto- vano investicijo, gradnjo obljublje- nega tobogana. Nova atrakcija je prav gotovo pozitivno vplivala na kasnejši obisk,« meni Jurij Gulič, direktor Poti med krošnjami Po- horje. Govora je o 120.000 evrov vredni investiciji, 62-metrskem cevastem in vijugastem toboganu iz nerjaveče pločevine na najviš- ji nadmorski višini pri nas. Od 15. maja do konca avgusta 2020 je v adrenalinskem spustu uživalo že več kot 40.000 obiskovalcev. Inovativen primer doživljajske ponudbe, ki ga predstavlja prva pohodna lesena konstrukcija na Slovenskem, je na Rogli postavil zasebni tuji investitor Erlebnis Akademie preko svoje češke druž- be Zažitkova Akademie. Največji evropski upravljavec naravnih par- kov je vanj vložil 4,5 milijona evrov, gre pa za njihov že deveti tovrstni objekt v Evropi. »Odločitev za gradnjo stolpa je bila prava« Razgledni stolp so lani postavi- li tudi v občini Podčetrtek. Stolp zdravja in veselja na Rudnici stoji tik pod vrhom 622 metrov viso- kega hriba Silavec in omogoča pogled na širšo okolico destina- cije. Vrednost investicije je dob- rih 210.000 evrov. Sredstva za gradnjo so bila popolnoma črpa- na iz turistične takse. Stolp ima preprosto skeletno jekleno kon- strukcijo, v višino meri 40 metrov, do njega pa je urejen dostop tako za sprehajalce kot za vozila. Vzpon na stolp je brezplačen za vse obi- skovalce. Točnega podatka o obi- skovalcih na občini nimajo, župan Peter Misja pa ocenjuje, da je ta zelo dober in da je bila odločitev za izgradnjo prava. »Stolp ima multiplikativen učinek in turistični rezultati kažejo na to, da se tovr- stne investicije izplačajo. Seveda pa so z investicijo zelo zadovoljni tudi občani.« Ob tem že obljublja, da bodo v občini širili ponudbo, saj je mnenja, da je treba denar, ki ga občina pridobi od turistične takse, vložiti v turizem. a obiskovalce ce kopiralo tudi Spodnje Podravje? ovani obisk, tudi o fontani piva v Žalcu se piše le v superlativih. Kaj pa Podravje? Bomo dočakali uju pravijo, da resnega projekta nimajo na mizi, nekoliko ambicioznejši so v Vidmu, kjer načrtujejo Glede na višino vstopnine oz. cene degustacijskega vrčka piva sta se investiciji v Lendavi in v Žalcu že poplačali, tudi na Rogli bo vložen denar hitro povrnjen. Stolp Vinarium, Lendava Pot med krošnjami, Rogla Fontana piva, Žalec Fontana vin Vodole, Malečnik Odrasla vstopnica 7 € 10 € 8 € 10 € Otroška vstopnica Brezplačno do šestih let 8,00 € (od 3. do 14. leta) Družinska vstopnica 14 € (1–2 odra- sla + otroci do 18 let) 25,00 € (2 odrasla in 1–2 otroka, mlajša od 14 let) Okvirno št. obiskovalcev 446.000 220.000 1.000.000 obiskovalcev, 200.000 proda- nih vrčkov Vir: Splet Pivska fontana z milijon obiskovalci Ob raznih stolpih, ki omogočajo razglede iznad krošenj, množično privlačijo tudi fontane. Prvo pivsko fontano so leta 2016 postavili v mestnem parku v Žalcu. Fontana, ki opominja na bogato hmeljarsko dediščino tega kraja, je stala približno 350.000 evrov. Od začetka delovanja fontane do avgusta letos je bilo iztočenih 115.000 litrov piva, na fontani pa se je doslej predstavilo 70 mikro pivovarn iz Slovenije. Doslej so prodali že več kot 200.000 pivskih vrčkov in zabeležili okrog milijon obiskovalcev. Severovzhodni del Slovenije je letos maja dočakal tudi prvo vinsko fontano. In sicer je po sprostitvi koranaukrepov v prvi polovici leta vrata odprla Fontana vin Vodole na posestvu Sončni raj pri Malečniku. Na fontani je mogoče degustirati osem različnih vin (šest belih in dve rdeči) lokalnih vinogradnikov in dva sokova. Prav tako je na posestvu odprt najdaljši zipline na Štajerskem, imenovan Čebelji let. Foto: Mojca Vtič Prvo vino iz fontane vin v Vodolah pri Malečniku je priteklo maja letos. Ptuj ima adute, a javnosti ostajajo skriti Občina Videm načrtuje postavitev razglednega, predvidoma lesenega stolpa. »Izdelano imamo idejno zasnovo, ki se lahko spreminja, dopolnjuje, ko bo znana lokacija. Še vedno prou- čujemo tri možne lokacije nad Vidmom, Dravinjski Vrh, Maj- ski Vrh,« je pojasnil župan Branko Marinič. Na vprašanje, ali postavitev razglednega stolpa ali morebiti fontane načrtujejo tudi na Ptuju, pa so iz občine odgovorili: »Ker Ptuj velja za eno arheološko najbogatejših mest pri nas, delamo vse v tej smeri, da to bogastvo končno pokažemo tudi javnosti. V preteklosti je bilo nekaj pobud v zvezi s fontanami, ampak resnega projekta MO Ptuj v tem trenutku nima na mizi.« Dodali pa so, da ima Mestna občina Ptuj že sicer številne naravne danosti, kulturne bisere, ki domačim in tujim turistom nudijo nešteto možnosti za ogled in raziskovanje bogate zgodovine najstarejšega mesta. Foto: MV dčetrtek je po mnenju župana Petra Misje dobra Foto: Mediaspeed/M24 j je s prodanimi 18.246 vstopnicami najbolje obi- ni stolpa Vinarium. Markovci  Za občino ceneje, če bi plačala taksi 700 evrov mesečno za brezplačen prevoz občanov Konec junija je tudi v praksi zaživel projekt Prostofer, ki omogoča brezplačne prevoze občanom Markovcev. A izku- piček opravljenih prevozov je za zdaj skromen. Do sredine septembra je to storitev uporabilo le 13 občanov oz. je bilo izvedenih 26 prevozov. Če mesečno občina za avtomobil in klicni center nameni okrog 700 evrov, to pomeni, da je ob- čina za prevoz enega uporabnika namenila dobrih 50 evrov. Občina Markovci je v začetku poletja kot prva občina v Podravju pristopila k projektu Prostofer, ki temelji na šoferjih prostovoljcih. Sle- dnji uporabnika prevoza poiščejo na domačem pragu in ga zapeljejo do želene lokacije oz. po nujnih opravkih. Prevoze opravljajo z elek- tričnim vozilom, ki ga ima občina v najemu, šoferje pa v okviru mreže prostovoljcev, organizira zavod Zlata mreža, ki upravlja s klicnim cen- trom. Strošek občine za vozilo je okrog 390 evrov na mesec, ta zne- sek vsebuje še kasko zavarovanje, zavarovanje voznika in sopotnika, servise avtomobila, platišča, dodatnih 244 evrov pa občina namenja za delovanje klicnega centra. To pomeni, da Občina Markovci meseč- no za projekt Prostofer nameni skorajda 700 evrov. Ob tem strošek projekta ni odvisen od števila uporabnikov storitve, je pojasnila direk- torica občinske uprave Marinka B. Kolenko. Foto: Mojca Vtič Osebe, ki potrebujejo prevoz, morajo vsaj tri dni prej poklicati v klicni center na brezplačno številko 080 10 10. Svojo vlogo odigrala tudi epidemija in zdravstvo Sredi septembra pa je direktor zavoda Zlata mreža Miha Bogataj razkril še statistične podatke. »Do sedaj je storitev koristilo 13 upo- rabnikov, predvsem gre za zdravstvene storitve in večurno uporabo vozila. Vsakega uporabnika smo po opravljeni storitvi tudi prišli iskat in odpeljali domov, tako da govorimo o 26 prevozih.« Na opazko, da je število prevozov in uporabnikov skromno, je prikimal in dodal, da je povsem običajno, da je v poletnih mesecih nekoliko manj prevozov kot v zadnjih mesecih leta. »Manjše število je mogoče pripisati tudi širjenju in vedno večjemu številu okuženih z virusom covid-19. Pri tem zdravniki ne naročajo nenujnih pregledov, starostniki pa se prevozov poslužujejo, če je res nujno.« Bogataj verjame, da bo ob izboljšanju epidemiološke slike in pozitivnem trendu upadanja obolelih tudi šte- vilo prevozov naraslo. »Običajno v vsaki občini potrebujemo približno pol leta, da se ob normalnih pogojih storitev povsem uveljavi,« je še pomirjajoče dejal. Da so občani še nekoliko zadržani do te storitve, je priznal tudi žu- pan občine Markovci Milan Gabrovec, ki pa je prepričan, da gre za pra- vi projekt za občino ter da se bo sčasoma in z objavami v javnih občilih tudi število uporabnikov in prostovoljcev povečalo. Muretinci  Okužba v domu upokojencev Obiski za zdaj prepovedani Iz Doma upokojencev Ptuj so v petek popoldne sporočili, da je bila potrjena okužba pri zaposleni v enoti Muretinci, ki je nazadnje delala v četrtek. Okužena delavka dela neposredno pri stanovalcih, tako kot vsi os- tali zaposleni pa je pri delu ves čas uporabljala kirurško masko. V času svoje prisotnosti na delu ni imela nobenih simptomov bolezni, zato v domu upajo, da do prenosa okužbe na stanovalce ni prišlo. V domu so sicer takoj izvedli vse ukrepe skladno s prejetimi navo- dili NIJZ in protokoli. S pristojnim koordinatorjem so se dogovorili, da bodo preko vikenda testirali vse zaposlene iz enote Muretinci, ki so bili na delu v zadnjem tednu. Stanje v enoti intenzivno spremlja tudi ZD Ptuj. Obiski svojcev v enoti Muretinci pa so do preklica prepove- dani. Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  29. septembra 20208 Podravje Podlage za odmero komunalne- ga prispevka za obstoječo komu- nalno opremo za območje občine Trnovska vas je predstavil Klemen Strmšnik iz ljubljanskega sveto- valnega podjetja ZaVita. Kot je razvidno iz tabele, pa ne gre zgolj za uskladitev občinske z državno zakonodajo, ampak tudi za podra- žitev komunalnega prispevka, kar pa ni navdušilo svetnikov. Za hišo v povprečju 17 odstotkov več Medtem ko je bilo namreč treba za enostanovanjsko hišo v naselju Trnovska vas, ki se priključuje na vse vrste komunalne opreme, je pa velika 144 kvadratnih metrov in stoji na 600 kvadratnih metrov veliki parceli, doslej plačati malo manj kot 3.350 evrov komunalne- ga prispevka, bo ta po novem, če bo odlok sprejet v drugem branju, znašal skoraj 3.800 evrov. Predla- gana višina komunalnega prispev- ka je enaka tudi za gradnjo v na- selju Biš, kjer je prav tako na voljo vsa komunalna oprema, ki pa je bila doslej nižja kot v Trnovski vasi, saj je znašala dobrih 3.200 evrov. Za komunalni prispevek za primer- ljivo hišo v Bišečkem Vrhu, kjer pa ni javne kanalizacije, graditelji zdaj plačajo 2.200 evrov, po novem pa naj bi jih ta stal slabih 2.700 evrov. Cene bodo torej višje za 440 do 540 evrov oziroma v povprečju za 17 odstotkov. Ustrezno višji bo komunalni prispevek tudi za vse ostale stavbe, tudi trgovske, indu- strijske in skladiščne ter hleve. Dvorezen meč V občini se praviloma gradi na večjih parcelah, kar pomeni, da jih bo komunalni prispevek stal veliko več, je bil prepričan Andrej Arnuga, zato so po njegovem mnenju omenjene številke zavaja- joče. Andrejo Krajnc pa je zanima- lo, zakaj je komunalni prispevek v občini Trnovska vas, kot sliši, višji kot drugje. »Morali bi se približati ostalim občinam. Res je, da komu- nalni prispevek polni občinsko bla- gajno, a je to lahko dvorezen meč, kajti zaradi visokega prispevka lahko kaj kmalu postanemo neza- nimivi za priseljevanje predvsem mladih družin.« Da je trnovski komunalni prispe- vek prej nižji kot višji v primerjavi z drugimi občinami, je pojasnil direktor občinske uprave Jože Potrč. »O tem smo že veliko deba- tirali. Kot rečeno, je glavni razlog za spremembe nova zakonodaja, z izračuni, pri katerih smo upo- števali najnižje faktorje, pa smo skušali ostati čim bližje veljavnim zneskom.« Težko primerjati 100 m2 tu in tam Krajnčeva je predlagala, da se pred sprejetjem odloka vendarle naredi neka primerjava s sosednji- mi občinami, Potrč pa je odgovo- ril, da bo to težko, ker na izračun vpliva več različnih stvari. »Gre za razvitost infrastrukture, torej ko- munalno urejenost, zato se ne da enostavno primerjati sto kvadra- tov tu in sto tam. Že v naši občini so kar velike razlike glede tega, ko- munalni prispevek je občutno nižji v naseljih brez kanalizacije.« Župan Alojz Benko se je stri- njal, da je priseljevanje v občino eden od strateških ciljev, saj mla- de družine občini zagotavljajo prihodnost, pa vendar je treba misliti tudi na proračun. »Kot rečeno, je komunalni prispevek nastavljen po najnižjih faktorjih, nekaj pa mora občina vendarle tudi dobiti nazaj za gradnjo infra- strukture. Na naslednji seji bomo govorili o proračunu za prihodnje leto in o gradnji novega naselja v Trnovski vasi. Takrat bomo mora- li vedeti, od kod bomo vzeli de- nar, da bomo naselje komunalno uredili.« Trnovska vas  Povišanje komunalnega prispevka razburilo svetnike Dilema: zaslužiti ali privabiti mlade Trnovski svetniki so imeli na mizi osnutek odloka za odmero komunalnega prispevka, ki ga v prvi vrsti narekuje sprememba zakonodaje na področju komunalnega opremljanja in odmere komunalnega pri- spevka. Zato je treba občinski odlok z zakonodajo uskladiti najkasneje do konca marca prihodnje leto. V osmih oddelkih, po štiri prve in druge starostne skupine, so letos v benediškem vrtcu sprejeli 142 otrok, kar pomeni, da je vrtec polno zaseden. Da so lahko vanj sprejeli vse malčke, so morali be- nediški svetniki podati soglasje k povečanemu številu otrok v vseh oddelkih, vendar za največ dva dodatna otroka na oddelek, ter posledično tudi k sistemizaciji de- lovnih mest. Prostora pa počasi ne primanj- kuje le v vrtcu, ampak tudi v šoli, zato je že pripravljen projekt ši- ritve. »Na srečo imamo možnost dozidati obstoječi objekt šole in vrtca ter ga z nekaj rekonstruk- cijskimi posegi povezati s starim delom,« je povedal župan Milan Repič. Za investicijo so v prora- čunu že rezervirali dobrih 96.000 evrov, projekt pa bodo izpeljali v treh fazah. V prvi fazi bodo v pritličju preuredili sanitarije, po- daljšali vetrolov, za potrebe vrtca spremenili namembnost učilnice, v mansardnih prostorih pa izvedli energetsko sanacijo. Druga faza se bo dogajala na dvoriščnem delu šole, kjer bo zrasla novogradnja v več etažah, s katero bosta šola in vrtec pridobila potrebne dodatne prostore. Hkrati bodo preuredili garderobe in zagotovili sobo za glasbenike. Predmet zadnje, tretje faze bo širitev kuhinje, ki bo prido- bila prostore nekdanjih garderob. Benedikt  Zaradi vse več otrok bo treba povečati šolo in vrtec Novogradnja bo stala na šolskem dvorišču Vrtec v Benediktu je letos nabito poln, zato na občini intenzivno načrtujejo njegovo širitev. Foto: SD Benediški vrtec je letos polno zaseden, zato je v načrtu širitev tako vrtca kot šole. Foto: SD Svetnico Andrejo Krajnc skrbi, da bo občina zaradi višjega komunal- nega prispevka nezanimiva za pri- seljevanje. Komunalni prispevek za hišo v velikosti 144 m2 na parceli 600 m2 Primer 1 Trnovska vas Primer 2 Biš Primer 3 Bišečki Vrh Višina komunalnega prispevka po veljavnem odloku 3.345,65 € 3.238,08 € 2.206,40 € Višina komunalnega prispevka po predlaganem odloku 3.780,99 € 3.780,99 € 2.671,35 € Vir: Za Vita Destrnik  Nakup gasilskega vozila za gasilce Da se ne bo ponovila zgodba s PGD Desenci Destrniški svetniki so z dvigom rok odobrili nakup novega gasilskega vozila GVC 16/25 za PGD Destrnik, ki bo stalo dob- rih 277.000 evrov. Potrebno dokumentacijo za realizacijo projekta so pripravili na lenarški Razvojni agenciji Slovenske gorice, večino sredstev, skoraj 175.000 evrov oziroma 63 odstotkov, za nakup vozila pa bo prispeva- la Občina Destrnik. Destrniški prostovoljni gasilci bodo prodali svoje zastarelo vozilo, za katerega računajo, da bodo dobili dobrih 8.000 evrov, dobrih 44.000 evrov pa naj bi primaknila republiška uprava za zaščito in reševanje. Zadostitev minimalnega standarda Kot je povedala nova direktorica občinske uprave Vlasta Tetičkovič Toplak, bodo vozilo z vgrajeno visokotlačno gasilsko črpalko, ki jo po- ganja motor vozila, kupovali po fazah, in sicer do prihodnje pomladi najprej podvozje, do junija 2022 pa celotno vozilo. Ker ima PGD De- strnik pridobljeno kategorizacijo gasilskega društva III. kategorije, to pomeni, da mora zagotavljati najmanj 32 prostovoljnih operativnih ga- silcev in ustrezno vozilo. Gasilsko vozilo, ki je predmet investicije, nosi oznako GVC 16/25 in predstavlja minimalni standard za prostovoljno gasilsko društvo II. kategorije. Pukšič ne bo podpisal neumne pogodbe Svetnik Branko Horvat, tudi poveljnik Gasilske zveze Destrnik, je pozdravil odločitev o nakupu novega gasilskega vozila. »Podpiram vsa- ko posodobitev gasilske tehnike, ki pripomore k boljši požarni varnosti ter prispeva k večji varnosti gasilcev, prebivalcev in premoženja na ob- močju delovanja društva. Čeprav je zanimivo, da bodo destrniški gasilci deležni za 100.000 evrov večje investicije, kot so je bili desenški.« Horvat je izrazil upanje, da se pri nakupu vozila za PGD Destrnik ne bo ponovila zgodba, kot so jo lani doživljali v PGD Desenci, na kar mu je župan Franc Pukšič odgovoril, da do tega ne bo prišlo, saj on ne bo podpisal nobene neumne pogodbe. Njune puščice so letele na nakup desenškega gasilskega vozila, za katerega je občina nakazal manj de- narja, kot je bilo sprva dogovorjeno. Oškodovani gasilci Spomnimo, da so se odnosi med vodstvom občine in PGD Desen- ci skrhali, ko prva kljub pogodbeni zavezi lani društvu ni zagotovila 42.000 evrov za nakup vozila, zato je moralo društvo najeti kredit. Žu- pan Pukšič je takrat pojasnil, da zaradi od prejšnjega vodstva podedo- vanih fi nančnih težav občina denarja za nakup nima, po skoraj letu dni pa je društvu denar nakazala, vendar 8.000 evrov manj, kot bi morala. Kljub protestom Horvata in predsednice PGD Desenci Majde Kunčnik, da je društvo oškodovano, Pukšič ni popustil, saj je krivdo za nastalo situacijo zvalil na prejšnjega župana Vladimirja Vindiša. Ta naj bi z dru- štvom podpisal slabo pogodbo, po kateri občina za nakup gasilskega vozila prispeva manj, če ljudje zanj zberejo več denarja, kar se je tudi zgodilo. Da je šlo za zelo škodljivo pogodbo, ki je najbolj prizadela ga- silce, vendar se ti, tako pravi Pukšič, ne bi smeli jeziti nanj, ampak na vodstvo gasilske zveze in društva, ki je na takšne pogoje pristalo. Foto: SD Destrniški gasilci bodo posodobili svoj vozni park z novim vozilom v vrednosti dobrih 277.000 evrov. Foto: Arhiv ŠT Destrniški gasilci bodo deležni za 100.000 evrov večje investicije, kot so je bili desenški. Foto: SD Jože Potrč: »Glavni razlog za spre- membe komunalnega prispevka je nova zakonodaja, z izračuni smo skušali ostati čim bližje veljavnim zneskom.« Foto: SD "Mlade družine občini resda zago- tavljajo prihodnost, pa vendar je treba misliti tudi na proračun," je prepričan župan Alojz Benko. Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 9 Medtem ko je sprva še kaza- lo, da bo letina z bučami bogata, je obilno spomladansko deževje razblinilo dobre obete, ki bi pride- lovalcem vsaj nekoliko popravili okus po lanski, prav tako skromni beri. »Letošnje leto je res specifi č- no. Zaradi dežja v času cvetenja so bile najprej težave z oprašitvijo, bučnice, ki so zrasle, pa so potem kmalu začele gniti,« pravi Roman Belšak, direktor Oljarne Fram, naj- starejše slovenske oljarne. »Glede na lansko slabo letino smo letos sklenili res veliko pogodb s pride- lovalci, saj smo želeli pridobiti čim več bučnic. V naši oljarni odkupu- jemo izključno slovenski pridelek. Kljub precej manjšemu izplenu, ki je pri suhih bučnicah tokrat zgolj 45-odstoten, smo si uspeli narediti zalogo za eno celo sezono, kar po- meni, da bomo trg lahko založili z zadostnimi količinami olja.« Odkupne cene določili že spomladi Za razliko od minulih let so od- kupne cene letos določili že spo- mladi. »Tako so kmetje, ki so naši pogodbeniki, vnaprej natančno vedeli, koliko bodo dobili za svoj pridelek in jim na ceno ni bilo tre- ba čakati do zadnjega trenutka, torej spravila. Prepričan sem, da je tako tudi najbolj pošteno.« V Oljar- ni Fram so tako za kilogram suhih bučnic plačali tri evre, odkupna cena za kilogram svežih pa je zna- šala 1,25 evra. Pridelava oljnih buč je razširjena predvsem v severovzhodnem delu Slovenije, na avstrijskem Štajer- skem, zahodnem delu Madžarske in severozahodu Hrvaške. Gre za države, v katerih je uporaba buč- nega olja v prehrani tradicionalno prisotna. Na tem območju so za pridelavo tudi ustrezne klimatske razmere z relativno malo padavi- nami. Oljne buče so razširjene še v drugih državah, predvsem v Ukra- jini in Rusiji ter na Kitajskem, kjer zraste več kot polovica vse svetov- ne pridelave. Slovenske buče so večinoma predelane v olje, čeprav bi jih lahko uporabili tudi za druge namene. V svetu namreč za olje uporabijo zgolj 10 odstotkov buč- nih semen, kar 80 odstotkov pa jih konča v pekarski industriji. Preo- stalih 10 odstotkov je namenjenih različni drugi uporabi. torek  29. septembra 2020 9Kmetijstvo Podravje  Letošnji pridelek buč za olje podpovprečen Izplen suhih bučnic prepolovljen Kot številnim drugim poljščinam letošnje leto ni bilo naklonjeno niti bučam, saj je zaradi obilice vlage izplen bistveno slabši od pričakovanega. Foto: SD Zaradi obilice vlage buče letos hitro gnijejo. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ V okviru razstave Dobrote slo- venskih kmetij, kjer že več kot tri desetletja strokovna komisija ocenjuje okuse, vonjave, barve, teksture izdelkov s slovenskega podeželja, so tudi letos sodelo- vali dijaki biotehniške šole. Med 502 izdelki, ki so bili nagrajeni z zlati leskom, so bili tudi trije, ki so nastali pod streho Biotehniške šole Ptuj in šolskega posestva, to so bistri jabolčni sok, jabolčni kis in vino sovinjon. »Vsako letos po- sega po priznanjih, vendar letos so se ta obarvala zlato in resnično smo ponosni na ta dosežek,« je dejala nekdanja v. d. ravnateljice Cvetka Pintar in poudarila, da si njihova šola prizadeva dijake nau- čiti pridelati zdravo in kakovostno hrano. Vse nagrajene izdelke ter seve- da še druge sezonske pridelke iz sadovnjaka in rastlinjaka je mogo- če kupiti v šolski štacuni pri Šol- skem centru Ptuj. Ptuj  Trikrat zlati dijaki biotehniške šole Dijaki dokazali, da so njihovi izdelki odlični Dijaki biotehniške šole Ptuj imajo edinstveno učilnico v naravi, to je šolsko posestvo. Ob skrbi za primerno obdelavo in zaščito pridelkov nabirajo znanja tudi z njihovo predelavo. Letos so si na Dobrotah slovenskih kmetij prislužili kar tri zlata priznanja. Foto: Biotehniška šola Ptuj Dijaki ptujske biotehniške šole z učiteljico praktičnega pouka Ido Obran, ki vodi vinogradniško proizvodnjo na šoli. Potem ko je spomladanska suša koruzo sprva nekoliko zavrla v rasti, se je ta kasneje ob visokih temperaturah in vlagi lepo razvi- la ter dobro rodila. »Še tam, kjer je bila toča, je povzročila kakšnih 10 odstotkov škode, ki jo je, kot slišim, zavarovalnica že priznala. Količine so letos dobre, odkupi že tečejo, proti pričakovanjem gre za zdaj vse gladko, če ne bo nekega večjega dežja, bomo žetev spravili skozi, kot se reče, v optimalnem roku, to je tja do 10. oktobra. Tudi odkupne cene so za zdaj relativno dobro nastavljene, tako da smo z njimi koliko toliko zadovoljni, saj so ponekod malce boljše kot lan- ske,« pravi Franc Küčan pomurski kmet in član pogajalske skupine. Loterija s skladiščenjem »Res je tudi, da se s koruzo ne da ne vem kaj zaslužiti, tu je si- tuacija drugačna kot pri pšenici, pa vendar lahko tudi pri koruzi cene poskočijo. V Nemčiji so imeli namreč letos veliko sušo, zato so pridelali malo koruze, to pa bi lahko vplivalo tudi na naše cene. Kdor ima pri nas ustrezno skladi- šče, se bo zato morda odločil s prodajo koruze počakati do kon- ca leta, saj obstaja verjetnost, da bo takrat bolje plačana. Seveda pa je skladiščenje vedno tudi lote- rija: računica se lahko izide ali pa tudi ne.« V Kmetijski zadrugi Ptuj so začeli odkupovati koruzo, po be- sedah njenega direktorja Branka Valenka pa bodo odkupili vse razpoložljive količine. »Letina je normalna, odkupna cena se v povprečju giblje med 85 in 90 evri za tono sveže koruze z 20- do 25-odstotno vlažnostjo, medtem ko cena koruze z do 14 odstotki vlage dosega tudi 125 evrov po toni. Odkupujemo na naših usta- ljenih odjemnih mestih: v Gorišni- ci, Trnovski vasi, Cankovi, letos tudi v Lenartu, prav tako tudi na lokacijah Perutnine Ptuj, in sicer v Dražencih in Mariboru, organizi- ramo pa tudi odkup neposredno z njiv pridelovalcev.« Podravje  Začelo se je spravilo letošnjega pridelka koruze Odkupne cene podobne lanskim Na njivah in bližnjih cestah je te dni zelo živahno, saj na njih mrgoli ogro- mnih kombajnov in traktorjev s prikolicami – začelo se je namreč spravilo koruze, s katero v Sloveniji zasejemo največ kmetijskih površin. Ker je pri- delek dober, je kmete skrbelo, da se bo ponovil scenarij z letošnjim dokupom pšenice, a kot kaže, ne bo tako dramatično. Foto: SD Kot običajno so tudi letos kmetje najprej začeli s spravilom koruze za silažo. Na naših njivah raste manj oljnih buč Po statističnih podatkih so lani med oljnicami še vedno prevladovali oljna ogrščica in buče za olje, čeprav se njihove površine počasi zmanjšujejo, kar je razvidno tudi iz priložene grafi čne tabele. Medtem ko je pridelava buč do leta 2016 naraščala, pa so nato kmetje z bučami vsako leto posadili manj njiv. V letu 2019 so tako buče rasle na 3.352 hektarjih, kar je za osem odstotkov manj kot v letu poprej. Tudi količina pridelka je bila nekoliko slabša: skupna količina suhega semena buč za olje je znašala približno 2.000 ton, kar je skoraj 30 odstotkov manj kot v letu 2018. Povprečni pridelek suhega semena buč je znašal 0,6 tone na hektar, kar je enako povprečju zadnjih desetih let. Vir: Surs Pomembnejše oljnice, Slovenija, po letih Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  29. septembra 202010 Podravje Starše  Volitve župana Pričakovano drugi krog V nedeljo so v občini Starše potekale nadomestne volitve za župana. Prvi krog volitev še ni dal končnega odgovora na vprašanje, kdo bo vodil občino do konca mandata, prepri- čljivo pa sta se v drugi krog uvrstila Stanislav Greifoner in Nataša Petek. Na voliščih je svojo voljo izrazilo 2.125 občanov, kar je skoraj 62 od- stotkov volilnih upravičencev. Največ glasov je v prvem krogu prejel Greifoner, in sicer 633, Petkova pa je prepričala 508 volivcev. „Glede na to, da je v tako mali občini kandidiralo sedem kandidatov, je re- zultat v prvem krogu dober,“ je rezultate komentirala Petkova. Grei- foner pa je dejal, da je tak izid pričakoval. O končnem zmagovalcu volitev bodo v Staršah odločali 11. oktobra, do takrat bosta kandidata nagovarjala 984 volivcev, ki so na župan- skem stolčku videli neuvrščene kandidate, in kar 1308 volilnih upravi- čencev, ki se prvega kroga lokalnih volitev niso udeležili. Tako boj za županski stolček ostaja povsem odprt. Po sanaciji kliče leva brežina jezera, v bližini čistilne naprave Markovci. »Poškodovana je as- faltna obloga, prišlo je do premi- kov oblog, na nekaterih mestih do razslojitve. Gre za posledico izrazi- tega delovanja vetrov, kar pospe- šuje poškodovanost oblog. Najbolj poškodovane dele smo v lanskem letu sanirali. Letos se bo sanacija z betonom izvedla v skupni dolžini približno sto metrov, saniran bo pas širine 5,5 metra, kar skupaj znese okoli 550 kvadratnih metrov površine. Izvedba omenjenega po- stopka zahteva znižanje vodostaja jezera v času izvedbe del za dobra dva metra,« so pred tednom dni sporočili iz DEM in napovedali tudi praznjenje jezera. Zaradi napovedi padavin so se nato čez vikend od- ločili, da sanacijo iz previdnosti raje prestavijo na termin, ko bo tvega- nje z vremenom manjše. Napovedana sanacija brežin je le ena od aktivnosti, ki jih DEM iz- vajajo na spodnji Dravi. Na jezu v Markovcih imajo že lep čas odprta delovišča. Najprej so ob zaporni- cah zgradili nov most, letos so se lotili obsežne sanacije prelivnih polj. Dela na jezu bodo predvido- ma končali v šestih letih, nato sledi rekonstrukcija HE Formin, ki edina v verigi dravskih elektrarn še ni bila obnovljena. O potencialih vetrne, sončne in geotermalne energije V DEM že tudi oblikujejo načr- te za izrabo drugih naravnih virov za proizvodnjo električne ener- gije: vetra, sonca in geotermalne vode. Za vetrne elektrarne na Ojstrici (rob Kamniško-Savinjskih Alp, Paškem Kozjaku (Velenje) in Markovci  Sanacija brežin Ptujskega jezera Asfaltna obloga popušča V Štajerskem tedniku smo že poročali, da so sloji asfaltnih oblog na nekaterih delih brežine Ptujskega jezera razslojeni in poškodovani. Prvi sklop sanacije brežin so Dravske elektrarne Maribor (DEM) izvedle v lanskem letu. Za ta teden napovedano obnovo brežin so zaradi napovedi slabega vremena pre- stavili na ugodnejši čas. Foto: osebni arhiv Nataša Petek Svetnik Miran Černesl je izposta- vil vprašanje komunalne infra- strukture v Muretincih in namero občine o prodaji tamkajšnjega poslovnega objekta (bute). »Sve- tilke javne razsvetljave svetijo ob treh popoldan, potok skozi vas je zaraščen, problem so še vedno jaški in preboji,« je naštel svetnik. Za potok Zverinčina je župan Jože Kokot dejal, da je v pristojnosti dr- žave oziroma Arsa, za napake na infrastrukturi pa se je strinjal, da jih je treba odpraviti. Priznal je celo, da so jaški in preboji slabo izvede- ni. »So popravili, 14 dni je držalo, potem pa vse popokalo. Na cestni razsvetljavi nam nagaja prevezava. Potrudili se bomo, da se napake odpravijo.« Županovo slepomišenje O nameri za prodajo poslovne stavbe v središču Muretincev, s katero se krajani ne strinjajo, pa je prvi mož gorišniške občine po- vedal: »Naročili smo cenitev. Ko Gorišnica  Ocvirki s seje občinskega sveta Prodaja »bute« še kar zavita v meglo Člani sveta občine Gorišnica so septembrsko sejo, na kateri so imeli sedem točk dnevnega reda, končali v dobri uri. Še največ razprave je bilo pri točki pobude in vprašanja svetnikov. Župan Jože Kokot je svetnikom zažugal, da lahko neposredno na seji podajo le po dve pobudi oziroma vprašanji. Če jih imajo več, naj jih pripravijo v pisni obliki. Foto: MZ Seja sveta občine Gorišnica je bila tokrat izjemno kratka in načeloma mirna. Zaiskrilo se je le enkrat, ko je svetnik Miran Černesl spraševal o komunalni infrastrukturi in prodaji poslovne stavbe v Muretincih. to.« Černesl je dodal, da je želja krajanov ohranitev dejavnosti in delovnih mest v objektu. »Saj bo stavba ostala,« je vztrajal Kokot. »Če se zamenja lastnik, mu mi ne moremo postavljati pogojev,« je opozarjal svetnik. »Lahko, lah- ko …« je pojasnjeval župan, a je vprašanje, ali njegove besede pi- jejo vodo. Lastnik je namreč tisti, ki suvereno odloča, kaj bo s svo- jo lastnino. Če občina ne bo več lastnica tega poslovnega objekta, se lahko novi lastnik o svoji lastnini odloča po mili volji. Objekt lahko zapre, podre, proda naprej, posta- vi druge pogoje najema … Černesl je v zvezi z objektom za- prosil še za podatke o najemninah, ki jih je občina prejela, in vloženih sredstvih v objekt. V poslovni stav- bi namreč že leta in leta poslujejo lokalna trgovina, gostinski lokal ter laboratorij. Župan Kokot je po- datke o prejetih najemninah ozna- čil za poslovno skrivnost (kar spet ne drži, ker gre za javno lastnino, op. a.). Dejal je še, da so najemnine »smešne«. Nobena olajšava, le podražitve ne bo … Svetnika Evgena Muhiča je za- nimalo, ali bo občina občanom fi nančno pomagala zaradi epi- demije koronavirusa. V mislih je imel znižanje ali oprostitev plačila omrežnine. Župan je povedal, da je občina vsako leto krčila zne- sek sofi nanciranja omrežnine. Za prihodnje leto pa deleža ne bodo znižali, temveč ga bodo ohranili v enaki meri, kot velja sedaj. Poveda- ti je treba, da občanom ne bo nič prihranjeno, saj se je občina samo odločila, da ne bo šla v podražitev. Župan Kokot je na seji tudi pojasnil, zakaj občina ni šla v nakup mask za občane. »Ko so bile maske najbolj potrebne, jih ni bilo moč dobiti. Ko so maske prišle, pa so si jih vsi že tudi nabavili.« bomo imeli izdelano cenilno poro- čilo, se bomo odločali o nadaljnjih korakih. Te stavbe vam nihče ne jemlje in nihče vam je ne bo vzel. Če bo do tega prišlo, se bo menjal samo lastnik. Nič vam ne bo vze- Še dva tedna za nagovarjanje volivcev Kandidata se pripravljata na nadaljevanje kampanje. Še naprej jo bosta gradila na svojem programu. „V drugem krogu bom poskusil pridobiti volivce predvsem z osebnimi kontakti, saj glede na težko zdravstveno situacijo javne prireditve niso priporočljive. Upam, da bodo volivci v meni prepoznali osebo, ki lahko uspešno vodi občino,“ je napovedal Greifoner. „Cilj je jasen, imam voljo in znanje ter veliko željo, da povežem ljudi v naši občini za boljši jutri,“ pa je dodala Pet- kova. Oba kandidata razmišljata o možni podpori protikandidatov iz prvega kroga. Foto: MZ Svetnik Miran Zelenko je povprašal, zakaj se ne kosi okrog železniškega nadvoza v Moškanjcih. » Rastejo meter in pol visoka trava, plevel in trnje. Krajani sprašujejo, zakaj tega nihče ne vzdržuje.« Župan Kokot je povedal, da je nadvoz v pristojnosti države – železnice oziroma direkcije za infra- strukturo. Foto: MZ Lani so sanirali 650 m² poškodovane brežine na jezeru, naslednja sanacija bo zajemala 550 m². Zaradi neugodne vremenske napovedi so za ta teden napovedana dela prestavili. zahodnem delu Haloz (Žetale, Ro- gatec) izvajajo študije za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN). Sončno energijo so v DEM začeli izkoriščati že pred leti, se- daj se pripravljajo na širitev proi- zvodnih kapacitet. Panele sončne elektrarne skupne moči 30 MW bodo namestili na dovodnih in od- vodnih kanalih HE Zlatoličje in HE Formin. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko bili prvi paneli postavljeni v začetku prihodnjega leta. Kot so še povedali v podjetju, bodo prav tako gradili hranilnike električne energije, temeljito se ukvarjajo tudi z raziskovanjem potencialov za izrabo geotermalne energije za proizvodnjo elektrike. »Gre za sta- bilen energetski potencial, ki ga je mogoče na raziskanih lokacijah ko- ristiti celo leto in ima predvidljivo proizvodnjo,« so pojasnili. Foto: osebni arhiv Stanislav Greifoner Rezultati volitev za župana 2020 Kandidat Število glasov Glasovi v % Stanislav Greifoner 633 29,8 Nataša Petek 508 23,9 Aleksander Furek 290 13,7 Domen Majcen 253 11,9 Miran Čuš 205 9,7 Jožef Gojčič 129 6,1 Aleš Bandur 107 5 Vir: Občina Starše Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  29. septembra 2020 11Turizem Občina še vedno računa na zadovoljiv izkupiček ob koncu leta Primerjava prvih sedmih mesecev letošnjega leta z lanskim kaže občutno nižje prihodke v letu 2020 iz naslova turistične takse. „Vendar je stanje zasedenosti nočitvenih kapacitet v poletni sezoni, predvsem v avgustu (taksa za avgust bo odvedena občini šele v septembru), zelo dobro, tako da si ob koncu leta vseeno obetamo nekoliko boljši rezultat,“ pravijo na MO Ptuj. Turistična taksa je na eni strani priliv v integralni proračun in na drugi strani odliv preko postavk za spodbujanje razvoja turizma; financiranje zavoda, turistični projekti, prireditve, promocija ... Foto: Dreamstime/M24 »Turistične bone izkoristite do konca leta« Vlada še ni sprejela odločitve o morebitnem podaljšanju koriščenja turističnih bonov v prihodnje leto. »Vsem, ki bona še niso izkoristili, močno svetujem, da ga izkoristijo,« je v petek pozval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Na vprašanje, ali se je vlada že odločila glede morebitnega podaljšanja veljavnosti bonov, je Zajc odgovoril, da bodo na ministrstvu po jesenskih počitnicah naredili podrobnejšo ana- lizo, koliko bonov je bilo izkoriščenih in kje. Ugotavljali bodo tudi, zakaj so nekateri boni ostali neizkoriščeni. »Če razlog za to, da bon ni bil izkoriščen, ni časovna omejitev, je treba dru- gače razmišljati o tem ukrepu,« je podčrtal. »Vsekakor bomo pretresli, kake učinke smo dosegli in kako naprej. Zaenkrat odločitve še nismo sprejeli,« je dodal Zajc. Glede priprave na- črta okrevanja turizma po koronski krizi je Zajc pojasnil, da ga želijo sprejeti do konca letošnjega leta. »Gledamo še, kaj bomo storili za tiste, ki jih boni niso pokrili, zlasti mestni tu- rizem in posamezne destinacije, znotraj tega bo tudi kaj za agencije,« je še dodal Zajc. Na gospodarskem ministrstvu so dodatno pojasnili, da bo osnutek akcijskega načrta okrevanja predvidoma pripravljen oktobra. Ptuj  Spremembe lokacij: vse je boljše od praznih prostorov ... V dosedanje prostore Zavoda za turizem prihajajo kurenti Špekulacije, da se Zavod za turizem Ptuj seli na novo loka- cijo ter da bo njihove dosedanje prostore na Murkovi ulici 7 poslej uporabljala Zveza društev kurentov, se uresničujejo. Brezplačno uporabo prostorov kurentom je potrdil tudi me- stni svet. Zveza društev kurentov, ki združuje več kot 1.020 članov iz 23 dru- štev, bo v kratkem začela uporabljati prostore v Murkovi ulici 7, kjer trenutno sicer še deluje Zavod za turizem Ptuj. Mestni svet jim je na zadnji seji odobril brezplačno uporabo 107,9 m2 velikih prostorov za obdobje pet let. Breme društva bodo le obratovalni stroški, vzdrževa- nje in morebitni drugi stroški, medtem ko jim najemnine ne bo treba plačevati. Kot je dejal Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kuren- tov, bodo skupaj z drugimi zavodi in občino pripravili vsebino, ki bo pripomogla k prepoznavnosti mesta. Predstavljali bodo kulturno de- diščino, kar bo poslej zanje še bistveno lažje, saj bodo v centru mesta. Načrti, ki jih imajo na področju prezentacije in prepoznavnosti lika kurenta, so smeli, odvisni pa bodo tudi od posluha drugih deležnikov. „Plani so veliki, želje še večje, realnost pa kruta. V roku dveh mesecev naj bi se Zavod za turizem Ptuj izselil, mi pa že zdaj delamo na vsebini. Globalni cilj je v začetku februarja izpeljati odprtje, a ne za vsako ceno. Če bo treba, bomo raje počakali, kot da delamo na vrat na nos. Želi- mo si, da je to odprta zgodba za javnost, v kontekstu kurentove hiše; torej, da bi bilo možno kupiti kurentovo vino, si ogledati multivizijo in doživeti pristno predstavitev kurentije kot take,“ ambiciozno cilje kurentov predstavlja Ivančič. Obenem želijo pred stavbo na Murkovi urediti spominsko obeležje Unesca. Foto: ČG Zveza društev kurentov bo uporabljala prostore v Murkovi ulici. Medtem ko morajo številne občine vložiti mnogo naporov v to, da turiste privabijo, drugim enostavno s ponudbo ne uspeva slediti povpraševanju. Te sladke skrbi ima kar nekaj slovenskih ob- čin. Kot je razvidno iz podatkov, objavljenih konec avgusta, je glede na vrednost unovčenih bonov na prvem mestu občina Piran. S 13,3 milijona evrov, ki so jih ponudniki zaslužili na račun vačerjev, krepko prednjačijo pred vsemi drugimi. Po številu nočitev in izkupičku sledi Kranjska Gora, kjer jim je iz tega naslova uspelo iztržiti skoraj šest milijonov evrov. Zadovoljne so lahko tudi občine Bohinj, Izola, Moravske Toplice in Brežice, kjer se vrednost unovčenih bonov giba med tremi in štirimi milijoni. Občini Podčetrtek in Bled sta naračunali okrog 2,7 milijona evrov prihodkov iz tega naslova, Koper 2,4 milijona, Ankaran 2,2 in Bovec 2,1 milijona evrov. Okrog 1,8 milijona evrov so iz tega naslova zaslužili v Kobaridu, v Zrečah in Laškem pa po 1,5 milijo- na evrov. Nekaj manj kot milijon evrov so po izplačilu bonov prejeli v občinah Ptuj  Turistična taksa v primerjavi z lanskim letom občutno nižja Ogromno turistov, a majhen izkupiček za občinsko blagajno Na Ptuju je bilo v poletnih mesecih ogromno turistov. Tudi po številu koriščenih državnih vavčerjev je Ptuj med mestnimi občinami, kjer so bili ti najpogosteje unovčeni. Kljub lepim rezultatom pa se to ne pozna v pobrani turistični taksi; celo nasprotno: letos se je v blagajno iz tega naslova steklo celo 50.000 evrov manj kot lani. Foto: ČG Občina Ptuj ima v prvih sedmih mesecih za kar 50.000 evrov manj sredstev iz naslova turistične takse kot lani. turistična taksa na Ptuju 2 evra, k čemur se prišteje še 0,50 evra pro- mocijske takse; skupaj torej dnev- no 2,50 evra po nočitvi. Izjema so kampi, v njih je turistična taksa niž- ja in znaša 1 evro, skupaj s promo- cijsko takso pa 1,25 evra. Odločitev mestnega sveta, da se z začetkom leta 2019 spremeni višina turistične takse, se je lani v občinskem proračunu precej poznala. Lani je bilo sicer v primer- javi z letom 2018 opravljeno večje število nočitev, v občinski prora- čun pa se je steklo neprimerno več denarja iz tega naslova: za prib- ližno 90.000 evrov več turistične takse kot leta 2018. „Toliko večji priliv je predvsem zaradi znatnega povišanja višine turistične takse po novem odloku, od 1. 1. 2019 dalje,“ pojasnjujejo na MO Ptuj. Izpad iz začetka leta se še kako pozna Priliv takse v prvih petih mese- cih letošnjega leta je – razumljivo – občutno nižji glede na leto 2019. Od januarja do maja je bilo pobra- nih le 34.229 evrov turistične ta- kse; opravljenih pa 22.032 nočitev. To je posledica dejstva, da turistič- nih nočitev v obdobju razglašene epidemije skorajda ni bilo. Ta raz- korak se je sicer nekoliko zmanjšal s povečanjem števila gostov v po- letnih mesecih, a še vedno ostaja precejšen. Do konca avgusta je pobrana turistična taksa na Ptuju znašala 74.204 evrov, v enakem obdobju lani pa kar 50 tisočakov več: 123.948 evrov. V celem lanskem letu se je na Ptuju v občinski proračun steklo 221.930 evrov, največ priliva od turistične takse je od obiskovalcev Term Ptuj, Hotela Poetovio, hotela Mitra, Apartmajev in prenočišč Ši- lak. Zanimivo, čeprav je prav Hotel Poetovio med očitno največjimi turističnimi ponudniki na tem po- dročju, svojih hotelskih kapacitet po zaprtju marca letos še vedno niso odprli. Rogaška Slatina, Tolmin, Kamnik, sledijo Radenci in Radovljica. Na 20. mestu po številu unovčenih bo- nov in opravljenih nočitev je Ptuj, ki pa se je med mestnimi občina- mi odrezal izvrstno. Unovčenih je bilo za 737.096 evrov turističnih vavčerjev, medtem ko je izkupiček Mariborčanov za skoraj polovico manjši, za približno sto tisočakov pa smo „prehiteli“ celo prestolni- co. Vse to le še potrjuje, da ima Ptuj z okolico veliko ponuditi. Lansko leto rekordno pobran znesek od turistične takse Višino turistične takse določijo občine z odloki. To je njihov priho- dek, medtem ko sredstva za pro- mocijsko takso prejme država. Od začetka lanskega leta, ko je bil spremenjen odlok, znaša Za vse to pa potrebujejo zagonska sredstva. Ocena je, da bi potre- bovali okrog 15.000 evrov. „V teku so pogovori z donatorji, nikakor ne želimo bremeniti zgolj ptujske občine, saj gre za projekt širšega po- mena, zato računamo tudi na pomoč drugih občin, seveda v majhnem obsegu,“ še dodaja predsednik Zveze društev kurentov, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture. Prostori v Murkovi ulici 7 bodo odprtega tipa, zanimivi tudi za turiste. Kakšen točno bo koncept, še ni povsem dorečeno, so pa vsekakor na zanimivi poti. Zavod za turizem v prostore bivšega Clarusa Seveda pa selitev Zveze v prostore, ki jih je doslej uporabljal Zavod za turizem Ptuj, pomeni, da se turistična dejavnost seli na novo loka- cijo. Že v začetku avgusta smo poročali, da je najverjetnejša možnost, da bodo v uporabo dobili občinske prostore na Mestnem trgu, kjer je do nedavnega delovala optika Clarus. Na ptujski občini so takrat sicer dejali, da o tej možnosti še razpravljajo in da ni dokončna. Gre za frekventno lokacijo, za katero pa očitno kljub poskusom iskanja pri- merne vsebine ni bilo velikega interesa. Da ne bi bili prostori prazni in neuporabni, bodo tam v kratkem delali ptujski turistični delavci. Foto: ČG Zavod za turizem Ptuj in TIC se selita na Mestni trg. LETO Turistična taksa v € 2017 121.782 2018 121.088 2019 21.0851 2020 (do kon- ca avgusta) 74.204 LETO ŠTEVILO NOČITEV 2017 152.593 2018 152.179 2019 157.036 Vir: MO Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  29. septembra 2020Izobraževanje in kultura12 Praksa podeljevanja štipendij di- jakom in študentom je utečena na občini Središče ob Dravi kakor tudi v Ormožu. Število in višina štipen- dij se pri tem razlikujeta. V Središču ob Dravi bodo to šolsko leto pod- prli dva dijaka s štipendijo v višini 110 evrov. Na drugi strani bo ormo- ška občina podprla kar 44 srednje- šolcev. Za dijake prvega letnika bo zagotovila štipendijo v višini 67 evrov, dijaki višjih letnikov pa z uč- nim uspehom lahko dosežejo tudi 91 evrov štipendije na mesec. Obe občini imata pri tem pogoje za di- jake, na primer občinske štipendije ne more prejeti noben dijak, ki že prejema katero koli drugo štipen- dijo. Na obeh občinah pri podelje- vanju štipendij upoštevajo tudi so- cialni status prosilca in učni uspeh. Pri tem pa je v Ormožu kot ključen dejavnik tudi srednja šola, kamor je dijak vpisan. Do občinske štipendi- je so namreč upravičeni le dijaki, ki obiskujejo Gimnazijo Ormož. Študentom do skoraj 230 evrov na mesec Obe občini študentom name- njata višjo podporo kot dijakom. V občini Središče ob Dravi bodo letos podelili tri štipendije v višini 160 evrov na mesec. V Ormožu pa bodo poleg dvanajstih štipendij, ki se gibljejo od 124 vse do 227 evrov, podelili tudi šest pomoči pri plači- lu šolnin. »Razpisali smo tudi dve štipendiji za študente, ki študirajo v tujini, in deset štipendij za nadar- jene dijake in študente. Prav tako bomo podprli priprave magistrskih nalog in doktorskih disertacij,« je povedal Danijel Vrbnjak, župan ob- čine Ormož. Ormoško  Finančne podpore dijakom in študentom Pomoč šolajočim: od 0 do 230 evrov Marsikateri dijak ali študent je zaradi fi nančnih razmer v družini obremenjen z denarnimi skrbmi, ki ga prekomerno težijo, s tem pa se zmanjšuje tudi njegova učna moč. Na občinah se na potrebe dijakov in študentov različno odzivajo, konec poletja pa nekateri župani sklenejo podeliti občinske štipendije. Majšperk  Občina, kjer je umetnost doma Vrata odprla še peta galerija Svobodni slikar, dolgoletni organizator Ex-tempore Žetale, kolonije na Sestrškem jezeru, varuh jezera … Branko Gajšt je nedavno odprl vrata svoje galerije na domačem naslovu. »Občutek je bil in je božanski,« je zaupal slikar. Njegov dom je poln slik – prevladujejo motivi iz jezera iz bližnje okolice, skupni imenovalec vseh pa je narava. Sedaj je del slik na ogled postavil v galerijo, ki jo je z lastnimi sredstvi in delom uredil v kletnih prostorih hiše. »Slika je povsem drugačna, če je obešena na steni,« je pojasnil Gajšt, ki je ustvaril že okrog 5.000 del. Z odprtjem pa je zaokrožil tudi zgodbo, ki jo vodi v Sestržah. Koncept pohodništva okrog jezera in skozi učni drevored je že pred časom s pomočjo domačinov nadgradil z muzejem na prostem, sedaj pa je k tej ponudbi dodal še ogled galerije. Že vrsto let organizira tudi slikarsko kolonijo. Letos je ob jezeru ustvarjalo devet slikarjev in kipar. »Slednji je ustvaril kip Marije z Jezusom, menim pa, da bomo še do konca leta v t. i. Spodnjih Sestržah postavili kapelico, kamor bomo kip tudi postavili,« je dodal. Občina Majšperk je tudi sicer na področju (likovne) umetnosti pravcati unikum v tem prostoru. Na Bregu v industrijski coni namreč delujeta dve galeriji, prvo, to je Tovarno umetnosti, vodi Dušan Fišer, Galerijo AP z vsebinami bogati domače umetniško društvo Ustvarjalec, ob tem je na Ptujski Gori še galerija Paleta, v prostorih turistično informacijske pisarne je postavljena tematsko zaokrožena serija fotografi j, poimenovana Haložani, domačina in Prešernovega nagrajenca Stojana Kerbelerja, zadnja v tem mozaiku umetnosti pa je torej še Gajštova galerija. Foto: Branko Gajšt Galerija svobodnega slikarja Branka Gajšta je odprta po dogovoru. Ptuj  Mladinske delavnice Iščejo mentorje Najstništvo je prav posebno obdobje v življenju. Številni med nami se ga spomnijo tudi po zabavnih in poučnih Mladin- skih delavnicah, ki so za marsikoga predstavljale kultni del druženja. Če ste študent ali brezposelna oseba, pa bi se želeli preizkusiti v novi, drugačni mentorski vlogi, vas vabijo k so- delovanju. Center za socialno delo Spodnje Podravje k sodelovanju vabi študentke, študente in mlade brezposelne, ki so zainteresirani za prostovoljno delo z mladimi v programu Mladinske delavnice. Pogoj za vključitev je končana srednja šola, tedenska vključitev v program pa štiri ure. „Vsi tisti, ki so pripravljeni del svojega prostega časa v enem šolskem letu nameniti prostovoljnemu delu, so dobrodošli. Povrnemo tudi stroške prostovoljnega dela, izobraževanje pa je brezplačno,“ pojasnjuje direktor CSD Spodnje Podravje Miran Kerin. V sklopu Mladinskih delavnic poteka delo z mladinci, starimi med 13 in 15 let, torej osmo- in devetošolci. Mladinske delavnice so projekt Društva za preventivno delo, izvajajo jih pa v več krajih po Sloveniji. Podrobnejše informacije o izvajanju programa na Ptuju so na voljo na Centru za socialno delo Spodnje Podravje, kontaktna oseba pa je Marjan Kokot (tel. 787 56 22 ali mail marjan.kokot@ gov.si.). Prijavnice lahko tisti, ki bi se želeli preizkusiti v vlogi mentorjev, oddajo do 7. oktobra, čemur bo sledilo nekajdnevno izobraževanje. Društvo za preventivno delo, ki je koordinator Mladinskih delavnic, kot nevladna in nepolitična, neprofi tna in prostovoljska organizacija deluje že od leta 1995: „V svojih vrstah združujemo strokovnjake in laike, ki delujejo na področju preventive in promocije psihosocialnega zdravja v skupnosti. Delujemo tako na področju zdravstvenega in socialnega varstva kot na področju vzgoje in izobraževanja.“ V občini Sveti Tomaž štipendij ne podeljujejo »Na občini se za zdaj za tako pomoč nismo odločili. Družinam prihajamo naproti z drugimi ugo- dnostmi, kot je recimo podpora pri novorojenčku. Pri nas maksimalno vlagamo v infrastrukturo, saj to mladi najbolj potrebujejo. Dijaki in študentje imajo dostop do širo- kopasovnega interneta in se mi to zdi bolj koristno, kot da podelimo štipendijo ali dve. Če bi podelili šti- pendije, bi jih lahko podprli zgolj ne- kaj, mi se pa trudimo, da prispevek enakomerno porazdelimo,« je dejal Mirko Cvetko, župan občine Sveti Tomaž. Cvetko pri tem ne izključuje možnosti, da v prihodnje dijakov ne bi podprli, a kot je dejal, odločitev za to mora sprejeti občinski svet. Če bodo v prihodnje o tem razpravljali, pa glede na Cvetkove besede lahko sklepamo, da bodo ravnali po vzoru občine Rače-Fram, kjer štipendijo podelijo vsem, glede na razpoložlji- va sredstva pa določijo višino me- sečne podpore. Štipendije za dijake po občinah Občina Število štipendij Višina štipendij v € Središče ob Dravi 2 110 Ormož 44 67 do 91 Vir: Občina Ormož in Središče ob Dravi Štipendije za študente po občinah Občina Število štipendij Višina štipendij v € Središče ob Dravi 3 160 Ormož 12 124 do 227 Vir: Občina Ormož in Središče ob Dravi Foto: Dreamstime/M24 Fo to : D re am st im e/ M 24 Ormoški MPI svoje poslanstvo na območju Ormoža opravlja že od leta 2011. Zainteresiranim po- nujajo znanje in infrastrukturo za ustanavljanje podjetij ter tako zagotavljajo podporni steber pod- jetnikom v lokalnem okolju. Kot posebno poslanstvo je tudi pod- pora pri ustanavljanju socialnih podjetij. V okviru projekta »Soci- oLab« so prepoznali tudi ugodne posledice v lokalnem okolju. »MPI Ormož tudi socialnim podjetjem nudi strokovno podporo na prav- nem področju ter mentorstvo in svetovanje pri prijavah na razpi- se ter trženju. Poslovne prostore trenutno nudijo petim socialnim podjetjem, med katerimi je tudi prvo socialno podjetje v Slove- niji, Center ponovne uporabe, ki je svojo pot začelo prav v MPI Ormož. Njim, njihovim inkubiran- cem, strankam in uporabnikom želimo še veliko uspehov,« so po- vedali na SocioLabu. Podelitev kot dodatna vzpodbuda »Moram priznati, da sem zelo ponosna na ta naziv, ki predsta- vlja potrditev vloženega truda in dela ter dobrega sodelovanja s podjetji. Prav tako pa predstavlja motivacijo in gonilo za naprej,« je dejala Polona Kukovec Lakota, di- rektorica ormoškega MPI, ki je pri- znanje prejela iz rok Petra Svetine, varuha človekovih pravic. Medtem se v MPI Ormož razvi- jajo še štiri socialna podjetja ter en zaposlitveni center. »Družbeno odgovorna podjetja predstavljajo most med kapitalistično usmerje- nim gospodarstvom in tistimi, ki želijo družbi tudi vračati ter vklju- čujejo v svoje poslovanje ranljive skupine oseb. Prav iz tega razloga je moje mnenje, da je treba pod- pirati tudi tako vrsto podjetništva, saj nas učijo in spodbujajo našo človeško plat,« je še povedala Po- lona Kukovec Lakota. Ormož  Laskavi naziv v roke podjetniškemu inkubatorju Nagrajena strategija za podporo socialnim podjetjem Mrežni podjetniški inkubator Ormož je bil sredi septembra razglašen za »Naj podpornika socialne ekonomije 2020«. Laskavi naziv priča, da so delo v ormoškem inkubatorju prepoznali kot perspektivno za razvoj socialnega podjetništva. Foto: MPI Ormož Polona Kukovec Lakota, direktorica Mrežnega podjetniškega inkubatorja Ormož Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 13 strani je Maletić z glavo preusmeril proti golu, a se je žoga od prečke odbila tik pred golovo črto, od ko- der so jo domači branilci izbili v po- lje. V nadaljevanju akcije je do žoge prišel še Klepač, iz kašnih šestih metrov je močno sprožil iz strani, a je domači vratar Likar izjemno posredoval. Kljub popolni terenski prevladi šumarjev in nenehnemu pritiska- nju proti golu pa so se drugega gola v končnici veselili domačini. V protinapadu je Smajlagić izkoristil nesmotrno iztekanje vratarja Jan- žekoviča in z velike razdalje zadel v prazen gol – 2:0. Dva gola na petih tekmah O terenski premoči Aluminija pričajo tudi statistični podatki: Aluminij je sprožil 8 strelov na gol (Gorica 3), izvedel 6 kotov (Go- rica 1), učinek v obliki doseženih golov pa je bil ničen. Medtem ko se Kidričani odlično znajdejo v hi- trih prehodih v protinapad, pa je igra na postavljeno obrambo za- gotovo njihova šibka točka, ki jo je potrebno čim prej popraviti. Le dva dosežena zadetka – najmanj med vsemi prvoligaši – na petih tekmah sta razlog za zaskrblje- nost. V naslednjem krogu prihaja v Kidričevo Koper – tekma bo odi- grana v soboto ob 19.00. Jože Mohorič Trener Aluminija Slobodan Gru- bor po zmagi proti Olimpiji priča- kovano ni menjal ekipe, na zeleni- co športnega parka v Novi Gorici je poslal identično zasedbo kot pred tednom dni. Kidričani z Gorico niso izgubili na zadnjih petih srečanjih, tokrat pa jim tega niza ni uspelo nadaljevati … Gorico je prvič vodil novi trener Gordan Petrić (nekdanji igralec Partizana, op. a.), ki je imel na voljo okrepljeno ekipo: v tem tednu sta se ji namreč pridružila Matija Širok in Etien Velikonja. Oba sta nekda- nja igralca Gorice, po avanturah v tujini pa se vračata domov. Veliko- nja je že kandidiral za ekipo, začel je na klopi. Uvodne minute so minile v enakovredni igri, nato pa je v 20. minuti obramba Aluminija klonila. Po osvojeni žogi na sredini igrišča so Goričani stekli v protinapad, Smajlagić je med nogami Pantalo- na prodal do Volariča, ki je z moj- strskim strelom iz strani poslal žogo pod prečko – 1:0. V nadaljevanju se je še enkrat več potrdilo dejstvo, da Aluminij zelo težko lovi zaostanek. Kidričani so sicer takoj prevzeli pobudo na igrišču, nizali so napade, a kljub poskusom Pečnika, Grajfonerja, Pantalona in Flakus Bosilja niso zadeli v polno. Podoba na igrišču se ni spreme- nila niti po prihodu iz slačilnic. V 63. minuti sta s klopi vstopila Matjašič in Maletić, ki sta v 70. minuti pos- krbela za najlepšo priložnost Alu- minija na tekmi: podajo Matjašiča s Dirkači v svetovnem prvenstvu so v nedeljo odpeljali letošnjo 9. dirko, če jih bo izpeljanih sedaj predvidenih 18, so torej na polovici sezone. Razveseljivo je, da je »ob polčasu« na vrhu branilec naslova Tim Gajser iz Pečk pri Makolah. Uvodno dejanje dirke v Mantovi – sobotne kvalifi kacije – je minilo v znamenju Tima, ki je osvojil prvo štartno pozicijo. A mu to v prvi dirki v konkurenci ni kaj prida po- magalo, z zelo slabim štartom se je iz 21. mesta domala celotno dir- ko prebijal v ospredje, na koncu je končal na 8. mestu. Prva tri mesta so zasedli Seewer, Prado in Cairo- li, ki so prevladovali skozi celotno vožnjo. Kot je letos že v navadi, Gajser v drugo napake ni ponovil. Že startal je veliko bolje, nato pa se je iz tret- jega mesta že do sredine dirke pre- bil pred Febvreja in Prada, vodstvo pa je nato brez težav zadržal do konca. Dirke s tem še ni bilo konec, saj je sledila pritožba in naknaden pomik Febvreja in Prada na nižja mesta (na enem od skokov nista pravilno ravnala ob vihtenju rume- ne zastavice, op. a.), kar je nekoli- ko premešalo vrstni red za veliko nagrado Lombardije. Gajser je po prvotni verziji končal na 3., po pri- tožbi pa na 4. mestu. Glavna novica dirke v Mantovi pa je nedvomno ta, da je Gajser ob slabši drugi vožnji Cairolija (po padcu je osvojil le 15. mesto) prevzel rdečo številko vodilnega v skupnem seštevku svetovnega prvenstva. Razlika med njima je sedaj pet točk v korist Slovenca – 316:311. Herlings je po poškodbi izpustil že četrto dirko zapored in je zdrsnil na 6. mesto v skupnem seštevku. Že v sredo bo na istem prizorišču nova dirka. JM REZULTATI 5. KROGA: Gorica – Aluminij 2:0 (1:0); CB 24 Tabor Sežana – Maribor 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Krivičić (29.), 2:0 Ro- vas (66.), 2:1 Kronaveter (69.), 3:1 Briški (73.); Celje – Bravo 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Kuzmanović (19.), 2:0 Pungaršek (76.); Koper – Mura 1:3 (0:2); strelci: 0:1 Žižek (1.), 0:2 Kouter (35.), 0:3 Filipo- vić (47.), 1:3 Mulahusejnović (57.); Olimpija Ljubljana – Domžale 3:2 (3:1); strelci: 1:0 Ivanović (4., z 11 m), 1:1 Pišek (8.), 2:1 Ivanović (19.), 3:1 Bosić (29.), 3:2 Vuklišević (72.). 1. MURA 5 4 1 0 9:1 13 2. CB24 TABOR SEŽANA 5 3 0 2 8:8 9 3. MARIBOR 5 2 2 1 11:7 8 4. DOMŽALE 5 2 1 2 9:8 7 5. BRAVO 5 2 1 2 7:8 7 6. OLIMPIJA LJUBLJANA 4 1 2 1 4:4 5 7. KOPER 5 1 2 2 6:7 5 8. CELJE 5 1 2 2 5:6 5 9. GORICA 4 1 0 3 5:9 3 10. ALUMINIJ (-2) 5 1 1 3 2:8 2 Zaostala tekma 1. kroga: Olimpija – Gorica, v sredo, ob 20.00 v Stožicah. Gorica – Aluminij 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Volarič (20.), 2:0 Smajlagić (91.). GORICA: Likar, M. Kavčič, To- miček, T. Kavčič, Hodžić, Grudina, Cvijanović (od 74. Bardanca), Nka- ma (od 86. Jermol), Volarič (od 61. Begić), Oyewusi (od 73. Velikonja), Smajlagić. Trener: Gordan Petrić. ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Jakšić, Pantalon, Azemović, Hor- vat (od 64. Maletić), Grajfoner, Čermak, Pečnik (od 64. Matja- šič), Klepač, Flakus Bosilj. Trener: Slobodan Grubor. Prve zmage Celja, Olimpije in Gorice, prvi poraz Maribora, prvi prejeti gol Mure V 1. ligi je za nami izjemno zanimiv krog, edina stalnica ostaja Mura. Ta je v četrtek doživela pričakovan izpad iz kvalifi kacij za Ligo Evropa proti nizozemskemu PSV, v prvenstvu pa še naprej popušča. Tokrat so v Kopru svoj zmagoviti pohod začeli že v 38. sekundi tek- me, ko je evrogol dosegel Kevin Žižek. So pa Koprčani prvi – na- tančneje Nardin Mulahisejnović –, ki so v sezoni premagali vratarja Matka Obradovića, ki je klonil po 416. minutah igre. Mura bo vsaj še po naslednjem krogu ostala na vrhu lestvice, saj ima že štiri točke prednosti pred Taborom. Mauro Camoranesi se je z Mariborom vrnil v kraj, kjer je služboval pred tem, v Sežano. Ob prihodu so ga domači navijači pričakali z aplavzom, na koncu pa so imeli še več razlogov za aplavze, le da so jih takrat namenjali svojim nogometašem za zmago … Mariborčani so izgubili prvo tekmo v sezoni. Olimpija, Celje in Gorica so se na drugi strani veselili prvih zmag v sezoni. Za vse omenjene ekipe so izjemno dragocene in pomembne, posebno za trenerja Olimpije Dina Skenderja, ki se mu je že nekoliko tresel stolček … Olimpija je na dosedanjih treh tekmah dosegla le en zadetek, tokrat pa že v prvem polčasu kar tri! Dva je dosegel Đorđe Ivanović, ki ima hrvaško in srbsko državljanstvo. Celjani so se po presenetljivem izpadu iz evropskih kvalifi kacij (iz- gubili so z Erevanom) hitro pobrali in zaigrali dovolj motivirano in angažirano, da so strli odpor Brava. JM Nogomet »Ne spomnim se, kdaj sem se v zadnjih desetih letih tako veselil kakšne zmage« Stran 14 Rokomet Ormož »demontiral« Riko Stran 14 Futsal Ptujčani ustavili nalet novincev Stran 15 Nogomet Videm z novim trenerjem, Podvinčani oškodovani Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si K šumarjem še Roko Prša NK Aluminij se je konec prejšnjega tedna pridružil 24-letni Hrvat Roko Prša, ki je nazadnje igral za ravenski Fužinar v 2. ligi. Prša je kariero začel z devetimi leti v rodnem Sisku, od koder ga je pot vodila v hrvaško prestolnico k Zagrebu in nato k Dinamu. Po končanem mladinskem stažu je najprej igral v 2. hrvaški ligi (Seges- ta, Rudež), zatem pa tudi v najmočnejšem razredu hrvaškega no- gometa (Dinamo, Inter). Kasneje ga je pot vodila preko luže, kjer je na vzhodni obali ZDA v bližini Bostona ob študiju tri leta in pol tudi igral nogomet. Po končanem študiju se je poleti pridružil Fužinarju, za katerega je odigral devet srečanj in dosegel dva gola (proti Brdom in Primorju). Nogomet  1. SNL, 5. krog Kraljestvo za strelca! Motokros  Dirka za SP v Mantovi Gajser v sredo na progo z rdečo številko Foto: Martin Metelko / m24.si Kidričani so bili tokrat korak za Goričani. Na fotografi ji je Chinwendu Johan Nkama pred Nemanjem Jakšičem in Mihaelom Klepačem. Rezultati dirke za VN Lombardije: 1. Jeremy Seewer Švica Yamaha 25 20 45 2. Glenn Coldenhoff Nizozemska GAS 18 22 40 3. Jorge Prado Španija KTM 22 18 40 4. Tim Gajser Slovenija Honda 13 25 38 5. Clement Desalle Belgija Kawasaki 14 14 28 Skupni vrstni red v SP: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 316 2. Antonio Cairoli Italija KTM 311 3. Jeremy Seewer Švica Yamaha 300 4. Jorge Prado Španija KTM 277 5. Glenn Coldenhoff Nizozemska GAS 273 6. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 263 Foto: MXGP Aktualni svetovni prvak Tim Gajser (Honda) se je veselil osvojitve rdeče številke. Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 14 Jadran Dekani – Drava Ptuj 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 S. Rogina (63.). JADRAN: Jurca, Močić, Zyba, Kene, Babič, Klavora, Vitezica (od 24. Vranješ, od 67. Zorko), Per- havec, Piciga (od 57. Kašiković), Frešer (od 67. Muhammad), Šola- ja (od 57. Jakomin). Trener: Ante Ščulac. DRAVA: Klasinc, Gassmann, Martinčević, Kryeziu, Lukić-Gran- čić, Kahrimanović (od 57. Ninkovic Quintana), Marcius, S. Rogina (od 71. Šlamberger), A. Rogina, Dodlek (od 87. Drevenšek), Bah. Trener: Viktor Trenevski. »Pritisk pred tekmo je bil na meni in mojih fantih neznanski, česa takšnega sploh ne pomnim. Za nameček smo odšli na gosto- vanje zgolj s 15 igralci, ker je ime- la mladina istočasno tekmo (ta je bila kasneje prestavljena, op. a.). Psihološko je bila to izjemno težka tekma,« je o občutkih pred tekmo dejal trener Drave Viktor Trenevski, ki je med tednom nare- dil dodatno selekcijo med igralci: »Gabriele Piras in Abdelahim Ran- dy Njoya Montie nista več člana Drave, saj nista upravičila naših pričakovanj. Prišla sta kot okrepit- vi, saj sta igrala v mlajših selekcijah znanih klubov, kot so Inter, Sturm in Salzburg, a v dresu Drave nista prikazala več od tukajšnjih mladih igralcev. Ne morem dopustiti, da njihovo mesto zasedajo igralci, ki ne prikažejo dodatne vrednosti.« »Odigrali smo najboljše, kar smo v tem trenutku sposobni« V Dekanih je ekipi pričakalo raz- močeno igrišče, ekipi pa sta v boju za izjemno pomembne točke v derbiju začelja kljub temu prikaza- li borbeno tekmo. »Tekma je bila trda, prava prvenstvena. To je bil eden naših redkih adutov, saj je po številnih porazih več kot očitno pomanjkanje samozavesti. Odigra- li smo najboljše, kar smo v tem tre- nutku sposobni,« je dejal kapetan Anton Rogina. Tekma se je »prelomila« v sredini drugega polčasa, ko so gostje izva- jali prekinitev iz več kot 40 metrov iz strani, podajo Antona Rogine pa je njegov brat Simon z glavo preu- smeril v gol – 0:1. Prva »ničla« v sezoni! Temu je sledil pričakovan pritisk domačinov, a prave nevarnosti za gol Marka Klasinca ni bilo. Še naj- težje je bilo za obrambo Drave ob visokih podajah v kazenski pros- tor, a si tokrat niso privoščili niti ene same napake. »To je ena od stvari, ki me poleg zmage neizmer- no veseli. Naša obramba, na čelu z mladim vratarjem Miličem, je bila na dosedanjih tekmah pod stalnim pritiskom; sam sem večkrat prev- zel nase odgovornost za njihove napake, saj gre za zelo mlade in neizkušene igralce, ki potrebujejo svoj čas za prilagajanje na takšen nivo igre;« je bil prve tekme brez prejetega gola v sezoni vesel Tre- nevski. »Prva tekma brez prejetega gola je kazalnik poti, na tem je treba graditi naslednje korake. Ne smemo se zadovoljiti z eno zmago, nadaljevati je treba v tem slogu. So pa te tri točke v tem trenutku za nas nedvomno zelo dragocene,« je dejan Anton Rogina. Naslednjo srečanje bodo dravaši odigrali v nedeljo, ko bodo v Zavr- ču gostili vodilno ekipo Kalcerja iz Radomelj. Jože Mohorič Jeruzalem Ormož – Riko Ribnica 36:25 (21:15) JERUZALEM: Balent (2 obrambi – 1 x 7 m), Zemljič (7 obramb), Skle- dar (3 obrambe); Bogadi 4, Šošta- rič, Čudič 6 (2), Žuran 7, T. Hebar 5, Šulek 1, Kocbek 5, Munda 1, Kosi 5, Mesarić 1, Krasnič, Ciglar 1, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. RIKO: Bojić (5 obramb), Andolj- šek (1 obramba); Strmljan 2, Hor- vat, Gorenc, Eskeričić 1, Žagar 1, Knavs 2, Ranisavljević 2, Miličević 5, Pahulje, B. Nosan 2, Cimerman, Pucelj 6 (2), Setnikar 2, Atanasov 2. Trener: Damjan Škaper. SEDEMEMTROVKE: Jeruzalem 2/2; Riko 3/2. IZKLJUČITVE: Jeruza- lem 6; Riko 2 minuti. IGRALEC TEK- ME: Rok Žuran (Jeruzalem). Ormoški rokometaši so dobili še tretjo domačo tekmo v tej se- zoni, po Dobovi in Kopru je orožje položila še Ribnica, sicer aktualni državni podprvak. Nazadnje so Ormožani na domačih tleh Ribni- čane premagali pred skoraj petimi leti, natančneje 24. oktobra 2015 (26:23). Izid na tekmi je bil izenačen le dvakrat, in sicer pri rezultatu 1:1 ter 2:2. V 5. minuti je prednost Je- ruzalema že znašala +3 (5:2), v 11. minuti +4 (8:4), v 12. minuti +5 (9:4) in v 15. minuti +6 (13:7). Zadetki so na obeh straneh padali kot po te- kočem traku, Ormožani pa so s pridom izkoristili številne tehnične napake nasprotnikov. V prvem delu 1. polčasa je v dre- su Jeruzalema blestel Rok Žuran, ki je mrežo Nebojše Bojića zatresel kar šestkrat. Kar sedem domačih igralcev se je vpisalo med strelce že v 1. polčasu, kar je dovolj zgovo- ren podatek, da je bila ekipa Jeru- zalema zelo razpoložena. V zadnjih desetih minutah 1. polčasa je na sceno pri Ormožanih stopil še Tilen Kosi s štirimi doseženimi zadetki in vodstvo Ormožanov je v dveh primerih naraslo celo na +7 (18:11 in 21:14). Zares vrhunski 1. polčas domačinov, ki so v vseh elementih igre nadigrali goste, ki se nikakor niso znašli na Hardeku. Tudi v 2. polčasu je bila zgodba identična: Ormožanom je šlo vse kot po maslu, Ribničanom pa ni us- pevalo popolnoma nič in prednost Jeruzalema je strmo naraščala. V 43. minuti je novi semafor v ormoš- ki trdnjavi že kazal + 10 (28:18), naj- višjo prednost +12 pa so gostitelji imeli v štirih primerih (32:20, 33:21, 34:22, 36:24). V 2. polčasu sta pri domačih zab- lestela še mladinska vratarja Aleš Zemljič (6 obramb v 2. polčasu) in Alen Skledar (3 obrambe v 2. pol- času). Veselje v domačem taboru in na tribunah športne dvorane Hardek je bilo po odmevni zmagi nepopisno. V 5. krogu Jeruzalem odhaja v Novo mesto, saj gostuje pri ekipi Krke. Uroš Krstič torek  29. septembra 2020Šport14 Nogomet  2. SNL, 9. krog »Ne spomnim se, kdaj sem se v zadnjih desetih letih tako veselil kakšne zmage« Rokomet  NLB liga, 1. A SRL (ž) Ormožani »demontirali« Riko Ribnico Foto: Črtomir Goznik Rok Žuran (Jeruzalem Ormož) je Ribničanom nasul sedem zadetkov. Viktor Trenevski, trener Drave: »Ne spomnim se, kdaj sem se v zadnjih desetih letih tako veselil kakšne zmage, kot tokrat v De- kanih. Težko si predstavljate breme, ki smo ga nosili na ramenih. Upam, da je ta zmaga znak za dvig iz dna, čeprav nas čaka še og- romno dela. Opravili ga bomo z veseljem, potrebujemo pa podporo in mir. Navijačem se še enkrat opravičujem za dosedanje poraze, obenem pa jih prosim, da mlade igralce podprejo na naslednjih tek- mah, saj si to zaslužijo. Samo skupaj lahko zaplavamo v bolj mirne vode.« NLB-liga (m) REZULTATI 4. KROGA: Jeruza- lem Ormož – Riko Ribnica 36:25 (21:15), LL Grosist Slovan – Maribor Branik 25:32 (11:13), Trimo Trebnje – Krka 32:27 (13:12), Koper – Lju- bljana 23:24 (13:13), Slovenj Gradec 2011 – Butan plin Izola 29:25 (16:13), Dobova – Celje Pivovarna Laško 22:37 (12:21). Urbanscape Loka – Gorenje Velenje - prestavljena. 1. CELJE P. LAŠKO 4 4 0 0 8 2. TRIMO TREBNJE 4 4 0 0 8 3. GORENJE 3 3 0 0 6 4. MARIBOR BRANIK 4 3 0 1 6 5. JERUZALEM ORMOŽ 4 3 0 1 6 6. SLOVENJ GRADEC 4 2 0 2 4 7. RIKO RIBNICA 4 2 0 2 4 8. BUTAN PLIN IZOLA 4 1 1 3 3 9. LJUBLJANA 4 1 1 2 3 10. KOPER 4 1 0 3 2 11. URBANSCAPE LOKA 3 1 0 2 2 12. KRKA 4 1 0 3 2 13. DOBOVA 4 0 0 4 0 14. GROSIST SLOVAN 4 0 0 4 0 Brežice proti vrhu, remi na »prvoligaškem« derbiju Sedma zaporedna zmaga Kal- cerja, peta Brežic, četrta Krke – to so najimpresivnejše serije najbolj »vročih« drugoligašev v tem tre- nutku. Radomljani pod vodstvom tre- nerja Oskarja Drobneta še naprej vztrajajo pri vrhu, korak z njimi pa drži le še edina neporažena ekipa lige – novomeška Krka. Roltek je imel priložnost za oh- ranitev stika, a je proti Lendavča- nom zapravil vodstvo 4:2. Nafta drugo zaporedno tekmo ni zma- gala in je nemudoma izgubila dve mesti na lestvici. Ni pa še nič izgub- ljenega … V lanski sezoni prvoligaški, letos drugoligaški derbi sta v Velenju od- igrala Rudar in Triglav. Za goste je po posoji iz Olimpije nemudoma zadel Haris Kadrić, a je na koncu ostalo pri delitvi točk. Ekipe se počasi formirajo v zgor- nji, srednji in spodnji del, pet ekip na dnu npr. ločita le dve točki. REZULTATI 9. KROGA: Jadran Dekani – Drava 0:1 (0:0); Roltek Dob – Nafta 1903 4:4 (2:2); strelci: 1:0 Petrovič (15.), 1:1 Vinko (31.), 2:1 Petrovič (33.), 2:2 Paku (42.), 3:2 Zenković (52.), 4:2 Markuš (62.), 4:3 Ubochioma (74.), 4:4 Oštrek (79.); Kalcer Radomlje – Brda 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Blaić (43.), 2:0 Cerar (73.), 2:1 J. Bužinel (90.); Krka – Krško 4:1 (2:1); strelci: 0:1 Pamić (14., z 11 m), 1:1 Huč (30.), 2:1 Filipčič (45.), 3:1 Parris (63.), 4:1 I. Brekalo (86.); Vitanest Bilje – Beltinci Klima Tratnjek 5:2 (3:1); strelci: 1:0 Šturm (3.), 2:0 Humar (38.), 3:0 Matić (40., z 11 m), 3:1 Verunica (43., z 11 m), 3:2 Verunica (46.), 4:2 Matić (55.), 5:2 Breganti (83.). Rdeči kar- ton: Sočič (82., Beltinci); Brežice Terme Čatež – Primorje Emundia 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Pre- danič (67., z 11 m); Rudar Velenje – Triglav Kranj 1:1 (0:1); strelci: 0:1 Kadrić (18.), 1:1 Ov- senek (69.); Šmartno 1928 – Fužinar Vzajem- ci 0:3 (0:0); strelci: 0:1 Trdina (80.), 0:2 Driessen (85.), 0:3 Ćoralić (89.). 1. KALCER RADOMLJE 9 8 0 1 24:6 24 2. KRKA 9 7 2 0 28:10 23 3. ROLTEK DOB 9 6 1 2 27:15 19 4. BREŽICE ČATEŽ 9 6 1 2 12:9 19 5. NAFTA 1903 9 5 3 1 27:10 18 6. VITANEST BILJE 9 5 1 3 15:16 16 7. FUŽINAR VZAJEMCI 9 4 2 3 24:13 14 8. BELTINCI TRATNJEK 9 4 0 5 19:20 12 9. RUDAR VELENJE 9 3 2 4 10:13 11 10. TRIGLAV KRANJ 9 3 1 5 9:13 10 11. PRIMORJE 9 2 3 4 7:13 9 12. KRŠKO 9 2 1 6 10:21 7 13. ŠMARTNO 1928 9 2 1 6 7:27 7 14. BRDA 9 2 0 7 4:25 6 15. DRAVA PTUJ 9 2 0 7 11:20 6 16. JADRAN DEKANI 9 1 2 6 7:10 5 Foto: Črtomir Goznik 19-letni Simon Rogina (modri dres, Drava Ptuj) je z edinim golom na tekmi v Dekanih odločil izjemno pomembno srečanje na začelju lestvice 2. lige. 1. A SRL (ž) REZULTATI 4. KROGA: Velenje – Ptuj 27:24 (11:11), Zelene doline Žalec – Z'dežele 23:20 (7:11), Litija – Izola 15:18 (5:12), Koper – Zagorje 29:30 (16:18). 1. ZELENE DOLINE ŽALEC 4 4 0 0 8 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 3 3 0 0 6 3. KRIM MERCATOR 2 2 0 0 4 4. VELENJE 3 2 0 1 4 5. KRKA 3 2 0 1 4 6. ZAGORJE 3 2 0 1 4 7. IZOLA 4 1 1 2 3 8. Z'DEŽELE 3 1 0 2 2 9. Ž.U.R.D. KOPER 4 0 1 3 1 10. PTUJ 3 0 0 3 0 11. LITIJA 4 0 0 4 0 Rok Žuran, Jeruzalem Ormož: »Odigrali smo eno boljših tekem v zadnjih letih in visoko premagali še enega močnega nasprotnika. V tekmo smo štartali zelo motivirani, kar je bil zraven odlične igre v napadu ključ do naše zmage. Res nam je šlo vse od rok in tokrat bi na Hardeku padel še kak močnejši tekmec, kot je Ribnica.« Damjan Škaper, trener Riko Ribnica: »Zelo mlačno smo začeli tekmo tako v obrambi kot v napadu in to so Ormožani s pridom izkoristili ter hitro ušli na visoko prednost, ki je nikakor nismo mogli več uloviti. Kot radi rečemo, se nam je zgodil 'ekipni samomor'. V svojih vrstah nismo imeli niti enega razpoloženega igralca in žal je bil poraz neizbežen.« Planinska tura po Kočevski poti (Goteniški Snežnik 1289 m, Medvedjek-Žaga 980 m) Sobota, 3. 10. 2020 Potek izleta: četrti obisk Kočevske poti bomo namenili obisku najvišji točki Kočevske planinske poti. Vzpon bomo začeli v Gote- nici, kamor se tudi vrnemo. Povzpeli se bomo do Kamenega zida nad Gotenico z izrednimi razgledi. Po osvojitvi Goteniškega Snež- nika (KT 14) se bomo vrnili po poti do križišča ter nadaljevali do kontrolne točke 15 stare gozdarske koče, Medvedjek. Za pot do Goteniškega Snežnika bomo potrebovali približno 3 ure ter še potem 2 uri do Medvedjeka. Vrnitev bomo opravili v 2 urah. Vzpon in spust trajata približno 7 ur. Tura je večinoma ozna- čena kot lahka planinska pot. Strošek izleta: 26 EUR. Plačana članarina za leto 2020!! Prijave s plačili v pisarni PD Ptuj, Dravska ul. 18, do torka, 29. 9., oziroma pri vodji izleta do konca dneva! Plačilo možno preko Bankaneta TRR 04202-0000493764 pri NKBM, sklic 202010103. Vodja izleta: Jože Dajnko (040 754 499). Planinski kotiček 1. A SRL (ž): klonile v samem zaključku Velenje – Ptuj 27:24 (11:11) ŽRK PTUJ: Pušnik, Tripkovič; Ko- lenko 10(2), Kreft 4, Bedrač 3(1), Luknjar 3, Frangež 2, Krasnič 2, Zajšek, Rozman, Planinc, Cvetko, Mandl, Puž, Irgolič. Trener: Matej Bračič. Ptujske rokometašice so tudi na drugem zaporednem gostovanju ostale praznih rok, čeprav so bile tokrat v Velenju zelo blizu točk. Va- rovanke trenerja Mateja Bračiča so bile v vodstvu celoten prvi polčas, največ z dvema zadetkoma razlike (1:3, 2:4, 3:5, 7:9). Domačinke so prvič prešle v vodstvo šele v 32. minuti (12:11), nato pa so nekaj minut znova pre- vladovale gostje, ki so v 38. minuti vodile 13:16. Tekma se je odločila v zanimivi končnici, saj je bil še v 55. minuti izid poravnan na 23:23. Nas- lednje minute so minile po željah Velenjčank, ki so si priigrale odločil- no prednost 26:23. V domači ekipi je bila najbolj raz- položena Tjaša Smolnikar, dosegla je kar 12 golov, le dva manj je pri gostjah zabila Minea Kolenko. JM Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 15 FC Hiša daril Ptuj – ŠD Mlinše 4:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Rednak (7.), 2:0 Pihler (16.), 2:1 Ceglar (25.), 3:1 Gaj- ser (33.), 4:1 Gajser (38.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjan- čič, Klinc, Pihler, Fleten, Lah, Buko- vec, Gajser, Pauko. Trener: Robert Grdović. Ptujska ekipa je tudi v tretji tek- mi sezone proti doslej neporaže- nim Mlinšam zabeležila zmago in poleg Dobovca ostaja edina s 100 % izkupičkom. Ob tem je pokaza- la precejšen napredek v sami igri, linije so glede na prvo tekmo bolj uigrane, več je gibanja, podaje so bolj natančne … »Resnično napredujemo iz kro- ga v krog, saj po prihodu na Ptuj nismo imeli veliko časa za uigra- vanje. Sedaj smo se že bolje spoz- nali, zato je tudi igra ekipe kom- paktnejša, uigrane imamo nove kombinacije, plod tega pa so zma- ge. Točke edine štejejo, želimo si zmagovati, v vsako tekmo gremo s takšno miselnostjo,« je dejal re- prezentant Jeremy Bukovec in se dotaknil same tekme proti Zagor- janom: »Tekmo smo odigrali od- lično, praktično ves čas smo imeli vse pod kontrolo. Dosegli smo štiri zadetke, a bo realizacijo moramo še izboljšati, saj smo imeli veliko priložnosti.« Domača ekipa je proti golu no- vincev iz Zagorja pritisnila od sa- mega začetka tekme in nizala pri- ložnosti. Vse štiri zadetke je doseg- la iz izigranih akcij, kar je navdušilo tudi kakšnih 100 gledalcev v dvora- ni Ljudski vrt, ki so lahko skozi vseh 40 minut spremljali resnično všeč- no in kakovostno futsal predstavo. Priložnost za igro so v domači vrsti dobili vsi igralci, izpostaviti pa velja peterico Caf, Ručna, Pihler, Gajser in Bukovec »Pošteno bom rekel, da je končni rezultat pravičen. Doma- činom čestitam za super tekmo, tudi mi smo se trudili, a naredili nekaj preveč začetniških napak. Prvi polčas smo odigrali nekoliko preveč ležerno v obrambi, v dru- gem pa smo pri rezultatu 2:1 začu- tili svojo priložnost za preobrat. V ofenzivi pa so nas domačini usta- vili z izjemno izvedenima protina- padoma in vrnitve ni bilo več,« je dejal Gregor Ceglar, trener ekipe Mlinše. V naslednjem krogu bodo Ptujčani doma v petek gostili ekipo Bronx Škofi je. FC Litija – KMN Tomaž Šic Bar 6:0 (5:0) STRELCI: 1:0 Jamnik (1.), 2:0 Lennon (2.), 3:0 Debeljak (14.), 4:0 Šturm (14.), 5:0 Totošković (20.), 6:0 Fideršek (35.). KMN TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Prijol; Marot, Goričan, Plahuta, M. Senekovič, Klemenčič, Vindiš, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser. Varovanci Mateja Gajserja so bili pred tekmo v Litiji pred težko nalogo lovljenja prvih točk, izka- zalo se je, da je bila pretežka. Na gostovanje so se odpravili zgolj z deveterico igralcev, hladen tuš pa so doživeli že v samem uvodu v tekmo, ko so v dveh minutah pre- jeli dva zadetka. Že do polčasa se je prednost domačinov povečala na neulovljivih pet zadetkov. V naslednjem krogu se bodo v Ljutomeru pomerili z ekipo Dobrepolje. Lahko v derbiju začelja pridejo do prvih točk? Jože Mohorič 3. SNL – vzhod REZULTATI 6. KROGA: Dravinja – Podvinci 1:1 (1:0), Šmarje pri Jel- šah – Kety Emmi Bistrica 0:5 (0:2), Koroška Dravograd – Dobrovce 4:3 (3:0), Korotan Prevalje – Zreče 0:1 (0:0), Videm – Rogaška 0:2 (0:1), Šampion – Cirkulane 1:2 (1:0). 1. KETY EMMI BISTRICA 6 6 0 0 20:4 18 2. ROGAŠKA 6 5 0 1 12:3 15 3. ZREČE 6 4 1 1 9:8 13 4. CIRKULANE 6 4 0 2 11:4 12 5. DRAVINJA 6 3 1 2 11:11 10 6. KOR. DRAVOGRAD 6 3 0 3 10:8 9 7. PODVINCI 6 2 1 3 13:10 7 8. KOROTAN PREVALJE 6 2 0 4 8:9 6 9. ŠAMPION 6 2 0 4 9:14 6 10. VIDEM 6 1 1 4 9:16 4 11. DOBROVCE 6 1 0 5 8:20 3 12. ŠMARJE 6 1 0 5 8:21 3 Dravinja – Podvinci 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Čakš (17., z 11 m), 1:1 Koren (49.). PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Vaj- da (od 67. Zamuda Horvat), Orovič (od 80. Anžel), Ziko Zajko, Svenšek, Gojkošek, Koren (od 67. Šegula), Kuserbanj (od 80. Svenšek), Bajraj, Oman. Trener: Aleš Čeh. Podvinčanom še naprej ne uspe ujeti zmagovitega vlaka, iz Sloven- skih Konjic se vračajo (le) s točko. Veliko pripomb so imeli tokrat na odločitve sodniške trojke, ki jo je vodil Damijan Novarlič … »Redko se zgodi, da sem po tek- mi tako jezen na sodnike, tokrat sem – enostavno niso imeli enake- ga kriterija za obe ekipi. Najprej so za domačine dosodili 11-metrovko po domnevnem prekršku v gneči pred našim vratarjem, nato pa ga na drugi strani v našo korist niso niti takrat, ko je našega igralca tekmec očitno ustavil s prekrškom v čisti situaciji za gol. Pa še čisto situacijo ob pobegu proti golu so označili za prepovedan položaj, tako da je bila mera resnično polna,« je najprej izlil iz sebe Aleš Čeh, nato pa se je dotaknil še same igre: »Tekmo smo začeli dobro, nato pa prejeli zadetek, ki nam je na razmočenem igrišču močno otežilo situacijo. V 2. polčasu nam je uspelo po asistenci Oroviča in golu Korena hitro izena- čiti, nato pa so se začeli že prej opi- sani dogodki. Zaslužili bi si zmago, čeprav je bila igra v zaključnem delu tekme precej raztrgana, šlo je 'gor in dol' z obeh strani.« Videm – Rogaška 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Jurkič (19.), 0:2 Go- lob (90.). VIDEM: Banić, Plajnšek, Zdovc, Cafuta, Mesarič, Ovčar (od 84. Lah), Frank Ličina, Krajnc, Plajnšek (od 68. Šlamberger), Gojzdnik, Vrbanić. Trener: Luka Gajšek. V Vidmu so v tem tednu opravili zamenjavo trenerja, Robert Hojnik je odstopil s tega mesta, zasedel pa ga je Luka Gajšek. Proti močni Ro- torek  29. septembra 2020 Šport, rekreacija 15 Futsal  1. SFL, 3. krog Ptujčani ustavili novince, Tomaž domov s pol ducata zadetkov Nogomet  3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj Videm z novim trenerjem, Podvinčani se počutijo oškodovane, Cirkulančani zmagovito Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Boča iz Poljčan so v Super ligi visoko slavili v Apačah. 1. SFL REZULTATI 3. KROGA: Hiša da- ril Ptuj – Mlinše 4:1 (2:0), Litija –Tomaž Šic Bar 6:0 (5:0), Do- bovec – Dobrepolje 12:2 (5:1), Oplast Kobarid – Siliko Vrhni- ka 1:1 (1:1), Bronx Škofi je – Sev- nica 4:7 (2:6). 1. DOBOVEC 3 3 0 0 23:4 9 2. HIŠA DARIL PTUJ 3 3 0 0 16:8 9 3. LITIJA 3 2 0 1 13:7 6 4. MLINŠE 3 2 0 1 8:6 6 5. OPLAST KOBARID 3 1 1 1 8:8 4 6. BRONX ŠKOFIJE 3 1 1 1 11:13 4 7. SEVNICA 3 1 0 2 11:14 3 8. SILIKO VRHNIKA 3 0 2 1 8:9 2 9. TOMAŽ ŠIC BAR 3 0 0 3 4:15 0 10. DOBREPOLJE 3 0 0 3 5:23 0 Nogomet  Pokal MNZ Ptuj, člani RAZPORED 2. KROGA, V TOREK, 29. 9., OB 16.30: Kety Emmi Bistrica – Markovci; V SREDO, 30. 9., OB 16.30: Majšperk picerija Špajza – Drava Ptuj, Cirkulane – Rogoznica Slofi n, Pragersko – Bu- kovci, Makole Bar Miha – Boč Poljčane, Videm – Stojnci, Zavrč – Grajena ANpro, Podvinci – Gerečja vas. Športni napovednik Foto: Črtomir Goznik Nogometaši FC Hiša daril Ptuj (na fotografi ji Rok Rednak, št. 6) še naprej ne poznajo poraza v novi sezoni 1. lige, tokrat so ugnali goste iz Zasavja. Foto: Črtomir Goznik: Derbi kroga 1. lige MNZ Ptuj je bil odigran v Tržcu, vse tri točke pa so domov odnesli gostje iz Grajene. gaški je bilo kljub temu težko priča- kovati pozitiven rezultat. »Osnovna naloga je bila, da igral- ce motiviram in jih taktično prip- ravim za težko srečanje. Zelo sem zadovoljen z videnim, čeprav zaradi tega niso bili nagrajeni s točkami. Dobro so izpolnili naloge, za katere smo se dogovorili, a je ekipa Roga- ške tako kakovostna, da ji je vseeno uspelo slaviti. Prvi gol smo prejeli iz kota, morali bi bolje posredovati,« je dejal Luka Gajšek in se obrnil v prihodnost: »Sedaj nas čakajo tri zaporedne težke in zelo zanimive preizkušnje, najprej v sredo proti Stojncem v pokalu, potem pa s Cir- kulanami in Podvinci v prvenstvu. Prva naloga je, da začnemo igrati bolj enostavno in učinkovito, za- enkrat še enostavno preveč kom- pliciramo. Če nam bo to uspelo, potem se bo tudi krivulja rezultatov obrnila navzgor.« Šampion – Cirkulane 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Mihalič (42.), 1:1 Ce- sar (50.), 1:2 Bojnec (65.). CIRKULANE: Zajc, Cesar, Pal (od 77. Orlač), Lipavšek, Bojnec, Trav- nikar, Zazić, Cimerman (od 90. Ci- merman), Kajzer, Majcen, Toplak. Trener: Damijan Vogrinec. Nogometaši Cirkulan so se hitro pobrali po domačem porazu s Pod- vinci, zmaga v Celju je obogatila njihov točkovni zbir in jih obdržala v zgornjem delu lestvice. »Prvi polčas z naše strani ni bil dober, enostavno smo igrali preveč rezervirano. Ob polčasu smo stopili skupaj in se dogovorili za močnejši pristop, kar je situacijo na igrišču takoj spremenilo v našo korist. Oba gola smo dosegli s prekinitev, prvega iz prostega strela, drugega po podaji iz kota. Zmago bi lahko oplemenitili še z višjo razliko, saj smo imeli še dve 100 % priložnosti, a nam jih ni uspelo realizirati,« je bil s predstavo svoje ekipe zadovoljen trener Cirkulan Damijan Vogrinec. Super liga: dva lokalna derbija, dve tesni odločitvi Krog je minil v znamenju dveh lokalnih derbijev, odigrana sta bila v Gerečji vasi in Stojncih. V Gere- čji vasi so bili gostje s Hajdine v vodstvu večino tekme, ob polčasu celo z dvema zadetkoma prednosti, a so bili domačini dovolj vztrajni in jim je uspelo izenačiti še pred samo končnico. Kapetan Tadej Rozman je za domačine zadel dvakrat. Podobno napeto in izenačeno je bilo v Stojncih, le da so tukaj večino časa v vodstvu preživeli domačini. Še posebej je napeto postalo po 66. minuti, ko je Matjaž Pukšič (Stojnci) prejel drugi rumeni karton. Tudi z igralcem manj so domačini zadeli, kar se je na koncu izkazalo za odlo- čilno prednost. Z igralcem manj so zadeli tudi Bukovčani v Gorišnici, a jim pora- za kljub temu ni uspelo preprečiti. Visoko zmago so v Apačah dosegli igralci Boča, minimalno pa vodilna ekipa Zavrča v Skorbi. Zavrčani se počasi oddaljujejo od tekmecev … REZULTATI 6. KROGA: Gerečja vas – Hajdina 3:3 (1:3); strelci: 0:1 Cesar (13.), 1:1 Rozman (20.), 1:2 Muhič (31.), 1:3 Goričan (45.), 2:3 Ravnjak (68.), 3:3 Rozman (75.); Apače – Boč Poljčane 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Šket (26.), 0:2 Škrabl (72.), 0:3 Jelovšek (74.), 0:4 Grobin (86.); Gorišnica – Bukovci 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Korez (41., z 11 m), 2:0 Primožič (43.), 2:1 Šmigoc (86., z 11 m). Rdeči karton: Medved (54., Bukovci); Stojnci – Markovci 3:2 (1:0); strel- ci: 1:0 Meznarič (15.), 2:0 Vidovič (47.), 2:1 N. Čeh (66.), 3:1 Vidovič (74.), 3:2 A. Čeh (89.). Rdeči karton: Pukšič (66., Stojnci); Skorba – Zavrč 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Lazar (78.). 1. ZAVRČ 6 6 0 0 20:2 18 2. MARKOVCI 6 4 0 2 20:11 12 3. STOJNCI 6 4 0 2 15:13 12 4. BUKOVCI 6 3 1 2 13:13 10 5. BOČ POLJČANE 6 3 0 3 13:9 9 6. HAJDINA 6 2 1 3 15:15 7 7. GORIŠNICA 6 2 1 3 6:18 7 8. SKORBA 6 1 1 4 11:15 4 9. APAČE 6 1 1 4 11:18 4 10. GEREČJA VAS 6 1 1 4 6:16 4 1. liga MNZ Ptuj: Grajeni derbi kroga, Središču lokalni derbi REZULTATI 4. KROGA: Rogoznica Slofi n – Hajdoše 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Stanet (50.), 2:0 Keško (83.). Rdeči karton: N. Glažar (71., Hajdoše); Tržec – Grajena ANpro 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Pihler (50.), 0:2 Zulič (60.); Podlehnik – Majšperk picerija Špajza 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Bratko- vič (4.), 0:2 Bratkovič (28.), 1:2 Mur- ko (93.). Rdeči karton: Kramberger (95., Podlehnik); Ormož – Središče 0:1 (0:1); stre- lec: 0:1 Jaušovec (5.). 1. GRAJENA ANPRO 4 3 1 0 17:4 10 2. MAJŠPERK ŠPAJZA 4 2 1 1 11:6 7 3. TRŽEC 4 2 1 1 8:6 7 4. SREDIŠČE 4 2 0 2 11:9 6 5. ROGOZNICA SLOFIN 4 2 0 2 9:8 6 6. ORMOŽ 4 1 2 1 5:5 5 7. PODLEHNIK 4 1 1 2 5:6 4 8. HAJDOŠE 4 0 0 4 2:24 0 2. liga MNZ Ptuj: prepad med zgornjim in spodnjim delom REZULTATI 4. KROGA: Polskava avtop. Grobelnik – Pra- gersko 1:6 (0:4); strelci: 0:1 Kra- ševec (5.), 0:2 Brumec (13.), 0:3 Brumec (18.), 0:4 Brumec (28.), 1:4 Kos (31.), 1:5 Brumec (63.), 1:6 Vin- diš (85.); Oplotnica – Makole Bar Miha 1:5 (0:1); strelci: 0:1 Peterkovič (37.), 0:2 Peterkovič (53.), 1:2 Šraml (56.), 1:3 Smogavec (62.), 1:4 Jernejšek (79.), 1:5 Korez (85.); Zgornja Polskava – Mladinec Lo- vrenc 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Smoga- vec (23.), 2:0 Puhman (25., z 11 m), 3:0 Puhman (61.); Leskovec – Slovenja vas SMS sanacija 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Krajnc (46.), 2:0 Lesjak (60.), 2:1 Vrečar (81., z 11 m). 1. MAKOLE BAR MIHA 4 3 1 0 17:6 10 2. ZGORNJA POLSKAVA 4 3 1 0 12:4 10 3. PRAGERSKO 4 3 0 1 18:6 9 4. LESKOVEC 4 3 0 1 17:8 9 5. SLOVENJA VAS 4 1 0 3 4:12 3 6. MLADINEC LOVRENC 4 1 0 3 3:12 3 7. POLSKAVA 4 0 2 2 5:12 2 8. OPLOTNICA 4 0 0 4 2:18 0 Jože Mohorič Začetek novega ciklusa z novim selektorjem Jeremy Bukovec, FC Hiša daril Ptuj: »Pod vodstvom novega selektorja Tomislava Horvata smo začeli nov ci- klus priprav za kvalifi kacije za evropsko prvenstvo. Moj vtis je, da smo dobro delali na vsa- kem treningu in na obeh tek- mah s Srbijo, ki smo jo nadi- grali in slavili 4:0 in 5:1. Vzduš- je v reprezentanci je vedno dobro, tudi novi selektor je prinesel nekaj nove energije. Sicer se z njim poznam že od prej, iz dela v Mariboru.« Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  29. septembra 2020Križemkražem16 V okviru projekta Heroji fura- jo v pižamah je minuli teden v ptujskem kinu potekal posvet. Namen je bil vplivati na razmi- šljanje mladih ter s tem prispe- vati k zmanjšanju voženj pod vplivom alkohola. Sočasno je bila izpostavljena generalno škodljiva raba alkohola med mladimi. V sku- pnem cilju so se združili predstav- niki lokalne skupnosti, strokovnja- ki s tega področja, policisti, gasil- ci, predstavniki zavoda Vozim in ostali. Ambasador zavoda Vozim Žiga Breznik je skozi svojo oseb- no zgodbo mlade skušal opozo- riti, kako lahko en sam trenutek ali napačna odločitev spremijo življenje za vedno. Kot je dejal, je zelo pomembno kdaj, s kom in v kakšnem stanju mladi sedejo za volan. Čeprav je to nekaj, kar ne- nehno poslušamo, statistika, za katero stojijo življenja, ostaja ne- izprosna, tudi na našem koncu dr- žave. Komandir Policijske postaje Ptuj Aleksander Lubej je predsta- vil stanje zadnjih štirih let in ugo- tovil, da se je letos na področju vožnje pod vplivom alkohola med mladimi poslabšalo: »Do 20. septembra smo tako obravnavali osem povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola med 18. in 34. letom starosti.« S fotografi jami in videom s kra- jev nesreč je mlade skušal strezni- ti tudi Tadej Korošak, namestnik poveljnika Prostovoljnega gasil- skega društva Ptuj. »Alkohol in volan pod nobenim pogojem ne sodita skupaj. Če se znajdete v situaciji, ko ste nekaj spili, pa imate heroje v pižami – prijatelje in starše, ki jih lahko pokličete. Bodite heroji tudi sami in ne pijte, ko vozite,« je mladim zabičala ptujska županja Nuška Gajšek. Projekt zavoda Vozim, zava- rovalnice Generali in Toyote Slo- venija si prizadeva za drugačen pristop k reševanju problemati- ke pitja alkohola in voženj pod vplivom alkohola. Na Ptuju so ga organizirali v sodelovanju s Cen- trom interesnih dejavnosti Ptuj in Mestno občino Ptuj. Dostopnost alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, uporaba med mladimi in dejstvo, da prepogos- to pijani sedejo za volan, vse to je botrovalo k ustanovitvi inicia- tive za manj voženj pod vplivom alkohola. Projekt so poimenovali Heroji furajo v pižamah. Glasba je naš način življenja in tudi, ko nismo na odru, uživamo skupaj kot pravi prijatelji. Sprva cilji niso bili zastavljeni visoko, a nam glas- bena žilica ni dala miru, zato nas je, kmalu po novem letu, pot za- peljala v studio. Posneli smo svoj prvenec z naslovom Barabe. Pesem govori o tem, kako se dekle zaljubi v muzikanta in o stereotipu, da so vsi muzikanti barabe. Avtor besedi- la je Matej Kocjančič, avtor glasbe Zgodba ansambla Dolenjski veseljaki je po stažu mlada na- rodno-zabavna zgodba, ki pa so jo sestavili sami že prekaljeni muzikanti. Vsi trije so Dolenjci in veseljaki po duši, zato z ime- nom niso imeli težav, ko so se poimenovali Dolenjski veseljaki. Vsi trije tudi prihajajo iz okoli- ce Novega mesta. Matej Škrbec, Simon Potočar in Matej Dragan so se glasbeno preizkusili že v več zasedbah, Mateja pa sta skupaj igrala že v prejšnji skupini, ki je svojo pot zaključila. „Odločila sva se, da bova še nap- rej uživala v glasbi, zato sva se tudi odločila, da bova začela pisati novo zgodbo. Ko sva našla prekaljenega glasbenika in prijatelja Simona, je vse skupaj steklo v pravo smer,“ sta povedala Mateja, zaslužna, da je narodno-zabavna scena bogatej- ša za novo skupino. Basist Matej Škrbec je najmlajši član zasedbe, s svojim vokalom daje posebno moč ansamblu. Harmonikar in klavi- aturist Matej Dragan z vokalom v ansamblu posega po najvišjih višinah. Eden izmed najboljših kitaristov narodno-zabavne glasbe Simon Potočar pa je tisti, ki s pr- vim basom pobarva oba tenorja. „Vsi smo bili složni, da v prvi vrsti širimo slovensko narodno-za- bavno glasbo, brez težav pa posega- mo tudi po zabavnem repertoarju. kitarist Simon Potočar, aranžma pa je delo celotnega ansambla. Po prvi polki je v začetku poletja luč sveta ugledal še valček z naslovom Moje ljubice. Avtor besedila in glasbe je Simon Potočar, aranžma pa je znova prispeval celoten ansambel. Pesem govori o treh ljubicah, ki pa to sploh niso. Te ljubice so v bistvu žena, hčerka in harmonika. Naša glasba temelji na triglasnem petju in na zakladnici slovenske narodno-zabavne glasbe. Obsežen je tudi naš zabavni repertoar. Po- nosni smo, da vso glasbo izvajamo v živo,“ so svojo glasbo predstavili Dolenjski veseljaki. Nastopajo po celi Sloveniji, z veseljem se odzivajo na vsa vabi- la. Vsak nastop je unikaten in po svoje posebno doživetje, pravijo. Narodno-zabavna glasba je njihov način življenja in sprostitev v tem norem tempu življenja. Sloven- ska narodno-zabavna glasba se ne razvija v po njihovem v čisto pra- vi smeri, zato se poskušajo držati prave, tradicionalne slovenske na- rodno-zabavne muzike. Sicer pa bodo to njihovo odločitev najbolje ocenili poslušalci. Za vse ansamble je festival zagotovo posebno doži- vetje, res pa je, da je to odločitev vsakega ansambla posebej. Če bi prejeli povabilo na ptujski festival narodno-zabavne glasbe, najstarej- ši tovrstni festival v Sloveniji, bi se zagotovo odzvali in prebili led tudi na tem področju. Po prvi polki in prvem valčku bodo letos posneli še drugi valček. Glasba je pripravlje- na, čaka jih samo še studijski del, da skladbo posnamejo. V času korone so se držali vsak zase in tako vzdrževali kondicijo. Takoj po sprostitvi prvega vala koronakrize so posneli svoj prvi valček. Nestrpno pa tako kot vsi glasbeniki čakajo nastope v živo in druženje z vsemi, ki jim je blizu njihovo muziciranje oz. narodno- -zabavna glasba. Foto: zasebni arhiv Ansambel Dolenjski veseljaki Ptuj  Heroji furajo v pižamah Alkohol in vožnja ne gresta skupaj »Polagam vam na srce: zaradi majhne neumnosti in trenutka nepazljivosti si ne splača komplicirati življenja. Energijo, ki sem jo sam porabil za proces rehabilitacije, je bolj smiselno porabiti drugje, na primer v športu,« so besede, ki jih je mladim na predstavitvi svoje življenjske izkušnje namenil Žiga Breznik. Pri 20 letih je doživel hudo prometno nesrečo, v kateri je utrpel poškodbo hrbtenjače. Foto: David Osterc Posvet Heroji furajo v pižamah v Mestnem kinu Ptuj Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Dolenjski veseljaki Po prvi polki še prvi valček Zakaj pijani sploh sedejo za volan Dijaki ptujske Gimnazije, ki so sodelovali na posvetu, so skupaj z ostalimi udeleženci izpostavili probleme, s katerimi se soočajo pri iskanju varnih možnosti prevoza. Iskali so tudi možne rešitve in se strinjali, da je vsaka boljša od vožnje pod vplivom alkohola. Prepričani so, da je alkohol preveč dostopen in družbeno preveč sprejemljiv. K izboljšanju stanja bi po njihovem lahko vplivala le poostritev zakonodaje, več osveščanja ter organizacija javnih prevozov v času izvedbe večjih prireditev. Vesna Marinko, predstavnica Javne agencije RS za varnost prometa, je namreč opozorila, da se večina nesreč, v katerih so udeleženi mladi, zgodi v zgodnjih jutranjih urah, ob vikendih: »Imenujemo jih tudi disko nesreče, saj so to nesreče, ki se zgodijo na poti z zabav. Zanimivo je tudi to, da mladi staršem predlagajo, naj jim bodo vzor in da si želijo, da se tej problematiki nameni več časa. Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  29. septembra 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: rulada: 6 jajc, 14 dag sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 11 dag moke, 1 pecilni prašek, marmelada za premaz (malinova, jagodna, marelična ...); krema: 0,5 l sladke smetane, breskve iz kompota (pločevinka pribl. 800 g), 2 jogurta, sladkor po okusu, 4 žlice soka iz kompota, 2 vrečki želane v prahu (ali 12 lisčev). Rulado spečemo kot običajno. Namazano, zvito in ohlajeno razrežemo na slab cenmeter debele kose, vsakega posebej pokapljamo s sokom od kompota in zložimo v skledo, ki je po obliki podobna polkrogli, tesno drugega ob drugem. (Skledo 'za vsak primer' obložimo s foli- jo za živila, da pozneje sladico lažje zvrnemo iz posode.) Za kremo stepemo sladko smetano. Posebej zmešamo jogurt in namočeno želano; dodamo 4 žlice soka od kompota, vmešamo stepeno sladko smetano in na koncu še na drobne koščke narezane breskve iz kompota (lahko uporabite tudi drugo vrsto sadja). Breskov nadev naložimo do vrha obložene sklede in poravnamo. Sadno bombo pusmo v hladilniku čez noč, da se nadev strdi. Zvrnemo jo na velik krožnik. TOREK SREDA ČETRTEK prežganka, testenine s porom in slanino, kumarična solata, puding polnjena paprika, pire krompir, kompot milijonska juha, puranji naravni zrezek, dušen riž, zelena solata, jabolčni zavitek PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK grahova kremna juha, ocvrt osličev file, krompirjeva solata, palačinke pasulj s kranjsko klobaso, jogurtovo pecivo kostna juha, pečena svinjska rebra, pražen krompir, endivija, breskova ruladna bomba krompirjeva kre- mna juha, rižota s piščančjimi kocka- mi, paradižnikova solata, jogurt s sadjem Breskova ruladna bomba Testenine s slanino in porom Tako, kot se je začelo, se je poletje tudi končalo. Vedite, da zebe tudi vrtnine, zato se ne čudite, če bodo toploljubne rastline res zaključile svojo letošnjo pot na vrtu. Kljub temu bi mnogi še vedno želeli kaj posejati na vrtu. Seveda so klasične vrtnine, ki jih posejemo, motovilec, zimska solata in špinača, manj znana, a zelo priljubljena je tudi rukola in azijske listnate rastline, še manj znan pa je zimski portulak. Vsi ljubitelji mesečne redkvice lahko še vedno sejete tudi to. Priporočam dva termina za setev zimske solate Zimska solata najlepše prezimi v sta- nju 3–5 listov. Kdaj jo je najbolje pose- jati, da bo šla ravno pravšnja v zimo, je v naših krajih že skoraj umetnost. Vre- me se je toliko spremenilo, da je zelo težko napovedati, kdaj se bo končala jesen in začela zima, zato je najbolje, da zimske sorte solate sejete v dveh terminih. Prvi je ravno zdaj, konec sep- tembra. V primeru hladnega oktobra bo ta termin pravšnji. Če pa bo jesen spet dolga in topla, boste to solato pojedli kot berivko. Prevelika bo slabo prezimila in spomladi precej hitro tudi zbolela in je ni smiselno ohranjati za vsako ceno. Drugi termin pa je sredina oktobra. Ta bo idealen v primeru dol- ge jeseni in mile zime. Zimsko solato posejte v vrste. Tako boste veliko lažje spomladi posevek opleli, predvsem pa okopali, prezračili zemljo, ki se pozimi vedno zbije. Spomladansko okopavanje, rahljanje tal je nuj- no za zdrav in dober pridelek. Presajanje, razsajanje sadik naredimo vedno spomladi, ne zdaj v jeseni. Direktno posejane rastline najbolje prezimijo. Prekrivanje z agrokoprenami čez zimo je potrebno samo, če imajo rastline manj kot tri liste. Sama ga drugače ne priporočam, saj povzroči samo več gnitja in težav. Vsekakor pa je smiselno del posevka pokriti po prvem spomladanskem okopavanju, rahljanju zemlje. Pri nas se prodaja seme petih sort prezimne solate, verjetno pa kakšen vrtnar že prodaja tudi sadike prezimnih roze- tastih sort. Dve sta mehkolistni, to sta zelenolistna nansen in rdečelistna zimska rjavka. Prva dozo- ri zimska rjavka, za njo pa nansen, razlika je cel teden ali celo več. Najpogosteje pa se pri nas sejejo krhkolistne sorte, to so posavka, vegorka in bistra. Posavka in vegorka izvirata iz Hrvaške, bistra pa je sad slovenskega dela in pridnih rok. Kmalu za nansen bo zacvetela vegorka, ki je rumeno-ze- lene barve z nekaj lisami oz. pegami po listih. Njena glava ni nikoli trdno sklenjena, zato jo porežite dovolj hitro. Nekaj dni za vegorko bo zacvetela še posavka. Ima zelen list, nekoliko temnejši od naše ljubljanske ledenke. Tudi na bolezni je nekoliko bolj odporna kakor vegorka. Bistra je sloven- ska sorta s Kozjanskega, zacveti še nekoliko kasneje, če je ne boste gnojili. Če vas bo premamilo in ji boste pognojili, pa bo bistra hitro zacvetela, tudi zbolela bo hitreje. Je pa svetlozelena sorta z velikimi glavami in rahlim rdečkastim robom. Ima odličen okus. Vse tri sorte, predvsem pa bistro lahko od januarja naprej sejete tudi v rastlinjak, vse do konca aprila tudi na prosto. Zimski portulak Je sorodnik poletnega užitnega tolščaka. Že ime pove, da gre za rastli- no, ki jo pridelujemo v zimskem času. Nadomesti lahko motovilec, odlična je zato, ker dobro pokrije gredice in v zimskem času varuje našo zemljo pred nevšečnostmi, ki jih prinaša zim- sko vreme. Je zelena rastlina z manjši- mi, zelenimi, srčastimi listi, ki jih uživa- mo podobno kakor motovilec. Zelene lističe in mlade poganjke uživamo v svežih solatah, lahko pa jih kuhamo tudi kot špinačo. Obrezujemo čim mlajše liste, užiten in predvsem zelo dekorativen pa je tudi cvetoč. Zimski portulak vsebuje veliko koristnih sno- vi, znano je, da naj bi vseboval askor- binsko kislino, vitamin A in železo. V zimski prehrani je dober tudi zato, ker vsebuje veliko vitamina C, poleg železa pa tudi magnezij. Sejemo ga na sončne grede, prav posebej pa svetu- jem setev v rastlinjake. Tako, kakor za večino vrtnin svetujem, da ga sejemo v vrstice, da lahko zemljo po vsaki rezi prerahljamo. Odlično se obnese v rastlinjaku, kjer ga lahko režemo skoraj celo zimo. Je prezimna rastlina, zato ga režemo tako v jeseni kakor potem še spomladi. Na prosto ga sejemo od konca avgusta do sredine oktobra, v rastlinjake pa lahko še cel oktober, pogosto tudi v novembru. Setev v rastlinjaku lahko ponovite tudi v februarju ali marcu. Sejemo ga 10–20 cm narazen med vrstami, v vrsti pa na gosto. Obiramo mlade liste, ki jih uživamo sveže, sproti, lahko celo kar v rastlinjaku kot mladi zajčki. Posebej koristen je za otroke. Navadite jih nanj, naj se jim zdi zanimiv, pa ga bodo zagotovo radi jedli tudi na različnih namazih. Gnojenje posevka ni potrebno, zadošča zaloga hranil v tleh, spomladi okopljemo, lahko zalije- mo s koprivnim pripravkom. Zeleni nasveti Vrt se počasi prazni, še vedno pa bi mnogi radi kaj posejali Sestavine: 2 stroka česna, 1 por, 2 žlici olja, 1 ščepec soli, 100 g slanine, 100 g smetane za kuhanje, 50 ml juhe, 500 g testenin, 100 g kisle smetane. Poljubne testenine skuhamo po navodilih. Por operemo in narežemo na kolobarje. Slanino narežemo na majhne koščke. V ponvi zagrejemo olje in oboje prepražimo oz. dušimo nekaj minut, prilijemo juho in dušimo še 5 minut. Nato primešamo obe vrs smetane. Kuhane testenine (mi smo uporabili metuljčke) dobro odcedimo in jih primešamo omaki, da se pre- pojijo s smetano in drugimi sestavinami. Foto: Miša Pušenjak Bela gorjušica je zelo uporabna, tudi za razkuževanje tal. Foto: Miša Pušenjak Korenček še vedno lahko tudi posejete Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  29. septembra 2020Ljudje in dogodki18 Ko je torej postalo jasno, da njihovih duševnih pomanjkljivosti ni mogoče ozdraviti, ampak s po- sebnim poukom toliko izboljšati, da se bodo ti otroci usposobili za določen obrtni poklic in karseda samostojno živeli, so po posame- znih evropskih državah začeli za- nje prilagajati pouk. Tudi v sloven- skih deželah se je razvoj zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami začel v drugi polovici 19. stoletja, vendar, kot ugotavlja dr. Dunja Dobaja z Inštituta za novejšo zgodovino, so v tem obdobju posvečali skrb predvsem gluhonemim, slepim in slabovidnim, vzgojno zanemarje- nim otrokom in otrokom s težko motnjo v duševnem razvoju. Ločevanje otrok dojemali kot ponižujoče »Za otroke z lažjo motnjo v du- ševnem razvoju pa je bil šele leta 1911 ustanovljen prvi pomožni razred na današnji osnovni šoli Prule v Ljubljani in leta 1913 še v Mariboru. Ob koncu prve svetov- ne vojne smo tako v Sloveniji imeli dve osnovni šoli s prilagojenim programom, ki sta vse do konca 20. let prejšnjega stoletja, ko je bila ustanovljena pomožna šola v srbskem Zemunu, tudi ostali edini v jugoslovanskem prostoru.« Toda idejo o pomožni šoli so ljudje sprejeli z najmanj mešanimi občutku, če ne že prav odklonilno. »Ločevanje otrok so namreč doje- mali kot ponižujoče. Otroci, ki so obiskovali pomožne šole, so bili po- gosto zasmehovani, zato jih starši niso želeli pošiljati vanje. Tudi zato so učitelji v pomožnih šolah sprva pristajali na t. i. pospeševalni pouk, kar je pomenilo, da so otrokom z enakimi sredstvi kot v ljudski šoli pospešeno 'vlivali' znanje, da bi jih lahko kar najhitreje vrnili v ljudsko šolo. Takšna metoda se je seveda pokazala za povsem neuspešno, zato so se pedagogi sčasoma poe- notili, da je s psihološkega stališča ponovna vrnitev otrok iz pomožne v ljudsko šolo nemogoča.« Samostojna organiziranost požela uspehe V korist svojih otrok so pomo- žne šole takrat izvedle samostojno organizacijo ter s tem začele doži- vljati uspehe, saj so javnost prep- ričale o koristnosti svojega dela. K razvoju pomožnega šolstva je veliko pripomogel razvoj socialne misli, torej javna skrb za socialno ogrožene, zlasti za otroke. Na- stajati je začela pomožnošolska literatura, oblikovala so se društva za pomoč otrokom z motnjami v duševnem razvoju pa tudi društva pomožnošolskih učiteljev. V svoji raziskavi, ki jo je objavila pod nas- lovom Razvoj pomožnega šolstva v Sloveniji v obdobju med obema vojnama s poudarkom na pomožni šoli v Mariboru, Dunja Dobaja raz- kriva, da so bili izdelani učni načrti za pomožno šolo, ki so se uporab- ljali še v obdobju med obema voj- nama. Državne oblasti evropskih držav so imele sprva do pomožne- ga šolstva sicer zadržan odnos, a so vseeno sprejemale odredbe v njegovo korist, po letu 1900 tudi s pomočjo zakonodaje. Koristna socialna ustanova, ne kaznilnica »Otroke so razvrstili glede na nji- hov duševni razvoj in sposobnosti. Iz ljudskih šol so bili odstranjeni vsi tisti, ki niso sodili v njihov delok- rog: slepi in slabovidni, gluhonemi in otroci z motnjami v duševnem razvoju. Cilj je bil, da ima vsaka skupina otrok prilagojen pouk ob upoštevanju njihovih posebnosti. Na ta način je bilo tudi točno dolo- čeno, kdo sodi v pomožno šolo, in sicer so bili to otroci, ki zaradi mo- tenj v duševnem razvoju ne more- jo slediti pouku v ljudski šoli in ne dosegajo njenih učnih ciljev, tem- več potrebujejo poseben pouk. Ta pouk pa je moral biti konkreten, strnjen in celosten, poudarek je bil na razvijanju ročnih spretnosti. Zaradi specifi ke dela je bilo lahko v razredih največ 15 učencev, za katere se je v tistem času reklo, da so slabo nadarjena deca, pod to označbo pa se je razumelo otroka, ki je 'pod normalno nadarjenostjo navadnega človeka, pa ne tako nizko, da bi ga mogli imenovati sla- boumen'. V pomožno šolo so bili torej sprejeti samo otroci z blažji- mi motnjami v duševnem razvoju, ki so ob prilagojenem pouku lahko končali šolanje, medtem ko so ot- roke s težjimi motnjami v dušev- nem razvoju poslali v zavod.« Zanimivo je, da sta si obe slo- venski pomožni šoli, ki so ju morali otroci obvezno obiskovati do 14. leta starosti, prizadevali, da bi s svojim pozitivnim delom in odno- som do učencev razbili stereoti- pne predstave o pomožni šoli. Uči- telje ljudskih šol sta zato pozivali, naj pomožne šole ne dojemajo kot »nekako kaznilnico, s katero bi žu- gali otrokom, ki zaradi duševnih pomanjkljivosti ne morejo slediti pouku na ljudski šoli, ampak naj jo smatrajo za res koristno socialno ustanovo«. Slovenija  Ljubljanska in mariborska pomožna šola prvi v nekdanji skupni državi Šola za slabo nadarjeno, a ne slaboumno deco Evropa se je začela z otroki z motnjami v duševnem razvoju ukvarjati po letu 1864, ko je dozorelo spoznanje, da ne sodijo v ljudsko šolo, saj ne mo- rejo slediti pouku in s tem zavirajo učni proces. Foto: INZ Dr. Dunja Dobaja: »Otroci, ki so obiskovali pomožne šole, so bili pogosto zasmehovani, zato jih starši niso želeli pošiljati vanje.« Najprej sta se na štajerskem koncu Slovenije v prizadevanja za pridobitev sežigalnice podala Maribor in Ptuj. Sedaj je ta interes izražen tudi v Kidričevem (povedal minister Vizjak ob obisku Spodnjega Podravja dne 4. 9. 2020). Tako je konkurenca znotraj tega dela Štajerske zelo velika. Vsak od teh treh najbrž ne more biti uspešen za pridobitev istovrstne sežigalnice. Če pa bi se vsak zadovoljil s svojim deležem, lahko postanemo dežela sežigalnic – pri Kidričevem smo lahko razbrali interes za sežigalnico nevarnih odpadkov, pri Ptuju interes za odstranjevanje odpadnega blata, obstaja že sežigalnica nevarnih odpadkov v Račah. Ali pa lahko v enem od zainteresiranih krajev postavijo sežigalnico, v kateri bodo sežigali mešanico vseh vrst odpadkov. Nekaterim se zdi zelo primerna lokacija v Kidričevem. To je lokacija, kjer že kopičijo nevarne odpadke. Ta lokacija je znotraj ograjenega tovarniškega kompleksa in je tako odmaknjena od oči javnosti. Za povrh pa na tej lokaciji deluje podjetje Saubermacher, avstrijskega porekla, ki se ukvarja z nevarnimi odpadki. Iz primera cementarne v Anhovem, katere lastnik je sedaj iz tujine, bi se že morali naučiti, da trpi lokalno prebivalstvo, odpadke pa tja v veliki meri vozijo na sežig iz tujine. Si res želimo biti nerazviti tretji svet, ki ga izkoriščajo razvitejši? Zakaj se neprestano govori o sežiganju odpadkov, ki je že zastarel način ravnanja z odpadki? Komu bo to koristilo? S sežiganjem se uničuje surovine, ki so v odpadkih. Namesto da bi te surovine izkoriščali, bi jih uničevali. Sežig pa ni čudežna rešitev, s katero se odpadkov enostavno znebiš, temveč po sežigu ostane zajeten delež pepela (okrog četrtina trdnega odpada, ta pepel vsebuje tudi nevarne snovi), v zrak pa poleg neželenega toplogrednega ogljikovega dioksida (njegove količine bi morali zmanjševati, ne pa povečevati) izhaja še množica drugih snovi, tudi takih, ki so zdravju zelo škodljive (ogrožajo celoten živi svet – tudi živali in rastline). Zdravstveni problem emisij sežigalnic so obravnavali 22. 11. 2019 na srečanju o kemijski varnosti s tematiko: vpliv sežiganja odpadkov na okolje in zdravje. To srečanje v Ljubljani je združilo različne strokovnjake v zvezi s sežiganjem odpadkov v Sloveniji, tudi zdravnike. Razpravljavci so opozorili, da izpusti sežigalnic vsebujejo rakotvorne snovi, snovi v izpustih pa povzročajo še bolezni srca in ožilja, pljuč, živčevja, motijo plodnost in razvoj plodov. Pri sežiganju nastajajo zelo majhni delci (ultrafi ni delci), ki pa so zelo škodljivi, ker najgloblje prodrejo v telo. Na tem srečanju je zahteve predpisov s področja varstva okolja na tematiko sežiganja predstavil predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, ki pa ni prisostvoval razpravam drugih razpravljavcev, ki so opozarjali na posledice nevarnih izpustov iz sežigalnic. Potrebno je opozoriti tudi na odsotnost predstavnikov občin, ki so izrazile interes za gradnjo sežigalnice. V demokratični družbi ni sprejemljivo, da tisti, ki se zavzemajo za sežigalnico, niso pripravljeni niti poslušati o drugi plati sežiganja odpadkov. Namesto v uničevanje surovin s sežiganjem usmerimo svoj trud v to, da bomo proizvedli čim manj odpadkov – tiste, ki jih bomo, pa morajo biti taki, da jih lahko predelamo. Evropska strategija za plastiko prelaga na proizvajalce plastičnih mas odgovornost in jih poziva, da se sami zavežejo k spremembi proizvodnje plastičnih izdelkov na tak način, da se jih bo dalo reciklirati; v nasprotnem primeru bodo zakonodajne zahteve vse bolj in bolj stroge, kar pa lahko tista podjetja, ki na to ne bodo pripravljena, zelo prizadene (nadaljnji razvoj se torej usmerja tako, da bo vedno manj odpadkov za sežig). Če se bo zgradilo sežigalnico, bo ta morala biti polno zasedena, ker bo drugače delala z izgubo. Se bo potem uvažalo odpadke, da bo sežigalnica rentabilna? Zakaj se ne govori o drugih rešitvah? Proti koncu lanskega leta smo lahko večkrat slišali, da naš Institut Jožef Stefan razvija proces katalitične depolimerizacije za predelavo odpadkov v sintetično gorivo. Po takratnih informacijah bi to naj bil proces z dokaj nizko porabo energije, brez strupenih plinov. O predelavi odpadkov v sintetična goriva smo lahko slišali govoriti tudi prejšnjega državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor. Zakaj nič ne slišimo o drugih možnostih; o novih postopkih, ki snovi vračajo v obtok? Sežiganje pa snovi ne vrača v nadaljnji obtok, temveč nastajajo odlagališča pepela (odlagališča uničenih surovin) in izpusti emisij v okolje. Komu bi koristila gradnja sežigalnic? Zdravju ljudi zagotovo ne. Mnogo let se v naši državi skoraj nič ni počelo glede preprečevanja nastajanja odpadkov in ustrezne predelave odpadkov. Sedaj pa naj državljani čutimo krivdo za nakopičene odpadke, posledično se naj čutimo dolžne, da z odprtimi rokami sprejmemo način reševanja problematike odpadkov s sežiganjem odpadkov. Ker pristojni prej niso opravili svojega dela, naj mi sedaj odprtih rok sprejemamo zastarele načine. Smo res dolžni čutiti popolno ustrežljivost zastarelim načinom, ker prej pač niso opravili svojega dela? (pa bi ga tudi sedaj radi opravili s čim manj napora) Star pregovor pravi: »Oprostite, da me je ugriznil vaš pes.«. Ali ta pregovor o pretirani ponižnosti še vedno drži? Upam, da ne drži vsaj v primerih, ko gre za naše zdravje, zdravje naših otrok in vnukov (in naslednjih generacij). UR Pisma bralcev Želimo živeti v deželi sežigalnic? Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  29. septembra 2020 Ljudje in dogodki 19 Ptuj  Svetovni dan turizma Turizem na največji preizkušnji V nedeljo, 27. septembra, obeležujemo svetovni dan turizma. Ta je bil letos na eni največjih preizkušenj. V Sloveniji so to panogo praktično pred propadom rešili turistični boni. So- časno pa se je marsikaj spremenilo; tudi spoznanje turistič- nih delavcev, da ne gre staviti zgolj na tuje, butične goste in da so domači turisti še kako pomembni. „S turistično sezono smo zadovoljni, ugotavljamo, da je bila soli- dna. Celo presenetila nas je. Na začetku epidemije nas je bilo strah, da bomo spadali med tista mestna jedra, v katerih se boni ne bodo koristili v veliki meri. Zelo hitro se je pokazalo, da naši ponudniki dobro delajo. Nekateri le nekaj odstotkov manj kot lani. To pome- ni, da so boni veliko pomagali ponudnikom nočitvenih kapacitet, da preživijo to leto in da snujemo turizem na novo,“ ugotavlja Tanja Srečkovič Bolšec. Ob tem dodaja, da so ponudnike nočitvenih kapa- citet naprosili, naj turiste spodbujajo, da obiščejo lokalne gostince, trgovce in na ta način pomagajo tudi njim. Zelo velik vpliv na odlično obiskanost Ptuja pa so imele Terme Ptuj, saj je to v ponudbi mesta velika dodana vrednost. Odpadel tranzit, bistveno manj tujih gostov Svetovna pandemija pa je turistične delavce opozorila na en še kako pomemben segment, ki so ga številni zapostavljali: da se pri promociji nikakor ne gre usmerjati le v tuje goste, pač pa tudi na do- mači trg. Temu tudi na Ptuju prilagajajo ponudbo. Priznavajo, da so imeli dobro pripravljeno butično ponudbo, a da je ta bolj dosegljiva tujim turistom. Zato so se letos raje posvetili doživetjem, ki so bolj dostopna domačim gostom in so v destinaciji ponudili 12 različnih možnosti. „Specifi ka letos je, da je odpadel skoraj celoten tranzit. Ponudniki ugotavljajo še eno razliko v primerjavi s prejšnjimi leti, in sicer da so se kapacitete polnile z danes na jutri, da rezervacij za več mese- cev naprej ni bilo veliko,“ letošnje spremembe povzema direktorica ptujskega Zavoda za turizem. Ker je še veliko neizkoriščenih bonov, računajo na pozitiven trend tudi v prihodnjih mesecih. „Upamo, da bodo jesenski meseci morda še boljši kot prejšnja leta. Če se ukrep koriščenja vavčerjev morda še podaljša do pomladi, bi to bilo zelo dobro za naše mesto. Takrat bi lahko rekli, da smo dobro delali in preživeli. Bo pa naslednje leto specifi ka, ker ne gre računati na po- moč države. Treba se bo postaviti na noge,“ poudarja Srečkovič Bolšečeva. Pozitivno bo na slovenski turizem predvidoma vplivalo dejstvo, da bo Slovenija naslednje leto gastronomska regija. V drugi polovici prihodnjega leta pa predsedujemo tudi Evropski uniji. Na račun tega pričakujejo predvsem goste tako imenovanega kongres- nega turizma. Foto: ČG Letošnje leto je pred turistične delavce postavilo številne izzive. Z ustanovitvijo učnega podjetja oz. zadruge so dijaki povezali raz- lične ideje in interese v skupni cilj – to je oživitev mesta Ptuj. Oblikovali so številne (izvedljive) aktivnosti, ki bi se lahko na Ptuju izvajale, od gastronomske ponudbe do pros- točasnih dejavnosti. Kot je poja- snila ravnateljica Darja Harb, si na šoli ves čas prizadevajo, da dijaki izhajajo iz lokalnega okolja. »Ves čas skušamo oblikovati takšne ide- je, ki bi lahko pripomogle k oživitvi mesta, in če bo v desetih letih ena ideja padla na plodna tla, smo že nekaj naredili. Želimo si, da smo kot šola prisotni v lokalnem okolju, nekdo pa bi moral udariti po mizi in končno udejanjiti katero izmed naših idej,« je prepričana Harbova. Ptujski ekonomisti prejeli mini gazelo A medtem ko so učna podjetja ekonomske šole oz. njihove ideje prezrte na občinski ravni, je njiho- vo delo vedno znova nagrajeno na državnem ali mednarodnem nivo- ju. Tako si je učno podjetje Coff e- e&cups po naše prislužilo prizna- nje za najaktivnejše učno podjetje. Med 110 registriranimi učnimi pod- jetji v Sloveniji so dijaki prejeli mini gazelo za uspešno poslovanje v šolskem letu 2019/20. Ptuj  Dijaki ustanovili zadrugo Mladi Poetovio Mladi si želijo biti (u)slišani Pomemben del učnega programa ekonomskih šol so učna podjetja. Letos so srednješolci ustanovili zadrugo Mladi Poetovio kooperativa in razvili vsto- pnico Poetovianko, ki povezuje različne aktivnosti v najstarejšem mestu. Foto: Ekonomska šola Ptuj Učno podjetje Coffee&cups po naše si je prislužilo priznanje za najaktivnejše učno podjetje. Tapetnik pri Klinčevih pa je bil že dedek, ki je obrt odprl leta 1956. Primož je tako že tretja generaci- ja tapetnikov v družini Klinc. „Za prevzem družinske obratovalnice se ni bilo težko odločiti, saj sem v tem že zgodnjega otroštva. Če te nekaj veseli, pa sploh ni težko. Ko na koncu vidiš izdelek, ki je izpolnil tvoja pričakovanja in pričakovanja naročnika, kupca, je to nekaj naj- lepšega v poslu, ki ga opravljaš. Naša glavna dejavnost je oblazi- njeno tapetništvo. Usmerili smo se na fotelje, zofe, dvosede, trosede, Ptuj  Primož Klinc uspešno nadaljuje družinsko tradicijo »Če te nekaj res veseli, sploh ni težko!« Mladi podjetnik je družinsko obratovalnico s tradicijo tapetništva in izdelave korantij prevzel pred dob- rim letom. Oče Marko jo je vodil in v njej delal polnih 38 let in še nekaj povrhu. Tudi sedaj še pomaga z nasveti in z delom. Tako se ena od danes že defi citarnih dejavnosti, za katero tudi ni več izobraževanja, ohranja še naprej in bodočnost gradi z novimi izzivi sodobnih trendov, materialov in tehnologije. Foto: Črtomir Goznik Primož Klinc nadaljuje družinsko tradicijo tapetništva in izdelave korantij očeta Marka, ki je bil podjetnik dobrih 38 let. Z nasveti in tudi sicer pa pomaga v delavnici še naprej. Večina njihovih izdelkov gre na tuje Kar 80 % svojih izdelkov prodajo na tuje. Dizajn razvijajo v sodelovanju s partnerjem vsaki dve leti. Ko ga razvijejo, sledi izdelava po naročilu, fotelji, zofe, dvosedi. Vsako leto katalog svojih izdelkov na ta način dopolnjujejo. „Ko delaš za tujino, spoznavaš trende in kako mora biti izdelek izdelan, da so zadovoljni. Kontrola je pogosta, preden gre v končno izdelavo. Kar zadeva same trende v tujini, linije niso toliko pomembne, kot so pomembni dizajnerji, njihova imena. Podobno kot je to pri oblačilih. Doslej smo sodelovali že s štirimi dizajnerji iz Francije, Nigerije, Anglije in Slovenije. Trg pa je tisti, ki pokaže dizajnersko ime. Meni osebno so všeč vsi izdelki, ki jih naredimo, ker ima vsak nekaj svojega, značilnega, svojo noto,“ je o delu za tuji trg povedal Primož Klinc. Foto: Črtomir Goznik Avtotapetništvo, restavratorstvo, izdelava korantij ... Ukvarjajo se tudi z avtotapet- ništvom, z izdelavo ponjav, cerad za kombije. Občasno tudi z resta- vratorstvom. »To je zanimivo delo, da odpreš stari izdelek in popraviš vzmeti oz. kar je pač potrebno za tiste, ki jim stari izdelek nekaj pomeni. Tradicija naše družine in našega dela pa je tudi izdelava korantij. Tudi z njo je začel že de- dek. Tudi to je zanimivo delo, ni monotono. Vedno je nekaj nove- ga, vedno poskušamo na maski dodati nekaj novega, razviti nekaj novega. Izdelujemo jih iz naravnih materialov. Ko v pustni povorki vi- diš toliko korantij, ki si jih izdelal, si prav tako zadovoljen kot z vsakim drugim izdelkom, ki zapusti našo obratovalnico,“ je še povedal mla- di podjetnik Primož, ki ima jasne cilje za prihodnost: »Pomembno je, da se razvijaš, da napreduješ tehnološko, z računalniško pod- poro, in dizajnersko, da lahko trgu ponudiš izdelek višjega cenovnega razreda!« Kljub modernizaciji piko na i daje ročna spretnost Za tuji trg želijo v tapetništvu Klinc delati tudi v prihodnje. Naj bo delo v delavnici še tako modernizi- rano, pa je na koncu v tapetništvu še vedno tako, da je ročna spret- nost tista, ki da piko na i vsakemu oblazinjenemu izdelku kot tudi drugim, ki prihajajo iz njihove de- lavnice. Zelo so ponosni na svoje zaposlene, ki obvladajo vse te ve- ščine. ki jih izdelamo v celoti, od ogrodja do obleke. Pri naročilih iz tujine dobimo samo oblikovno skico. Mi jo na novo izrišemo, z ogrodjem, nadaljujemo z mizarskim delom (pripravljanjem lesa) za oblazi- njenje, pri katerem uporabljamo različne materiale, od usnja, do tkanin. Le-te nam v večini dobav- ljajo distributerji iz Slovenije, nekaj usnja pa je tudi iz Italije. Pretežno uporabljamo kakovostnejše mate- riale. Kakovostni materiali in ka- kovostni izdelki so vodilo našega dela,« pravi Primož Klinc. Lenart  Sanacija čistilne naprave Menjali tudi kanalizacijske cevi Nedelujoča čistilna naprava v Voličini je občinski upravi že dalj časa povzročala glavobol, saj so krajani pritiskali nanjo. Slednjič se je v proračunu našel denar tudi za to prepotreb- no investicijo. Sredi letošnjega junija je izvajalec – koprsko podjetje CID čistilne naprave – začel rekonstrukcijo, ki je ocenjena na skoraj 240.000 evrov. Gradbena dela so te dni v zaključni fazi, kmalu pa bo sledila montaža tehnoloških elementov za čiščenje odpadnih voda. Če bo šlo vse po načrtih, bo čistilna naprava končana konec oktobra, po- skusno pa naj bi začela obratovati takoj v začetku novembra. Hkrati bodo od naselja Voličina do čistilne naprave zamenjali tudi kanalizacijski vod, saj je obstoječi dotrajan in na nekaterih mestih poškodovan, predvsem pa narejen še iz zastarelih cementnih cevi. Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  29. septembra 2020Križemkražem20 GSPAN, Alfonz - naš literarni zgodovinar, VAI, Steve - ameriški rockovski kitarist, SIMENON, George - belgijski pisec kriminalk o inšpek- torju Maigretu SLIKOVNA KRIŽANKA IGRE S PALICO Fo to : v se P ro fim ed ia KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (74.) Že tedne oprezam za gejšami (izšolane plesalke, glasbenice in duhovite sogovornice, ki so ne- koč veljale za glamurozno družbo pomembnežem). Naletela sem sicer tako na ženske kot tudi na moške v kimonu (tradicionalno oblačilo, nekoč vsakdanje, danes del narodne noše), prisostvovala tradicionalni poroki, si ogledala boj sumoborcev, vendar nežne gejše, skrite pod številnimi plastmi kimona, bledega obraza in krva- vordečih ustnic, še nisem srečala. Misteriozne umetnice so očitno dobro skrite pred radovednimi očmi javnosti. Čeprav je zlata doba gejš vse- kakor že preteklost, zna Japonska ohranjati svojo bogato kulturno dediščino na številne načine. Eden izmed njih so pisani festivali, ki jih obstaja več tisoč, med seboj pa se močno razlikujejo. Običajno festi- val sponzorira lokalno svetišče ali tempelj, organizira pa ga lokalna skupnost. Energični plesalci na ulicah Kočija privabijo oboževal- ce iz vse države – festival Josakoi je eden najbolj priljubljenih na Japonskem. Parada se vije skozi mesto, kot da bi se mi japonska kultura želela predstaviti kar sama od sebe. Tam so ženske v pisanih opravah, strastni plesalci mahajo s pahljačami, v lokalu na desno se prodajajo mača sladice (posebna vrsta japonskega zelenega čaja), malo naprej po ulici pa je zname- niti bar s sušijem. Koči je v času fe- stivala Japonska v malem. Vsako ekipo plesalcev sestavlja do 150 članov vseh starosti, njihovi kostu- mi pa segajo vse od tradicionalnih do modernih. Dogodek s svojo energijo spominja na naš fašenk, a namesto krofov mesto ponuja več kot 3.000 različnih vrst hrane in izdelkov iz vsega otočja. Prava gurmanska pustolovščina! Foto: M. Toplak Koči, Japonska Podlehnik  Ženska s podeželja Helena Krajnc – Lenka Rada je doma, a še raje gre med ljudi Hudomušna sogovornica, mojstrica rulad, šivilja, ljudska pevka … vse to in še mnogo več je Helena Krajnc – Lenka iz Zgornjega Leskovca pri Podlehniku. Nedavno je obeležila 70 let, a na jubilej in številke se Krajnčeva ne ozira, njen pogled je usmerjen v naravo, ki jo vedno znova navda z ustvarjalnim navdihom. Foto: Zdenka Golub Helena Krajnc je gospodinja, žena, mama treh otrok in babica petim vnukom. Poleg gospodinj- skih opravil je še skrbna vrtnarka, saj okoli njene hiše ne manjka cve- tja, njen odnos do okolja pa so opa- zili tudi v domačem turističnem društvu, ki jo je nagradilo s prizna- njem za najbolj urejeno hišo v obči- ni. Rada poprime še za šivanko in se usede za šiviljski stroj. »Lenka si je še kot mlado dekle želela, da se izuči za šiviljo, toda žal ni bilo časa in ne možnosti. Tako je naredila le tečaj za šiviljo, kupila šivalni stroj in šivala ter delala popravila na otro- ških oblačilih. Vedno je bila iznaj- dljiva in je običajno iz starih oblačil sešila vsakemu kaj novega,« je po- vedala Zdenka Golub iz Turistične- ga društva Podlehnik. Danes veze prte, šiva predpasnike, dela izdel- ke iz lesa, gumbov, največ spomin- kov pa naredi iz lesa vinske trte, ki ga najprej obdela, nato še okrasi. Ptuj  Učiteljice zašile 1.200 mask Dva tedna so rezale in šivale V 14 dneh je 13 učiteljic OŠ Ljudski vrt zašilo 1.200 zaščitnih mask. Delo so opravile v prostem času, prostovoljno. Nagrada je bila aplavz učiteljskega zbora in zadovoljstvo otrok. Pisali smo že, da je Mestna obči- na Ptuj blago za nakup mask fi nan- cirala iz proračuna, nato pa so pri šivanju pomagale prostovoljke. V OŠ Ljudski vrt so se učiteljice orga- nizirale same. Kupile so potrebno blago, ga preprale, zlikale, razre- zale in zašile. Delale so dva tedna, zašile 1.200 mask v treh različnih velikostih ter devetih različnih barvah, vsak oddelek ima namreč svojo barvo in vzorec blaga. Nato so maske še enkrat polikale in zložile v vrečke. Vodja projekta je bila učiteljica mate- matike in fi zike Majda Švagan, ki je ravnateljici Tatjani Vaupotič Zemljič na vprašanje, ali naj maske enako kot drugod zašijejo prostovoljke pod okriljem občine, odgovorila, da so časi pač takšni, da je treba narediti tudi kaj prostovoljno in izven svojih okvirjev. »Resnično sem ponosna na svoj kolektiv, pa tudi otrokom veliko pomeni, da so jim maske zašile učiteljice. Drži, da naše maske nimajo certifi kata, ampak zagotovo pa zadržijo ka- pljični prenos med dvema osebama, kar je tudi osrednji namen maske,« je dodala Vaupotič Zemljičeva. Foto: OŠ Ljudski vrt je nima več. Zato svoje izdelke rada podari sorodnikom, prijateljem in znancem,« je pojasnila Golubova. Krajnčeva je rada doma, ampak še raje gre med ljudi, saj je vesele narave. Tako je že pet let v pevski skupini ljudskih pevk Leskovčank, je članica več društev v občini in da – tudi zbirateljica starih predme- tov. In ne, nismo še končali, kaj vse počne in kje vse sodeluje Helena Krajnc – Lenka, ženska s podeželja. Dela tudi okvirje za slike, šiva zave- se, aranžira, izdeluje slike iz suhega cvetja, piše in riše po steklu, piše verze in pesmi … Povrh vsega pa je Lenka, kot jo kličejo znanci, tudi mojstrica rulad, ki so zadnje čase že zatonile v pozabo. To biskvitno pecivo umetelno sestavlja v naj- različnejše oblike dreves, debel, panjev, iz njih pa naredi tudi kaj šaljivega. »Nekaj časa je imela tudi dopolnilno dejavnost, po bolezni Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 29. septembra do 5. oktobra 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺ €€  Bik  ☺☺☺ €  Dvojcka  ☺☺ €€€  Rak  ☺☺☺ €  Lev  ☺ €€€  Devica  ☺☺☺ €€  Tehtnica  ☺☺ €€  Škorpijon  ☺☺☺ €  Strelec  ☺☺ €€  Kozorog  ☺ €€€  Vodnar  ☺☺ €  Ribi  ☺☺ €€€  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 29. september 09:00 Dornava, dvorec, strokovni posvet Presek ustvarjene krajine, arhitekture in likovne umetnosti – primer grofi ce Marije Ausperg Attems 16:00 Hvaletinci, bio kmetija Forstnerič, izdelovanje biodinamičnih preparatov, izdelovanje regratovega, kamiličnega preparata in gnoj iz roga 17:00 Panorama, Ptuj, javna predstavitev arheoloških izkopavanj na Panorami 17:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, odprtje razstave Anke Krašna – Retrospektiva 17:00 Ptuj, dominikanski samostan, Štajerski forum – podjetniško regionalno srečanje, Kam z odpadki na Ptuju? V sežigalnico? Četrtek, 1. oktober 13:00 Ptuj, Golf igrišče, 21. tradicionalni golf turnir za prvenstvo občine Hajdina 17:00 Ptuj, razstavišče Knjižnice I. Potrča, predavanje Na poti k sebi – Psihična travma Petek, 2. oktober 11:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, predavanje Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije Mestni kino Ptuj Sreda, 30. september: 20:00 Mladi Ahmed. Četrtek, 1. oktober: 19:00 Otvoritev nove sezone: Pogled v zakulisje kina. Petek, 2. oktober: 17:00 Troli na svetovni turneji; 19:00 Vojna z dedkom; 21:00 Milost. Prireditvenik Foto: ČG 6 8 3 7 5 9 4 6 3 7 6 1 5 7 8 4 4 7 8 8 1 9 7 4 7 6 3 9 torek  29. septembra 2020 Za kratek čas 21 Najbrž si tisti, ki doma kuhate za svoje družinske člane, to vprašanje velikokrat postavljate. Konec koncev je pri tem treba na marsikaj misliti (in to vsak dan, večkrat na dan): kaj trenutno raste na vrtu, kaj se najde v hladilniku, shrambi in zamrzovalniku, kaj smo ta teden že jedli, da se ne bomo ponavljali, koliko časa imamo za postavanje ob štedilniku, kaj imajo naši lačneži radi in česa sploh ne jedo, ne nazadnje pomislimo tudi na to, ali se da neko jed enostavno pogreti, če se vam dogaja tako kot pri nas, da med časom, ko pride h kosilu prvi, in časom, ko je lačen zadnji, lahko mine tudi pet ur. (In vas potem zadnji, za katerega ste hranili kak lep košček mesa, ob svoji vrnitvi obvesti, da je danes že nekaj pojedel.) Ste tudi vi v svoji kuhinji podlegli sodobni ‚prehrambeni modi‘, da mora biti na jedilniku (mehiška) tortilja, (kitajski) piščanec v voku, (ameriški) hamburger (ne tisti nemški iz Hamburga!), (grški) tzatziki, (italijanska) pica ..., pa pri tem pozabili,kaj ste jedli v svojem otroštvu? In si ob skoraj vsaki hrani postrežete še s kečapom, začinite jedi curryjem, k dušeni zelenjavi prilijete sojino omako. Vam jedi, kot so krompirjev kropec, špehova tiva, mlečni murki, oženjeni žganci, zlevanka, oškorož, gerpa, krvni tamrli ..., še kaj pomenijo? Saj sem tudi jaz, star človek, navajen na kmečko hrano (in kmečko delo, čeprav sem se mu rad izognil, ker ‚sem se moral učiti‘) pri svojem dedku in babici, že skoraj pozabil na marsikatero obliko priprave hrane v naši mladosti. Ampak oni dan sem se, ob pogledu na polne grede endivije, spomnil, da smo v našem otroštvu jedli solato endivijo z nekim toplim prelivom. In sem malo pobrskal po spominu (in tudi po spletu, priznam) ter našel navodilo za to hrano. Špehova tiva! Vam rečem, človeku se kar naenkrat zbriše kakih 50 let, ko usta zaznajo okuse izpred pol stoletja! Zakaj sem pomislil na že skoraj pozabljene okuse svojih prednikov? Nedavno sem slišal, da bo Slovenija kmalu evropska kulinarična prestolnica. Evropa bo torej prišla k nam jest. Pa me prav zanima, kaj bodo štajerski mišelini in mišelinke dali na slovenske krožnike. Upam, da ne kak karpačo iz hobotnice, pico lükarico ali ptujske lignje ... Za šankom Špehova tiva Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 5. oktobra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Anže Kaučič, Ormož. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  29. septembra 2020Poslovna in druga sporočila22 (6. – 11. 10. 2020) Obvestilo o prestavitvi potovanja zaradi izrednih razmer epidemije covid-19 Zaradi trenutnih razmer v zvezi s širitvijo in preprečevanjem okužb z novim koronavirusom covid-19 smo žal primorani jesensko potovanje na Korčulo med 6. in 11. 10. 2020 prestaviti na kasnejši termin. Potovanje bomo izvedli takoj, ko bo to možno in v času, ki bo najprimernejši za Korčulo. Pri tem bomo upoštevali tudi vaše želje in predloge. S spoštovanjem, Temna Luna 5, d. o. o., PE ATP, Turistična agencija ATP in Radio Tednik Ptuj, d. o. o. • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  29. septembra 2020 Oglasi in objave 23 Nikdar te ne bomo pozabili. Spomini nam lepšajo dan, te vedno ob sebi čutimo, kot smo nekoč tvojo dlan. ZAHVALA ob izgubi drage žene, mame, babice in botre Danice Polajžer, roj. Rižnar IZ CIRKULAN 53A 17. 8. 1952–16. 9. 2020 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter izrečena sožalja. Žalujoči: vsi tvoji najdražji ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice Terezije Zelenko IZ SAKUŠAKA 33 Isk reno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutnih stali ob strani ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi tvoji najdražji Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal. V SPOMIN Danes minevata dve leti žalosti, odkar si nas zapustil, naš dragi Franc Ranfl IZ MURETINCEV Ostali so spomini in tiha bolečina ... Vsi tvoji Marija Gabrovec, roj. Prašnički, Medribnik 25, roj. 1930 – umrla 18. septembra 2020; Terezija Zelenko, roj. Arnuš, Sakušak 33, roj. 1928 – umrla 21. septembra 2020; Hasan Kajtazović, Ptuj, Ilčeva ul. 9, roj. 1941 – umrl 21. septembra 2020; Frančiška Levičnik, roj. Žni- darič, Ptuj, Kajuhova ul. 3, roj. 1929 – umrla 17. septembra 2020; Marija Kosič, roj. Šut, Kajžar 60, roj. 1942 – umrla 21. septembra 2020; Jože Družovič, Sedlašek 66, roj. 1969 – umrl 22. septembra 2020; Vladimir Lajh, Dornava 137a, roj. 1937 – umrl 23. septembra 2020; Stjepan Petrinec, Nova vas pri Ptuju 84a, roj. 1944 – umrl 23. septembra 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKETADEJ POGAČARVse družinske skrivnosti velikega zmagovalca Toura de France MATEJ TONIN Od Kučanovega sina do Janševega ministranta: NSI vrnil v objem SDS TOMAŽ KAVČIČ V gosteh pri glavnem chefu Gostilne pri Lojzetu na dvorcu Zemono MIHA PREINFALK Zgodovinar o rodbini Auersperg in gospodih Turjaških v srednjem veku Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM odojke po ceni 3 €/kg, pitan- ce 1,9 €/kg, odstavljene plemenske svi- nje 1,2 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. NESNICE, v 19. tednu, grahaste, črne in leghorn, prodajamo. Za rjave pa spreje- majo naročila. Tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. Vsako sredo ZA ZVEZDE V ponedeljek, 24. avgusta, smo se poslovili od dolgole- tnega ravnatelja Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Ivan Lovrenčič, za domače Janko, se je rodil v delavsko kmečki družini kot peti otrok. V osnovno šolo je hodil v Trnovski vasi. Kakor hitro je znal prebrati prve črke, se je zanj svet odprl in razširil. Hitro je prebral šolsko knji- žnico, kot vzoren ministrant pa je dobil dostop tudi do župnikove. Po končani osnovni šoli se je na priporočilo domačega župnika vpisal v Srednjo versko šolo v Vipavi in jo uspešno končal. Vendar se ni odločil za študij na Teološki fakulteti, ampak je končal študij enopredmetne zgodovine na Filozof- ski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral 27. 6. 1978. Za diplomsko nalogo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Že 15. avgusta 1978 je začel delati v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Za leto je njegovo strokovno delo prekinilo služenje vojaškega roka, ki je trajal od 4. 12 1979 do 21. 11. 1980. Ob vrnitvi na delo v ptujski arhiv je postal odgo- voren za najobsežnejše gradivo upravnih fondov. Za krajše obdobje je zapustil arhiv in odšel delat v prosveto in se zaposlil v Srednješolskem centru Ptuj, kjer je poučeval zgodovino od 1. 9. 1982 do 31. 12. 1985. V času 1984–1985 je posle vršilke dolžnosti ravnateljice ptujskega arhiva prevzela Kristina Šamperl Purg. Uspelo ji je prepričati Ivana, nekdanjega so- delavca, ki je poznal problematiko arhivske stroke, ptujskega arhiva, pred- vsem pa je bil domačin, ki je dodobra poznal lokalne razmere, da se prijavi na mesto ravnatelja. Ivan Lovrenčič se je prijavil na razpis, dobil podporo kolektiva, občinske konference SZDL Ptuj, ki je takrat podeljevala mnenje o kandidatih za vodilna delovna mesta in postal ravnatelj Zgodovinskega ar- hiva na Ptuju in je na tej funkciji ostal enaindvajset let, od 21. januarja 1985 do 28. februarja 2006. Njegovo delo v arhivu je pustilo v Zgodovinskem arhivu trajen pečat. Me- njala se je generacija arhivarjev, ki se je pomladila in povečala. Njegova intelektualna širina in odprtost sta delavcem omogočili sodelovanje, izobra- ževanje, lastno vključenost v tokove slovenske arhivistike, ki je bila takrat v veliki razvojni fazi. Arhiv je pestila kronična prostorska stiska. Da je omogočil nemoteno delo arhiva, je v letu 1992 uspel adaptirati kleti pod arhivom in stanovanje v prizidku, s čimer je arhiv pridobil prostor za delo s strankami in nekaj skladiščnega prostora v kleti, za katero smo vsi vedeli, da je lahko le začasna rešitev problema. Leta 2004 in 2005 je začel s pogajanji z Mi- nistrstvom za kulturo Republike Slovenije, da je arhivu dodelilo prostore v stari opuščeni vojašnici in da je bila izdelana gradbena dokumentacija za adaptacijo stavbe. Kot zgodovinar je imel občutek kdaj in zakaj je čas za politično spremembo zrel. Med letoma 1989–1990 so se začele ustanavljati prve stranke, ustvarjati so se začeli temelji nove slovenske demokratične družbe in Ivan Lovrenčič je skupaj s somišljeniki, intelektualnim jedrom Ptuja bil med ustanovitelji Slo- venske demokratične zveze na Ptuju in nekaj časa tudi njen predsednik. Leta 1990 je bil na volitvah 8. aprila prvi na listi Slovenske demokratične zveze, kjer je bil izvoljen v občinski družbenopolitični zbor. Že na konstitutivni sej je bil z večino glasov izvoljen za prvega predsednika družbenopolitičnega zbora Ptuj, Skupščine občine Ptuj, predsednik komisije za lokalno samoupravo. Ko so se leta 1994 na novo formirale nekatere občine, je Ivan kandidiral kot kandidat LDS za župana nove občine Destrnik-Trnovska vas. Mandat je dobil Franc Pukšič, Ivan Lovrenčič je postal prvi predsednik občinskega sveta Destrnik-Trnovska vas. Kasneje je s funkcije odstopil in se s politiko ni ukvarjal nikoli več. V njegovih zadnjih letih dela v arhivu je njegovo delo bilo že zaznamovano z boleznijo, ki ga je začela počasi in vztrajno načenjati, zato je bil invalidsko upokojen 31. 12. 2012, s 1. 1. 2013 pa mu je prenehalo delovno razmerje v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Za Ivana Lovrenčiča zagotovo velja, da je bil eden iz kroga omikanih in izo- braženih Slovenjegoričanov, ki mu življenje ni bilo prizanesljivo. Bil je človek velike ljubezni, ki je veljala predvsem njegovi družini. Marija Hernja Masten Zgodovinski arhiv na Ptuju In memoriam IVAN LOVRENČIČ (*3. 4. 1954, Ptuj † 21. 8. 2020, Ptuj), diplomirani zgodovinar, arhivist, ravnatelj Zgodovinskega arhiva na Ptuju med letoma 1985-2006 Štajerski TEDNIK torek, 29. 9. 2020  COLOR CMYK stran 24 Samo v Evropi je na letni ravni zavržemo okoli 88 milijonov ton. Po ocenah Evropske okoljske agencije vsako leto zavržemo prib- ližno tretjino pridelane hrane, nič kaj boljše pa niso številke iz Slove- nije. Kot je razvidno iz tabele stati- stičnega urada, je v letu 2018 nas- talo skoraj 139.900 ton odpadne hrane, od tega več kot polovica v gospodinjstvih. Vsak prebivalec je v povprečju »ustvaril« za 68 kilo- gramov hrane, ki je ni pojedel, am- pak jo je zavrgel. Zavržena hrana pa je sporna tako z moralnega in socialnega vidika kot tudi z vidika porabe naravnih virov. Posredno škodljivo vpliva na okolje tudi zara- di uporabe pesticidov in gnojil ter zaradi emisij toplogrednih plinov, ki nastajajo bodisi zaradi procesa pridobivanja hrane, na primer pri reji živali, bodisi zaradi predelave ali odstranjevanja odpadne hrane – pri kompostiranju in odlaganju odpadne hrane. Pri tem pa ne gre pozabiti še na dejstvo, da hkrati z zavrženo hrano zavržemo tudi delo, torej čas in znanje, ter ener- gijo, ki sta bila vložena v pripravo hrane. Organizacija združenih narodov (OZN) je zato prisluhnila pobudi Argentine in letošnji 29. septem- ber razglasila za prvi mednaro- dni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani. Na ta dan bodo potekale akcije ozaveščanja o tem izzivu, intenzivno in vse- stransko pa se bodo iskale tudi možne rešitve. Hrana se namreč izgubi ali zavrže na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano: na kmeti- jah, pri transportu, obdelavi, pre- delavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju, največji delež odpadne hrane pa, kot rečeno, nastaja v naših gospo- dinjstvih. Združeni narodi so si za- dali cilj, da bi na Zemlji do leta 2030 prepolovili količino odpadne hrane na prebivalca in zmanjšali izgube vzdolž celotne dobavne verige, temu cilju pa sledijo tudi članice Evropske unije. V Sloveniji bo tako 29. sep- tembra organiziran poseben dogo- dek, na katerem bodo zavedanje o problemu odpadne hrane izposta- vili vsi deležniki v verigi preskrbe s hrano. Vsak posameznik pa lahko v lastnem gospodinjstvu prepreči nastajanje odpadne hrane, s čimer prihrani tudi denar in varuje oko- lje, in sicer tako, da načrtuje svoje nakupe in preveri datume živil, postreže manjše obroke, ponovno uporabi ostanke hrane ali pa jih za- mrzne, ostanke sadja in zelenjave pa lahko uporabi za kompost ozi- roma hrano za vrt. Kot smo že poročali, je država namenila 250.000 evrov iz proračun- skih rezerv za sofi nanciranje nabave najnujnejšega pri sanaciji nastale škode, do katere bodo upravičeni najbolj prizadeti prebivalci občin Ormož, Cirkulane, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Videm in Zavrč. Šele prispele vloge naj bi pristojnim službam pokazale celotno sliko posledic neurja in razsežnosti gmotne škode. Ker tega podatka doslej še nimajo, so zaenkrat nastavljeni okvirni kriteriji, ki jih je predstavil Dragomir Murko, vodja Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje: »Pomoč se bo delila glede na povzročeno škodo, socialno-ekonomski status prosilcev, že prejeto pomoč občine, delodajalcev, donatorjev ali izplačane odškodnine zavarovalnic.« Na koncu bodo odločale občine Po občinah se bodo formirale humanitarne komisije, ki bodo odlo- čale o merilih za delitev sredstev. V njih bodo sodelovali predstavniki občin, Rdečega križa in Slovenske karitas. »Najprej bodo vse prispele vloge skupaj pregledali, nakar bodo izdelali fi nančna merila, po katerih se bodo sredstva izplačevala. V nadaljevanju bodo pripravili oziroma izdali sklepe komisij po občinah, ki jih skličejo za skupen pregled vlog in dodelitev humanitarnih sredstev. Vloge bodo po kriterijih škode in po socialnih kriterijih razvrstili v razrede pomoči, k predlogu porazde- litve sredstev pa bodo občine podale soglasja,« je napovedal Murko. Škoda mora biti dokazana Upravičenci bodo v vlogi morali natančno zabeležiti, kakšno škodo so utrpeli in kakšno pomoč potrebujejo. Komisije bodo namreč zah- tevale dokazni material, kot so fotografi je, ki pričajo o nastali škodi, računi opravljenih storitev ali nakupa materialov, ki so bili opravljeni po 30. avgustu. Naposled pa naj bi predstavniki občin sodili o resnič- nosti podanih podatkov. Pomoč bosta na koncu razdelili RK in Slovenska karitas. Upravičenci bodo pomoč prejeli zgolj pri eni od organizacij, pri po- deljevanju pa bodo pozorni na skupno višino pomoči, ki jo bo oškodo- vani prejel iz različnih naslovov. Le-ta ne sme preseči vrednosti škode. Odpadna hrana, Slovenija 2017 2018 SKUPAJ (v kg/preb.) 64 68 SKUPAJ (v tonah) 131.761 139.856 … nastala v proizvodnji hrane (v tonah) 10.485 10.839 … nastala v distribuciji in trgovini z živili (v tonah) 13.115 13.763 … nastala v gostinstvu in strežbi hrane (v tonah) 40.568 42.071 … nastala v gospodinjstvih (v tonah) 67.594 73.182 Vir: SURS Danes bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Naj- nižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, ob morju okoli 11, v alpskih dolinah malo nad 0, naj- višje dnevne od 15 do 19 °C. V sredo bo delno jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Slovenija, Podravje  Prvi mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane Zavržemo kar tretjino pridelane hrane Čeprav je proizvodnja hrane zadostna, je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. K temu nesmislu pripomore globalna krivica z neenako razporeditvijo hra- ne, poglavje zase pa je tudi naš odnos do hrane in količina zavržene hrane. Foto: M24 Foto: M24 Rojstva: Danijela Kodrič, Dobrina 3, Žetale – dekli- ca Evelin; Vanja Roze, Hardek 19a, Ormož – deklica Zarja; Mateja Kokot, Lancova vas 38, Videm pri Ptuju – deklica Špela; Nina Čuš – deček Zar; Ljulj- zime Selimi – deček Kian; Kaja Krajnc – deklica Pia; Helena Erjavec – deček Jan; Tanja Ovčar – deček Tilen; Dragica Premuž – deklica Emily; Tamara Hr- ženjak – Inaj; Maja Šela – deček Liam; Katja Bolcar – deklica Jara; Tjaša Kos Strašek – deklica Aja; Bar- bara Krajnc – Lia. Poroka – Ptuj: Jožef Hliš in Doroteja Chomicki, Po- povci 14a. Sp. Podravje  V teku zbiranje vlog za pomoč po neurju Vloge je treba oddati do konca septembra Oškodovani v avgustovskem neurju morajo vloge za pomoč oddati do konca septembra (torej le še jutri) na občinah, ob- močnih enotah Rdečega križa ali Karitasa. Šele na podlagi prejetih vlog bodo pristojni določili pogoje o dodeljevanju sredstev posameznikom. Foto: KG Pomoč tudi v materialni obliki Oškodovanci v vlogi lahko označijo, kakšno pomoč potre- bujejo. Izberejo lahko prehrambne pakete, ozimnico, odeje, oblačila, strešne elemente, okna in vrata, drugo notranjo opremo, materiale za sanacijo sten in tal, plačilo storitev za sanacijo strehe ali fi nančno pomoč za že izvedena dela in nakupe materiala.