MOSCANSKA ©IM) (Pl©®? glasilo občinskega odbora szdl moste-polje LETO III. Tretje leto Dve leti je pravzaprav kratka oba. Vendar več kot dovolj dol-la' da se lahko izoblikujejo jas-J* stališča, orientacija, Jiziogno-bor — nelce9a bsta. Toliko <• ker 9re v našem primeru 9a J6 Pred približno v dret jim letom narekoval polo-1 sam in je uredništvo to jas-Povedalo v uvodniku k 1. šte->>Prva številka naj bo spod-in vsem tistim, ki morejo — da h tudi morali — sodelovati, bo naš list kot skupna za-^Va tudi v tem pogledu naša ^npnost.« iz te zavesti se je tudi jJaLU nekaj Moščanov in popn-n 0 2a delo pri »Moscanski skup-lni,K' Pozivalo pa vedno k soae-ra^n]u tudi vse tiste, ki jim je j 1 naše komune poštena, jasna bHo^ebična skrb. Uredništvo je in je še danes trdno pre- v f°pravičuje svoj naslov. In ko ske etiem letu obstoja »Moščan-nn. .skupnosti« razpravljamo o Pe(l tUstavi’ k* ji je dal osnovni Polir prav vsestranski družbeno ha* *ni in gospodarski razvoj ne,e dežele (in tudi naše komu-vert Se Uredništvo toliko bolj za-jiean smernic, ki jih je nakazal Pa > kongres ZKJ, predvsem motnja plenuma CK ZKJ, pis-Spiif ZKJ in Titov govor v iann' ^šina je skupnost ob-Upr.^’,. aktivnih proizvajalcev in s/cj Rijavcev, ki jim je vsestran-hoVaazvoj naše družbe tudi nji-na& jPfebna skrb. Preneseno v nto&n’ ki je seveda le ena od Od uresničevanja zgornje- da 2„ela: kdorkoli čuti potrebo, do^i razvoja stvari sdme odprtnese sv°j delež, ima vedno f^Sn.ie strani našega lista. Pravo-besnri’ javna, odkrita in jasna vred,,aje bila in bo vedno tista balisti*’ ^ odlikuje novega so-abi-l-neOa človeka: občana in dobul e °bčine bomo tako •>& H- tične °ziroma ponekod tudi kri-Oa rin?rfS07e in ocene trenutne-kdie Tudi tu in tako se Uk rin^dtična zrelost in moralni našega občana. v * , i6anKvet^fm tetu obstoja »Mo-v° zn n skupnosti« želi uredništ-^idsiir, Poudariti: to glasilo je he jn občanov, odraža naj uspe-^Ujemni^' s katerimi se sre-jznio ln ji!i tudi skupaj rešu- t> nal. objektivno sliko položaja n* komuni. Ta slika zahteva OKTOBER 1962 ŠT. 10 RAZPRAVA O PREDOSNUTKU USTAVE 22. oktobra je bila v dvorani kulturnega doma na Pokopališki cesti razprava o predosnutku Ustave za občinski politični aktiv. Razpravo je vodil tajnik LS LRS dr. Miha Potočnik. V svojih izvajanjih je nakazal tovariš Potočnik značilnosti in novosti predosnutka Ustave. Referatu pa je sledila živahna razprava. V zadnjem tednu je bilo v delovnih organizacijah in krajevnih organizacijah SZDL že 16 javnih razprav o novi Ustavi. Za prihodnji teden pa jih je najavljenih 11. Na sliki: Dr. Miha Potočnik odgovarja na vprašanja diskutantov, na levi pa je novi predsednik ObO SZDL tovariš Jože Cvetkovič Naloge komunistov v organih družbenega upravljanja Družbeno upravljanje, realizacija načrta, znižanje proizvodnih stroškov, realizacija in povečanje izvoza, decentralizacija po podjetjih — vse to so danes živa vprašanja v slehernem delovnem kolektivu, ki terjajo mobilizacijo vseh sil. saj gre za odločen boj v nadaljnjem razvijanju našega družbenoekonomskega sistema. Vloga komunistov pri tem ni majhna, saj so jim VII. kongres in zadnji plenumi CK ZKJ jasno nakazali nalogo in vlogo pri tem: komunisti morajo postati aktivni družbenopolitični delavci in iniciatorji vseh političnih in idejnih gibanj, ki preko sindikata kot najširše organizacije v podjetjih usmerjajo delo organov družbenega upravljanja in na svojih delovnih mestih tudi noslvci vseh oblik socialistične demokracije, ki spodbuja k boljšemu delu in ustreznejšemu principu delitve dohodka, pri čemer gre za kolektiv kot celoto in za mobilizacijo vseh sil v poodjetju. Za ugotovitev dosedanjega dela članov ZK in njihovih bodočih nalog je bila pri Občinskem komiteju Ljubljana Moste-Polje formirana komisija, ki naj bi ugotovila aktivnost, delo in pomanjkljivost komunistov v boju za uresničevanje zgoraj omenjenih vprašanj, s posebnim poudarkom na decentralizacijo delavskega samoupravljanja. Po več posvetovanjih in analizah stanja v podjetjih naše občine sc je sredi septembra sestal plenum Občinskega komiteja in ugotovil več pomembnih dejstev. Družbeno samoupravljanje omogoča delovnim ljudem, da si čim bolj svobodno in demokratično sami kroje usodo in pravico, v skladu z materialnimi in drugimi možnostmi družbe. Družbeno sa- moupravljanje naj v čedalje večji meri preprečuje možnosti za deformacijo socialističnih družbenih odnosov, ki lahko nastanejo, če prevladajo negativne težnje, izvirajoče iz nekaterih protislovij, ki še obstajajo v naši družbi. Zato je naloga komunistov, da v samoupravnih organih s svojo idejnostjo nastopajo tako, da bodo sprejete najnaprednejše odločitve. Komunisti se morajo z vsemi silami prizadevati za nadaljnje razvijanje družbenega samoupravljanja in delitve ter tako ustvarjati pogoje za postopno osvobajanje dela in čedalje večjo moralno-politi.no enotnost delovnih ljudi. V skladu s sklepi III. in IV. (Nadaljevanje na 2. str.) OBVESTILO Komisiji«, za sestavo Občinskega statuta vsklaja osnutek statuta s predosnutkom zvezne in republiške Ustave ter s pripombami državljanov in bo s svojim delom končala v začetku novembra. Osnutek občinskega statuta bo zato objavljen v naslednji novembrski številki, ki bo izšla v sredini novembra. Naloge komunistov v organih družbenega upravljanja Ijanja in pri decentralizaciji delavskega samoupravljanja zanašajo komunisti na vodstvo podjetja, premalo pa sami razmišljajo in delajo v smeri nadaljnjega P0" glabljanja delavskega samoupravljanja. (Nadaljevanje s 1. strani) plenuma CK ZKJ, Pismom IK in govorom tov. Tita v Splitu morajo komunisti še naprej mobilizirati vse zavestne subjektivne sile, da se tim p rej odpravijo anomalije v našem gospodarstvu in zagotove normalni odnosi v našem nadaljnjem družbenem razvoju. Zato morajo komunisti z vsemi silami težiti za izboljševanjem gospodarjenja in istočasno nastopati proti vsem tistim težnjam, ki bi hitremu razvoju škodovale. Komunisti morajo nastopati proti pojavom, da se v imenu individualnega interesa egoistično izkorišča družbena sredstva in živi na tuj račun ali pa se v imenu kolektivnega interesa zagovarja tehnokratizem in birokratski centralizem in tako onemogoča vpliv neposrednih proizvajavcev na proizvodnjo in delitev. Nastopati morajo tudi proti izenačevanju v delitvi, proti tako imenovanim urav-11 lovskim tendencam in anarhističnim pojavom, ki vnašajo nered v proizvodnjo in gospodarjenje. Po drugi strani pa morajo nastopati tudi proti delitvi, ki ni v skladu z delitvijo po delu in proti privilegijem. V svojem političnem delu se morajo komunisti usmerjati tako, da bo nadaljnji razvoj družbenega samoupravljanja potekal s čim manj motnjami, ki bi lahko imele hujše posledice za stabilnost in napredek naše družbe. Zato se morajo nenehno zavzemati, da se družbeno samoupravljanje nenehno razvija in krepi, da se odpravi formalni odnos do družbenega upravljanja in se izkoristijo vse možnosti, da bodo tako po metodah kot vsebini dela organi družbenega samoupravljanja vplivali na izboljšanje gospodarjenja in mobilizacijo proizvajavcev. Plenum ugotavlja, da je zaradi naporov, ki so bili v letošnjem letu — zlasti po pismu IK CK ZKJ ■— vloženi v izvrševanje planskih nalog, stagniralo delo v poglabljanju delavskega samoupravljanja, posebno še decentralizacija na ekonomske enote. Zato meni plenum, da se morajo komunisti odločneje mobilizirati za decentralizacijo delavskega samoupravljanja v ekonomskih enotah, zlasti v večjih gospodarskih organizaci-jih, kjer so zato že dani pogoji. Prav ekonomske enote predstavljajo najprimernejšo obliko, preko katere lahko pritegnemo čim več proizvajavcev k odločanju, boljšemu gospodarjenju in medsebojnemu sodelovanju. Plenum priporoča, naj centralni delavski sveti intenzivneje razpravljajo o skupni politiki podjetja, ki ne sme biti okrnjena v decentralizaciji družbenega upravljanja, perspektivnih programih podjetja, izgradnji, specializaciji, kooperaciji, izvozu, kadrovski politiki glede na perspektivo itd. Za skupne investicije naj centralni delavski sveti in upravni odbori tudi izdelajo program in ga predložijo ekonomskim enotam v odločitev, tako da bo odobreno prelivanje sredstev v skupne sklade tudi od organov ekonomske enote. Komunisti v organih družbenega upravljanja se morajo odločno zavzeti tudi zato, da bo o vseh važnih vprašanjih obveščen celoten kolektiv. Tudi tukaj je treba poiskati najboljše metode, kot so tovarniški časopisi, oglasne deske itd. Vsekakor pa je najboljši vsakodnevni stik z ljudmi in sindikalni sestanki kolektiva, na katerih naj se obravnavajo vsi važnejši problemi. Da bo delo komunistov v organih delavskega upravljanja plodnejše, morajo komunisti poiskati vse tiste metode dela, ki najhitreje omogočajo reševanje problemov in formiranje stališč, ki naj jih zastopajo v organih delavskega upravljanja. Se bolj kot doslej je potrebno, da se komunisti idejno in ekonomsko izobražujejo, da bodo znali pravilno delati in usmerjati delo družbenih organov. Proučiti je treba metodiko izobraževanja v vsakem podjetju in se orientirati na seminarje, kot je to že začel občinski komite za nekatere komuniste v gospodarstvu. Izdelati je treba konkreten program študija vseh aktualnih političnih in gospodarskih problemov ter jih prilagoditi razmeram podjetja. Preko študijskih seminarjev je treba izobraziti čim več ljudi, predvsem pa morajo biti z gospodarsko problematiko v državnem merilu in konkretno v svojem podjetju seznanjeni vsi komunisti, člani centralnega delavskega sveta, upravnega odbora, delavskega sveta ekonomskih enot in člani izvršnih odborov sindikata. Komunisti, ki delajo v sindikatu, pa morajo skrbeti, da bodo izkoristili vse možnosti v podjetju za poklicno in politično izobrazbo proizvajavcev. Za stališča, ki jih zavzema osnovna organizacija ZK, se je treba odločneje bojevati. Sklepe osnovne organizacije je treba bolj disciplinirano izvajati. Potrebno je, da se komunisti pri vnašanju svojih stališč v organe družbenega upravljanja ne poslužujejo metod komandiranja, ampak metod pravilnega tolmačenja. Komunisti, ki delajo v organih družbenega upravljanja, morajo imeti posluh za vsa vprašanja, ki se rešujejo na sejah organov družbenega upravljanja in z vso odgovornostjo sodelovati pri sprejemanju sklepov. Vse preveč se pri prenosu pravic na organe družbenega uprav- Kadrovsko politiko v podjetjih je treba voditi z daljšo perspektivo. Za nova mesta je treba že naprej vzgajati ljudi. Tudi zamenjavi generacij moramo posvetiti večjo pozornost in imeti zato pri' pravljene ljudi. Nadalje je plenum občinskega komiteja sklenil, da je treba tudi analizirati in nakazati bodoče naloge organov družbenega upravljanja v šolstvu, zdravstvu i1) upravnih službah. Tudi tu naj bi namenske komisije omogočil® globlje spoznavanje obč. komiteja s problematiko, kar bo omogočala konkretnejše akcije tudi v teh službah. Te ugotovitve in sklepi septeni' berskega plenuma občinskega komiteja ZK pomenijo nov prispe' vek v težnjah k socialistični pv®" obrazbi naše družbe. Pred komuniste postavljajo nove naloge, v jim bodo kos z vsakodnevno akcijo na svojem delovnem mestu, z zavestno mobilizacijo vseh sil v podjetju in v jasni perspektivi tiste poti, po kateri gredo jugoslovanski narodi v socializem. V naši občini je bil ustanovljen družbeni sklad za šolstvo 9. februarja 1961. Njegov 7-članski upravni odbor je v prvem letu svojega delovanja najprej analiziral stanje šolstva v občini in skladno s tem kategoriziral vse šole. Na osnovi tega so bila že v letu 1961 dodeljena finančna sredstva šolam in ostalim vzgojnim zavodom in ustanovam. Vendar glede na skromna sredstva v letu 1961 sklad ni uspel bistveno izboljšati položaja; 100-odstotno pa je realiziral odobrena finančna sredstva po načrtu za leto 1961 ter poravnal še druge nujne potrebe v skupnem znesku 2,339.000 din. V letošnjem letu je bil upravni odbor šolskega sklada postavljen pred nove in pereče probleme. Osnovno vprašanje je bilo, kako izboljšati osebne dohodke prosvetnim delavcem, ki so bili v dokaj neenakem položaju v primerjavi z ostalimi kategorijami delavcev našega gospodarstva. Razširjena stanovanjska gradnja in naselitve v že dograjena stanovanja porajajo nove zahteve po zadostnih šolskih kapacitetah. Začeti bo treba vsaj z novo šolo v Jaršah in z adaptacijo šole v So- strem. (ObLO je o obeh problemih že razpravljal in gradnjo odobril, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi nekaterih omejitev v 1. 1962 ni bilo mogoče začeti z deli. Treba je tudi izboljšati materialne pogoje za delo šol in vzgojno varstvenih ustanov (nova oprema, učila itn.). Letos morajo šole začeti odvajati tudi finančna sredstva za amortizacijski sklad — za šolski sklad predstavlja to nov izdatek in seveda zahtevo po večjih finančnih sredstvih. Posamezne komisije so se z vso resnostjo lotile dela in po mnogih razpravah je bil sprejet predlog za zvišanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev v naši občini za 25 % v odnosu na 1. 1961. Občinski ljudski odbor je zagotovil finančna sredstva tako za povečanje osebnih dohodkov v prosveti kot sredstva za nove investicije ter za zboljšanje materialnih pogojev naših šol. Nerešeno je ostalo samo sofinanciranje strokovnega šolstva v okrajnem merilu. Finančni načrt je predvidel za 1. 1962 dohodke in izdatke v višini 447.306.000 din in tako pora-stel v primerjavi z 1. 1961 (indeks Prva jesenska seja občinske zveze za telesno kulturo V četrtek 25. 10. Je bila v tej sezoni prva seja ObZTK Ljublja-na-Poije. Glavna točka je bila pregled dosedanjega dela. Tovariš Jože Borštnar, predsednik ObZTK, jc še posebej pohvalil delo komisije za šolska športna društva, ki jc najbolj delavna. Opozoril pa je tudi, da kvalitete športa ne smemo meriti po uspehih nogometa, kot to nekateri delajo. Vzrok sedanje stagnacije v kvaliteti je edinole prehod na pravilne oblike dela, kar doslej ni bilo povsod uresničeno. Glavno pri tem je ši- roko delo z mladino. Nato sta podala poročila o dosedanjem delu Partizan Moste in strelska organizacija, ki se je nenadoma vključila — in to Izdatno — v proračun naše ObZTK. Ob koncu seje jc ObZTK v soglasju s predstavniki DSD Slovan sprejela sklep, da sc do pomladi ustanovi pri DSD Slovan mladinski atletski klub. Tako se bodo uresničila dolgotrajna prizadevanja predvsem predavateljev telesne vzgoje v naši občini. 100) na 192 procentov — brez trebnih povečanih sredstev za s°' financiranje strokovnega šolstva še za 19 milijonov dinarjev. V prvih sedmih mesecih l®10^ njega leta je bilo realiziran*” 41,1 % finančnega načrta doh®^ kov. Prenapet načrt dohodkov občinski proračun in nastali P0^ žaj v našem gospodarstvu pa ; vsej verjetnosti ne bosta dovolj vala realizacije načrta dohodk® več kot 80 %. Tako bodo skupaj j sredstva, s katerimi bo razpolag i šolski sklad v letošnjem letu, °k j li 342 milijonov; zato pripravil ! upravni odbor sklada za šols* j rebalans finančnega načrta izd® kov. Odpovedati se bo moral vs® investicijam in adaptacijam; ^ bo pa se mogel izogniti zupaehg obveznostim v višini 100,563-7 j dinarjev. , 1. Anuitete Osn. š. Kodeljevo ii.OOOv Vodovod pri osn. šoli „nc Polje 350™ Vodovod pri osn. šoli nn0 Lipoglav 250% Načrti za oseml. Jarše 5,335-” ^ Vodovod vrtec Polje ‘,’70' 2. Sofinanciranje strok, šolstva 3. Sofinanciranje Zavoda za prosv. ped. sl. 4. Režijski stroški sklada, štipendije, regresi za vozovnice dijakom itd. Skupaj din ^ Za osnovno dejavnost 270^ 62,773-^ 5,000-1 ,00f 100,561 ostalo torej 241 milijonov d1® jev. Samo za 25 % povečane ne dohodke prosvetnih del;lV,[,i pa rabimo okoli 236 milijonov .,1 Sklad s predvidenimi 342 mn Jg-torej ne bo mogel kriti nitJ J®1 nujnejših izdatkov. Upati Pallvi' da bo občinski ljudski odbor j^l del resnost položaja in prcSiU dodatna finančna sredstvo. (Iz poročila družbenega S%Jbiskali smo nekatere od njih. lažje živelo. Ko smo se srečali z njo na njenem prvem službenem mestu, smo bili v zadregi; je to žena, ki je že dolgo Časa trdo delala; ali je to dekle, ki naj bi imelo 23 let in bilo veselo in kdaj pa kdaj tudi brez skrbi in srečno? Pomladi je bila zelo bolna, toda kljub temu je z odličnim uspehom opravila maturo; tudi prej se je vedno odlično učila. Podjetje SAP turist — Ljubljana jo je zadnje leto štipendiralo in jo sedaj spre- jelo v službo. Ko smo se pogovarjali z njo v tajništvu, sta tovarišici vneto in zelo toplo dopolnjevali sicer redkobesedno, skoraj zagrenjeno Gabrijelo. Prav to toplo in prijateljsko vzdušje nas je prepričalo, da je dekle začelo svoj poklic v pravem okolju in želeli bi vsem tako. »Zdaj je materi priznana 100-odstotna invalidnina,« se je grenko nasmehnila Gabrijela, »toda zdaj je mati že zelo bolna in pri 49 letih domala izčrpana. Sicer pa: zdaj jo bom lahko vzdrževala!« Skromno, skoraj preskromno dekle je ponosno dvignilo glavo; nehote se je preselila misel na njenega očeta in tisoče takih, ki so prav tako ponosno dvigali glave. li smo jo našli! Ne da nam stD«. ne b’ vedeli povedati, kje L. nuje' toda ko so nam rekli ?’5ro2 in na desno«, je to IfrTT.to'0’ da so na zadnji strani ečke hiše vrata, ki bi naj vo-stanovanje. In ko smo se vou».'? nn fakulteti, honorarno Šo]j »!e harmoniko na elasbeni bi ^ tobliana Center: inštrument, na«jj a to med šolanjem na ftim-to-n i,zoa is^ slasbeni šoli prej sa-kljuf,1 a to so ji ob uspešnem za-noij/ d ^nudili, da bi naprej ona ala druge. Velike zaupanje in velik uspeh mladega dekleta, ki torej že 5 let skrbi zase. »Sprejela sem, kajti mamina pokojnina je bila zelo skromna.« nam je povedala. To je tudi vzrok, da ni takoj diplomirala, toda zagotovila nam je. da bo to opravila v enem letu. Za to dobo ji je občinski svet priznal tudi vzdrževalnino, kaiti kljub honorarnemu delu, kljub temu. da si celo sama šiva in je torej v pravem pomenu modema in praktična mlada žena — intelektualka, ki zna skrbeti zase, njen zaslužek le ne bi zadostoval, da bi se povsem sama vzdrževala, ker je z materino smrtjo izgubila vsa sredstva. Sedaj je polna zaupanja in tudi mi ji verjamemo, da bo kmalu, pogledala družbi v oči in ji povedala, da je opravila svojo dolžnost in da sl bomo tudi mi zadovoljni oddahnili, ker smo spet enemu mlademu človeku pripomogli do popolne samostojnosti ter se tako oddolžili spet enemu borcu več. ★ Dve leti in pol je bila stara Gabrijela Mlinar, ko so ji 1941. leta ustrelili očeta kot talca, njo in mater pa zaprli. Po zaporu sta se preselili k stari materi na Vrhniko. Tam sta delali doma, kaiti tudi tu sta padla dva sina. Tod je dekle tudi končalo srednjo šolo in se vpisalo na ekonomsko srednjo šolo v Ljubljani. Z materjo sta se preselili v Sostro. Mati je dobivala skromno invalidnino, dekle je študiralo, vmes sta pomagali pri stari mami — da se je pač Dvajset let pionirske organizacije »Letos ........ _ . . . _ Ta P^znujemo 20-letnico PO. 'tona ”anizacUa je bila ustanovam »i10, zborovanju v Bihaču. tolaiši ^tonili, da bodo tudi naj-Lne ^>dolovali v NOB. Prosiavn-' toptembra smo slovesno hajmi.,*«', L* veliki praznik naših '°valo išnn 'to' proslavi je sode-Vse Sir,,, toonirjev-delegatov iz todi Hf,, J e. Povabljeni so bili 'ik. egati iz vseh naših repub- ?Prejei-i^a Ketteja in Murna je Itoe Liti ;ROS,e — delegate iz ob-L°tog-iti Ja \n. °Wine Moste-Polje. 80 Dris/Jt? k"' Gosti naše šole in Odjj. ‘sostvovali šolski proslavi, »tor o,. .'??'° Toneta Čufarja, otroci . spominsko knjigo Sodel* Voine. Param s° tudi na pionirski m bakladi, id so je kon čala na Trgu revolucije. Tam je bila tudi proslava. Pionirji-dele-gati so prespali pri svojih tovariših pionirjih v Ljubljani. Med seboj so si Izmenjali naslove in sklenili iskreno prijateljstvo. Drugega dne j.^ v parku Inž. Stanka Bloudka odkril spomenik pionirjem pisatelj France Bevk. Po odkritju so sledile razne pionirske igre, pri katerih so sodelovali tudi najmlajši pionirji. Popoldne istega dne smo pionir-je-delegate pospremili na postajo in se od njih prisrčno poslovili. Obljubili so nam, da nas bodo zopet obiskali. Ta dan nam bo ostal vedno v najlepšem spominu. Rado Golja, 5a razred Osn. š. Ketteja in Murna Mnogo jih je, čeprav zaradi odmaknjenosti od vojne število iz leta v leto pada. Pni so se že vključili v življenje, drugi pa se še bodo; eni bolj, drugi manj uspeš-to. Družba ni nikogar pozabila; odgovorni jih obiskujejo in se živo in sc živo zanimajo za njihovo usodo. Na svetu za varstvo družine so nam z živo prizadetostjo govorili tudi o usodi Z. ,T., o popolni siro i, ki je že imel 2 semestra arhitekture, pa je kljub izredni nadar -nosti študij prekinil in se zaposlil. Obljubil jim je, da bo s štu lijem nadaljeval in sedaj samo žele, da bi obljubo izpolnil. Vzpodbudna je energija 23-letn?ga tovariša Cimermana iz Polja, ki je končal 2-letno elektrotehnično šolo, se zaposlil, a se je zaradi premajhnih dohodkov in premajh 'e možnosti napredovanja odločil, da bo šolanje nadaljeval. Svet za varstvo družine mu je rad pomagal, da bo spet dobil pokojnino in uresničil svoj življenjski sen. ^hatn ob ognju našam ... Opoldne 7. oktobra se je Iz poslopja TVD Partizan-Tabor vsul roj medvedkov in čebelic, za njimi so resno stopali njihovi vodniki in ostali taborniki. Obstala sem pri skupini najmlajših, pri čebelicah in medvedkih, da bi videla, kaj menijo oni o občnem zboru svojega odreda. Tokrat je bilo prvič, da so se tudi oni udeležili volitev v samo vodstvo odreda in pomagali sestavljati program za bodoče leto. Skupno s starejšimi taborniki so sklenili. da bodo na sestankih in izletih pridno izpopolnjevali taborniško znanje, tako da se bodo na tekmovanjih z ostalimi taborniškimi enotami odrezali najbolje. Na vsak način bi radi prišli do lastnih prostorov in pridobili v svoje vrste čimveč novih članov; organizirati žele čimveč izletov, partizanskih maršev, tabornih ognjev, kamor bi povabili tudi ne-tabomike in člane drugih mladinskih organizacij. Pripravili bi radi razstavo fotografij, ko pa dobe prostor, bi organizirali tudi tečaj za fotoamaterje. Vse te naloge so težke in odgovorne, toda ko gledam v svetleče očke najmlajših in v odločne obraze večjih tabornikov, vem, da jih bodo zadovoljivo in uspešno opravili. Na vprašanje, kaj menijo o nočnih pohodih za medvedke in čebelice in ali jih bodo starši pustili zvečer od doma, so enoglasno zatrdili: »Da!« Starši vodnikom povsem zaunajo, ni vzroka, da bi jih ne pustili zvečer z vodnikom kako urico ven, če mu zaupajo otroke kar 3 tedne na ta borienju. Saj res, taborjenje! Ob tej besedi se nalmlajšim zaiskrijo oči in vseprek hite pripovedovat o šaljivih doživetjih s tabo- ra in o tistem nepozabnem trenutku, ko se v tihi, poletni večer dvigne plamen tabornega ognja in mu iz mladih grl zadoni pesem v pozdrav. Naši člani so taborili letos v dveh izmenah v želebeju, na bregu zelene Kolpe. Prva izmena je taborila štirinajst dni — od 15. julija do 1. avgusta, medvedki in čebelice pa od 1. avgusta do 20. avgusta, ko so se z vso opremo preselili v Struge ob Krki na tekmovanje MC. Oba tabora sta uspela, taborniki so si nabrali mnogo taborniškega znanja, opravili nič koliko veščin in, kar je najpoglavitneje, do dobrega so se naužili sonca, vode in zraka. L. Bezlaj Akcija za papir v naši občini Na predlog OK LMS poteka od 1. avgusta 1962 tekmovanje med občinskimi komiteji LMS ljubljanskega okraja v nabiranju starega papirja. Namen akcije je aktivno vključevanje mladine v reševanje gospodarskih problemov; 400 ton starega papirja, ki naj bi ga nabrala mladina ljubljanskega okraja do 15. novembra, bo prihranilo našemu gospodarstvu dragocene devize, saj uvažamo letno okoli 5000 ton starega papirja. Da bi akcijo še bolj približali mladini, bi bilo treba na šolah organizirati predavanja, ki naj mladini prikažejo probleme našega gsopodarstva. Mladina v naši občini je sklenila, da bo v tej akciji nabrala (Nadaljevanje na 7. strani) Napori in načrti »Izolirke«: zadovoljiti domači trg in izvoz Podjetje Izolirka poznamo Meščani bolj po zunanjem izgledu kot po gospodarski pomembnosti in njeni produkciji. Po vojni se je obrat močno povečal in se kolektiv nenehno trudi, da kljub težkim specifičnim pogojem, ki so v tej panogi običajni, stopa v korak z gospodarskimi potrebami. Te potrebe so zaradi opustitve obrtniškega načina gradnje potegnile za seboj tudi produkcijo izolacijskih materialov, brez katerih si sodobne gradnje ne moremo zamisliti. S klasičnimi postopki za proivodnjo gradbenega materiala, med katere spadajo tudi izolacijski proizvodi, ni mogoče več zadovoljevati moderne montaže in polmontažne gradnje. Zaradi teh velikih potreb se je tudi podjetje Izolirka znašlo v zamotanem procesu, iz katerega vodi le ena pot — slediti in predvidevati potrebe, uvajati nove proizvode, ki morajo biti tako po uporabnosti kot po ceni sprejemljivi s strani potrošnikov. V sodobnem gradbeništvu je vrednost izolacijskih materialov težko izraziti z nekaj besedami, ker je njihova uporabnost vsestranska. Pomembni so predvsem zato, ker se z njihovo uporabo prihrani običajni gradbeni material in ker preprečuje prenos zvoka in vlage; v industriji se z njihovo uporabo zmanjšajo izgube toplotne energije, z njimi tudi ščitimo materiale pred korozijo. Da podjetje lahko sledi razvoju kvalitetnejših in sodobnejših izolacijskih produktov, sodeluje z raznimi projektivnimi biroji in instituti in navezuje stike s strokovnimi centri v tujini. Poleg industrijskega objekta v Mostah ima Izolirka še obrat na Jesenicah, kjer izdelujejo mineralno volno, ki služi za zvočno in toplotno izolacijo v gradbeništvu in industriji. Povpraševanje po mineralni volni in njenih izdelkih je tolikšno, da je produkcija prodana za več mesecev naprej. Zato nameravajo postaviti še en obrat predvsem za kvalitetnih mineralnih vlaken. Načrt prodaje je presežen v jeseniškem obratu za prvih 8 mesecev 111 odstotno, v industrijskem obratu v ljubljani pa 110 odstotno. Ta dva podatka zagotavljata, da bo celotno podjetje z gotovostjo izpolnilo predvideni načrt. Da si ustvarimo skopo sliko proizvodnje, moramo omeniti vsaj še nekaj najvažnejših proizvodov in tehnični postopek. Od hidroizolacij skih materialov so najvažnejši bitumenski premazi, bitumenske strešne lepenke, bitumenska juta, bitumenske Pogled v topilnico katrana emulzije in ibitol. Ves asfaltni izolacijski material, ki je bil do sedaj v rabi, je bilo treba neposredno pred premazovanjem segreti, sicer je bil neuporaben. V Izolirki so ta način, za katerega tehnoloških problemov in prihranili mnogo finančnih sredstev. S tehničnimi nasveti in navodili je tehnično-informativna služba v stalnem stiku s svojimi odjemalci. Po potrebi in želji kup- je bilo treba mnogo časa, s prizadevnim študijem tehnično spremenili tako, da sedaj bitumenske mase lahko uporabljajo hladne; tako so postopek poenostavili in pocenili. Zaščiti materialov, ki so premazi, kot ibitol lak, služijo podvrženi koroziji, se posveča v moderni tehniki vedno več pozornosti. Raznovrstni bitumenski kot zaščitna sredstva proti koroziji betona in kovin zaradi vpliva vlage in drugih vremenskih pojavov. Te bitumenske premaze uporablja dobršen del naše industrije in gradbeništva. Spričo pospešene stanovanjske gradnje in industrije igrajo veliko vlogo termoakustični izolacijski materiali. Vgrajevanje toplotnih izolacijskih materialov znižuje težo gradbenih konstrukcij, zmanjšuje debelino sten, povečuje površino stanovanj, omogoča boljše sanitarno-higienske pogoje in znižuje gradbene stroške. Izolirka te izolacijske materiale (predvsem stiropor in stramit) proizvaja v taki količini, da lahko zadovolji vse potrebe pri nas. Zlasti s proizvodnjo stramita se odpirajo v gradbeništvu nove možnosti najrazličnejših načinov montažne gradnje. Proizvodnja teh in drugih naštetih proizvodov, ki so vsi ne-obhodno potrebni v sodobnem gradbeništvu in industriji, pa je zahtevala veliko rekonstrukcij v podjetju. Zastarele stroje in postopke so zamenjale nove naprave in novi proizvodni načini. Pri vseh teh novostih se je kolektiv Izolirke oprl na svoje strokovnjake, ki so s svojo iznajdljivostjo in prizadevanjem rešili več cev pošilja svoje strokovnjake n® teren. Ti pojasnjujejo kupcem uporabo izolacijskih proizvodov, jih obveščajo o novih izsledkih, organizirajo strokovna predava’ nja, razstave in sejme; izdajaj0 pa tudi strokovne publikacije in drugo. Na zahtevo kupcev izdaj® tehnično-informativna služba ateste o kvaliteti svojih proizvodov na osnovi raziskav v lastnem kontrolnem laboratoriju in zavod® za raziskavo materialov. Kvalit6' ta vseh proizvodov mora odg°' varjati predpisanim standardom-Razvojni laboratorij zasleduj® na podlagi rezultatov tujih inštitutov in tovarn nova proizvod® in pripravlja tehnično dokumeh’ tacijo. V sklopu obratov v Mostah tudi industrijska prodajalna, k j® _ prodajajo predvsem drugorazrcU' ne proizvode. S tem je rešen pf0' blem plasiranja tega materio1®" Lani je ta prodajalna prodala 24,000.000 dinarjev proizvodov, v letošnjem letu pa je bila l»nsk°' letna realizacija dosežena že d° avgusta meseca. Podjetje Izolirka do lanske? leta ni izvažala svojih proizv0 dov. Tuji kupci pa so pokaz®^ največ zanimanja za bergman0? cevi in je bil z njihovo prodal dosežen tudi prvi priliv devizn® sredstev. Letos so v Izolirki vi žili mnogo naporov za to, da,, izvozili čimveč proizvodov. SP1", jeta so že prva naročila in se n katera tuja podjetja zelo znnim jo za proizvode naše Izolirke. ^ izvoz v letu 1963 je že sklcnjeh nekaj ugodnih pogodb. ^ Glede na večjo zahteve trži® (Nadaljevanje na 5. str’ Napori in načrti Izolirke - zadovoljili domači trg in izvoz Povezava šole s stanovanjsko skupnostjo (Nadaljevanje s 4. strani) _ tako v povečanju proizvodnega | letnega načrta in izboljšanje proizvodnega procesa, vlaga kolektiv mnogo truda tudi za izobraževanje kadrov. Ker je Izolirka edino tovrstno podjetje v Sloveniji, so glede strokovnega izobraževanja navezani izključno na svoje moči. Poklic izdelovalca bitumenskih izdelkov zahteva, da se delavec priuči in seznani z vse-mi fazami proizvodnje številnih [ izdelkov. Zato je področje izobraževanja tembolj zahtevno. Iz tega skopega prereza proizvodnje dejavnosti je razvidno, da podjetje Izolirka vlaga za napredek produkcije raznih izolacijskih materialov maksimum sredstev in prizadevnosti. Kolektiv Izolirke se zaveda svojega položaja in odgovornih nalog in bo s proizvodnjo kvalitetnih izolacijskih proizvodov pripomogel k pospešeni gradnji stanovanj in industrijskih objektov. 23. oktobra 1962 smo pionirji osnovne šole Ketteja in Murna doživeli prijetno urico ob predvajanju filma, ki nam ga je brezplačno vrtela stanovanjska skupnost Kodeljevo. Tovariš Vovk, tajnik stanovanjske skupnosti, je pred filmom predaval o vzrokih prometnih nesreč. Za razvedrilo smo nato gledali filme q dirkah v Opatiji o festivalu telesne kulture v Ljubljani in film Stop. Predstavo si je ogledalo dopoldne in popoldne nad 600 pionirjev. Bili smo zelo navdušeni nad izvajanjem. želeli bi še več takih sodelovanj med stanovanjsko skupnostjo in šolo. Zavedamo se, da pionirji marsikdaj povzročimo prometno nezgodo, čeprav dostikrat slišimo v šoli in doma, kako se naj obnaša discipliniran pionir na cesti. Skušali bomo svoje napake odpraviti, posebno še, v mesecu varnega prometa. Stanovanjski skupnosti na Kodeljevem, še posebej pa tovarišu Vovku se najtopleje zahvaljuje- mo za koristno in prijetno izvajanje. Pionirji osnovne šole Ketteja in Murna Akcija za papir 21 ton starega papirja. Zbiranje in sortiranje papirja po aktivih opravljajo posamezniki ali skupine mladincev. Pri ObKom pa je formirana posebna komisija, ki skrbi da bo akcija povsem uspela. Do sedaj je nabrala mladina naše občine 6 ton starega papirja; to je pravzaprav malo, vzrok pa je predvsem v nezainteresiranosti1 mladine nekaterih aktivov in premajhnega vključevanja starejših v to akcijo. Po dosedanjih podatkih je glede na število mladincev in kilogramov zbranega papirja na prvem mestu mladinski aktiv tovarne kleja, na drugem pa Teol-Oljarna; oba sta že dosegla normo! Upamo pa, da bodo jima čim-prej sklenili tudi ostali aktivi in s tem prispevali k 100% izpolnitvi postavljene naloge. Cenik posameznih proizvodov »Izolirke« PROIZVODI ZA HIDROIZOLACIJE: PROIZVODI ZA ANTIKOROZIJO: Bitu; aienska strešna lepenka številka 80/125 št„UIy'cnska strešna lepenka gteflka 120/125 ^ teaienska strešna lepenka “te Vilka 150/125 Bitun «(„'.menska strešna lepenka i^vilka 80/100 Bitu, Stevilk'nSka strc^na tepčka g. ~*a 120/100 št imenski pergamin papir J^vilka 150/125 jgtemenska juta Ibitol — bitumenska raztopina Bitumenska masa za temelje Bitumenska masa za strehe Bitumenska masa za cevovode Bitumenska masa za parkete ‘iintcote — bit. univerzalna masa Bitumenska salonit pasta Bitumenska inertol pasta Bitumenska emulzijska Pasta Bidroizol — bit. pasta za strehe Bitumenski kit izotol — bit. spec. inertol Bom Bitacit — bitum. kislino odporna masa Jzoplast — tesnilni trak zoprene — impreg. konop-‘hna vrv IB Bi Bp Bty Ba Bil BS Pl Pg Ut Sip Ba Bb Bc Bs Bp L ZA CESTOGRADNJO: Bitumenska nestabilna emulzij8 “namenska polstabilna gPPizija emonska stabilna Emulzija ,, imenska emulzija za _ EPfoialne namene BilS bitumen h ~ rezani bit., 4 sSS‘fcni' ezo ^t». verze je razvidno, da je v pretekli sezoni 4567 ur Pr' ed®’ pil® dence o dejavnosti delavske r vanj; filmskih predstav je 67 z nad 5000 obiskovalci. wg Ta skopi prikaz izobraževa delavnosti priča, da je DU M®® 9 Polje kljub kratki dobi svolfgj. obstoja našla svoje mesto v nunski družbeni dejavnosti. ska univerza se bo tudi v boh I trudila, da bo svojo dejož/u na področju družbenega ževanja poglobila in še razs* krog slušateljev. Občinsko prvenstvo v atletiki za pionirje Občinsko prvenstvo v atletiki bo letos potekalo v štirih kolih, in sicer 2 koli jeseni in 2 spomladi. Prvo kolo, ki je bilo 7. oktobra na novih napravah na stadionu Slovana, je že za nami. V nekaterih disciplinah so rezultati jgia slabši, ker je to šele zn^etek ^ nove generacije, ponekod Ji v|l* doseženi tudi rekordi °* .^ jli* prvenstev in šol. Nastopilo J tekmovalcev. , šib’ (Nadaljevanje na 1 SLOVAN NA PRELOMNICI? te je, pogoji so dobri. Zakaj torej nazadovanje. Ali nazadovanje ali prelomnica? Pionirska liga RK Slovan Kvaliteta vseh Slovanovih klu-Klubov je bila v lanski sezoni pre-j'eJ visoka. Gledalci so sc v veli-j ^' ^tcvilii zbirali na vseh treh Knšeih. Na rokometnem in ko-arkarskem so gledali tekme II. zvezne lige, na nogometnem pa stalne zmage in upanje na uvrsti-e'j v H. zvezno ligo. •lesen pa nas je vrgla v sredo azoiaranj. Rokometna II zvezna 8a je bila ukinjena. Prav tu ni rivdo v klubu, da so tekme manj yalitctnc. Toda — nogometaši se lso uvrstili v II. zvezno ligo in “U jeseni po dobrem startu izgu-'h že 6 tekem zapored. Košar-arjj so tjk prc pa ne s,ne kMi samo t pftti razgovor, ampak naj bo s rn seznanjen široki krog Slova-Pristašev. Zato bomo to pot »ali kritične ugotovitve in ne Kolega poročila o uspehih in tvice tekmovanj. Tako pro-'<:f**i se ponavadi rešujejo le po ®j~h in drugih zbirališčih športih navijačev pa se zaradi nepo-»cnosti — kaj kmalu sprevržejo oblike, ki ne koristijo ugledu h^etib. Takšno usodo doživijo Ul dejanja raznih klubov in dru-»v, ki tega ne zaslužijo. S tem a se ne jemlje ugled le prizade-tudiU klubu> ampak bremeni to , celotno športno panogo in lt»o ves šport. Vsi dobro vemo, kakšen sloves iva v Jugoslaviji naš nogomet. ‘‘ Pa tudi vemo, kakšen je nje-v ugled zaradi raznih Sekular-^ ~ Pravim: raznih, kajti nje- ta.. Podbonih ne manjka!) in za-Rri Plačevanja astronomskih na-zon- noSometašcm. V pretekli se-ka.Pa smo tudi sami že ugibali, K(‘*'rne so nagrade Slovanovih no-^Jhetašev, ki bi morali biti čisti viče •!*' To so bila povsem upra- 01 na ugibanja in ne obrekova-kat’. kot okušajo to prikazati ne-nJr‘ funkcionarji: in končno: te nejrade se izplačujejo iz družbe-brav' ltunaria. zato ima vsak tudi dena 9 ’ llu povpraša: Kam gre Stan • ! Po8lcjino sedaj, kakšno je I® Pri klubih SD Slovan: I’0 proračunu dva-fOkon rat hio^ucjši kot košarka in dveJr*4 skuPaj (Pa čeprav le z tekma 'hoštvoma v republiškem »>tevaOV(?llju)’ 'zasluži, oziroma za-"'ostu ^ Ku obravnamo na prvem Predla I‘ansko, deloma pa že Pove* "J8*40 sezono se J® I. moštvo iz r ‘l <’ za približno 15 igralcev Vsen,*n,“ klubov Slovenije, pred-So ivin?? ** drugih republik. S tem Ali _ s< ani nehali igrati nogomet, k gl Prišli vsi novi igralci prav Van" iz same globoke alt do delavskega društva IjiVo 10 nc moremo oprijem- 'Sravci Kov°ritl. To govorijo le (eri f,’.Povedo pa laliko le neka-kateri kcionarji kluba in pa ne-P® snio,, Uuk Seveda se pri tem Pinu h”10 *krati skrivalnic z raz-Ko Juhami. bon J*® Je Slovanova barka na ■'•la-, J”* II- zvezni ligi -poto-Jkraiči in < no^ izginili nekateri s«e zon!!* rener! In dudo! Na igrl-*Pradi .1 Prihajajo tisti igralci, *'ho,nnKftcrlb se društvo tako “o imenuj* - in te v pro- letarskih Mostah — DELAVSKO! Se pomembnejše je to: pionirji pa so zopet navdušeni za nogomet. Polno igrišče jih je. Mladinci pa so drugi v slovenski mladinski ligi. Porazi prvega moštva so le nujna posledica prejšnjega napačnega dela. Vse torej kaže, da se barka le ni potopila, ampak je burja samo odnesla slabo posadko. Barka pa plove svojemu cilju nasproti — po pravi poti! KOŠARKA: Ce ne bi bilo ženskega moštva, bi košarko lahko kar preskočili, kajti kluba ni več. Tako je bilo vsaj objavljeno, a menili so torej le prvo moštvo članov. Sedaj, ko je Ljubljana izpadla iz bojev za prvo ligo, ko so spregledali to čudno fuzijo treh klubov in vse tekme Ljubljane razveljavili v korist nasprotnikov, sedaj bo KK Slovan zopet popoln. Zopet bo imel prvo člansko ekipo, imel pa bo tudi bridko izkušnjo več. Ostale pa bodo tudi brez bojev predane tekme (20:0) in prejšnje skrbi. Košarkarji imajo povsem drugačne skrbi kot nogometaši. KK Slovan je imel odlično moštvo z odoličnimi igralci — brez trenerja. Sedaj je pač prepozno: moštvo brez trenerja ni moglo uspeti! Ce bi še pred letom — bolje pred dvema — dobili dobrega trenerja (če bi ostal Kristančič), potem bi nc bilo vprašanja kdo bi lani ali v skrajnem primeru letos vstopil v I. zvezno ligo. Sedaj je treba začeti znova. Dobri igralci se bodo še dobili, tod brez dobrega trenerja ne bo šlo. Kaj pa naraščaj? Za sedaj so le načrti za letošnjo zimo, po okoliških šolah bodo vodili košarkarske dveletne šole za učence 5, in 6. razredov ter krožke za ostale. Ob živahni dejavnosti naših najmlajših v vseh panogah športa teče skorajda o(b strani športno življenje v SSD Sloga na meščanski gimnaziji. Ker v občini nimajo nobenih primernih nasprotnikov, je njihovo redno delo precej otežkočeno dn lahko pomerijo svoje moči le v občasnih srečanjih z drugimi gimnazijami. V teh srečanjih pa so moščanski gimnazijci skoraj vedno uspešni. Zadnji teden v oktobru so se pomerili z gimnazijci iz Kočevja. V odbojki so dekleta zmagala s 3:2, fantje izgubili 0:2, v rokometu, ki je po tradiciji najkvalitetnejši šport vseh moščanskih ekip, pa so dekleta zmagala po zaslugi Arkove in Podrepškove z 10:2 (5:0); fantje so z odličnim Franetičem, Glavanom in Belčičem premagali nasprotnike z 18:14 (8:8). Največji uspeh pa je zmaga v atletiki, kjer so Kočevarji že od nekdaj med najboljšimi v Sloveniji. Rezultat je bil 77:57. TEHNIČNI REZULTATI Moški 100 m: 1. Bartol (Moste) 11,7; 2. Zalaznik (M) 11,7 - 200 m: 1. Bartol (M) 23,5; 2. Mihelčič (M) 25,8. — 1000 m: 1. Zupan (M) 2,47,5; višina: 1. Bartol (M) 165 centimetrov; 2. Zalaznik (M) 160 centimetrov; daljina: 1. Zalaznik (M) 595 cm; 2. Bižal (K) 573 cm — Ce bo res tako, potem igralcev — in to dobrih — ne bo manjkalo! ROKOMET: Konec dober, vse dobro. Rokomet gre pravilno pot. Ima pa dve značilnosti prejšnjih dveh panog: stalna skrb za trenerja (košarkarji) in odlično delo z mladino (nogometaši). Že dve leti vodijo na bližnjih šolah rokometne krožke; letos so še priza-devnejši. V okrajni moški ligi tekmujejo 3 rezervna moštva Slovana. V občinski ligi v vrstah Slovana — kar je edinstveno pri nas — pa sodeluje po 6 pionirskih ekip deklic in dečkov. Širina in kvaliteta! Oboje se med sebojno povezuje! Igralcev za prvo moštvo je dovolj. Kvaliteto duši le tekmovalni sistem. Letošnja deljena republiška liga in ukinitev II. zvezne lige sta napravili slabo uslugo kvaliteti. In lansko tekmovanje v II. zvezni ligi? V prvem delu smo bili na 5. mestu, v drugem brez trenerja. Sedaj je to urejeno in bo šlo za prvo mesto v Sloveniji — oboji, moški in ženske. Le tako naprej — posebno z mladino! KEGLJANJE: Sezona se bo šele pričela. Počakajmo, kakšni bodo tekmovalni uspehi. Članstva je dovolj in to je najvažnejše. Ostalo pride potem. Takšen je torej jesenski pogled v DSD Slovan. Torej le prelomnica. Ce sc kdo s tem ne bo strinjal, bo zamera; toda le tam, kjer ne vedo za naše družbene procese: da se tudi o nepravilnostih javno razpravlja, ker imamo za to pravice in dolžnosti. Tam verjetno tudi ne vedo, ali ne bodo hoteli vedeti, da se družbeno ne upravljajo samo tovarne, ampak tudi javne službe, kultura in šport. krogla: 1. Murovič 14,58; 4 X 100 metrov: Moste 47,3. Ženske 60 m: 1. Denčič (K) 8,7; 2. Lajavec (M) 8,8; 500 m: Groznik (M) 1,31,1; 2. Berčič (M) 1,34,9; višina: Brezovec (M) 140 cm; 2. Pucelj (K) 133 cm; daljina: 1. Denčič (K) 434 cm; 2. Bobnar (M) 125 centimetrov; krogla: 1. Jerše (K) 858 cm; 2. Kosi (K) 8,02; štafeta 4 X 60 m: 1. Kočevje 34,8; 2. Moste 35,0. (Nadaljevanje s 6. strani) Pionirji: tek na 60 m: 1. Kovač (osn. šola Polje) 7,7 sek., 2. Križman (osn. š. Kette-Murn) 8,2 sek., 3. Derganc (P) 8,5: tek na 600 m: 1. Stembal (P) 1,44, 7 min., 2. Jovanovič (K-M) 1,45 in 3. Žnidaršič (P) 1,45,6; skok v daljino: 1. BohorČ (K-M) 4,80 m nov rekord, 2. Suhadolc (K-M) 4,70 m, 3. Zu- pet (osn. š. Vide Pregarčeve) 4,40 metrov; skok v višino 1. Zorman (K-M) 135 cm, 2. Kozamernik (K-M) 130 cm; met krgole: 1. Hu-mer (K-M) 11,51 m, 2. Žnidaršič (VP) 10,33 m, 3. Tominc (K-M) 10,25 m; štafeta 4-krat 60 m: 1. Polje 32,8, 2. osn. š. Kette-Mum 34,1 in 3. osn. fi. Vide Pregarčeve 35,2 sek. RK Slovan je s sodelovanjem komisije za SSD pri ObZKT Ljubljana Moste-Polje ustanovil izredno privlačno rokometno tekmovanje v ligi, ki v njej sodeluje 6 šol s svojimi ženskimi in moškimi ekipami. To so moštva osn. šole Vide Pregarčeve, Polje, Sostro, Kette-Mum, Poljane in Toneta Tomšiča. Tekmovanje se je pričelo 23. septembra in bo imelo 5 kol. Prva 3 kola, ki so bila že odigrana so pokazala, kakšno popularnost ima pri nas rokomet. Domača moštva igrajo pred številno navdušeno publiko, pri čemer prednjačijo Sostrčani — po zaslugi prizadevnega tov. Cirila Hribarja. Vse tekme so borbene in zanimive, favoriti (moštva osn. šole Toneta Tomšiča, Poljane in Kette - Murn pri moških ter Vide Pregarčeve in Polje pri ženskah) pa so pokazali tudi prav kvalitetno igro. Ob vsem tem lahko rečemo le: v občini Ljubljana Moste-Polje imajo pionirji res vse možnosti za zdravo športno izživljanje. Rezultati prvih treh kol (najprej je rezultat moške, nato ženske ekipe): Tone Tomšič, Kette-Murn: Vida Pregare 17:2, 0:12, Tone Tomšič : Polje 0:5, 0: , Sostro : Polje 4:16, 4:3. III. kolo Tone Tomšič : Poljane 10:9, in 6:2, Vide Pregare : Polje 9:4, 1:6. Motokros tudi v Ljubljani Kakor vsako leto, je tudi letos avto-moto društvo Moste priredilo III. tradicionalno spretnostno vožnjo, katere zaključek je bila demonstracija motokrosa. To avto-moto prireditev je 7.10. 1962 gledalo približno 2.500 do 3000 gledalcev, po večini starih ljubiteljev spretnostnih voženj. Letošnja posebnost prireditve je bila v tem, da so morali vozniki poleg že poznanih ovir (tehtnica za motoriste i nmopediste, vožnja skozi koridor opeke in garaže za avtomobiliste, ustavljanje na klancu, vožnja preko cestnih ovir, ki so jih morali vozniki odstraniti in zopet postaviti), med potjo namesto dosedanjega trganja klobas izpiti steklenico kokte. Pa tudi pri zmagovalcih so le-(Nadaljevanjc na zadnji str.) Pionirke: Tek na 60 m: 1. An-dolšek (P) 9,4 sek., 2. Novak (P) 9,8 in 3 Smrekar (Sostro) 9,9; tek na 400 m: 1. Rebernik (K-M) 1,13,8 metrov, nov rekord, 2. Kržič (P) 1,13,9 in 3. Urajner (VP) 1,21,0; skok v daljino: 1. Baša (P) 4,00 m - nov rekord, 2. Golobič (VP) 3,50 in 3. Novak (P) 3,45; skok v višino: 1. Meljo (P) 120 cm, 2. Košak (KM) 1,15; met krogle: 1. Batič (K-M) 7,85 m, 2. Dragar (VP) 6,90 in 3. Jovan (K-M) 6,84; štafeta 4-krat 60 m: 1. Polje 36,1 in 2. Sostro 40,8. V ekipni konkurenci vodi po prvem kolu osnovna šola Kette-Mum pred Poljem, osn. š. Vide Pregarčeve in osn. i. Sostro. Moščanski gimnazijci na športnem obisku v Kočevju Dijaško prvenstvo v atletiki za pionirje 8 • MOSCANSKA skupnost _ OBČNI ZBOR OBC. SINDIKALNEGA SVETA V sredo, 17. oktobra je bil v kulturnem domu v Hrušici redni letni občni zbor Občinskega sind1' kalnega sveta Ljubljana Moste-Polje. Udeležil0 sc ga je 108 delegatov. Izvoljen je bil u°v* ; 35-članskl plenum. Za novega predsednik* | ObO SS pa Je bil izvoljen tovariš Franc Nem00, 2 PATROLNI TEK V BIZOVIKU Dne 7. 10. 1962 ob 9. url je občinski strelski 0(l' bor priredil v Bizoviku patrolni tek za pokal na' rodnega heroja Bineta Graizerja. Otvoritvena . svečanost je bila pred kulturnim domom v Hru' šici. Prireditve se je udeležilo precejšnje Števil0 ; tekmovalcev. 3 JESENSKE PRVAKINJE Po zmagi nad Svobodo iz Viča so si rokomet* Sice Slovana zagotovile prvo mesto v jesenske01 delu republiškega prvenstva v rokometu. 'i° znova dokazuje, da načrtno In strokovno del0 v nekem športnem klubu mora roditi uspeh. ^ sliki: kapetan ženske ekipe Slovana Meta K* stclic strelja na gol Svobode. 2 (Nadaljevanje s 7. strani) tos nastopile spremembe. Ze dveletni prvak v kategoriji motorjev Anton Lavrič, član AMD Moste, je letos moral to mesto prepustiti Cirilu Novaku, tudi članu AMD Moste. Ciril Novak se je na tem tekmovanju pokazal res dborega tekmovalca, saj je nastopil v vseh treh kategorijah (mopedi, motorji, avtomobili) in v vseh zasedel zavidljivo mesto: pri avtomobilih in motorjih prvo, pri mopedih pa drugo mesto. S takimi rezultati imamo lahko za favorita tega tekmovanja. Prva tri mesta so si tekmovalci v vseh treh kategorijah razdelili * Avtomobili: Ciril Novak 1. mesto, Anton' Lavrič — 2. mesto, Franc Jerančič 3. mesto. Motorji: Ciril Novak 1. mesto, Alojz Derganc 2. mesto, Miro Zi-bert 3, mesto. Mopedi: Mirko Živec 1. mesto, Ciril Novak 2. mesto, Marko Lavrič 3. mesto. Avto-moto društvo Moste bo še v tem letu začelo s pripravami za organizacijo mednarodne kros dirke v jeseni leta 1963. Prireditelj bo stremel za tem, da bo proga čim bližje mestu Ljubljani in bodo gledalci imeli čimboljše možnosti za ogled te dirke. Tako bo kros dirka v Mostah že v letu 1962 zamenjala dosedanjo tradicionalno spretnostno vožnjo na avtodromu ob Zaloški cesti. Organizatorji računajo, da bodo teren za to prireditev dobili nekje na področju Stepanje vasi ali Hrušice. »B« IIIMHHmilHmiUHHIIIIimtlllllllllinilllllMHIIIIIMIIMN Izdaja ObO SZDL Ljubljana Mo«te-P<>-IJc. - Ust Izhaja mesečno. - Odgovorni urednik S. TrobU. - Tiska CZP ^Kočevski tisk- Kočevje