PosampTtia Številka 10 vinarjev.
Štev. 248.
VLjstiM v petek, 2MHoliri 1915.
Leto U
s Velja po pofitli la oslo leto naprej . . K 28-— H en meaeo . . . n 2-20 n Hemčljo oeloletno . „ 29'— i« ostalo Inozemstvo . „85'—
V Ljubljani oa dom:
la oelo leto oapre] . . K 2V— n m meseo „ . . „ >'— I apravi irilenm neseCa« n 1*70
as Sobotna izdaja« as
sa oelo leto...... „ V—
m Hemčlfo oeloletno . „ 9'— a ostalo inosamatvo. „ 12*—
Enostoipna potitvrata (72 mm): ca enkrat . . . . po 18 * za dvakrat .... „ 15 „ aa trikrat .... „ 13 „ aa večkrat primeren popust.
Piratu oznaniš, zahvale, osmrtnice iti:
enostoipna pelltvrsta po 2 J vin.
-■ Poslano: ==~=a enoatolpna petltvrsta po 40 vin.
Izba|a vsak dan, Izvaemšl ne> delje ln praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red
gar Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol itev. 8/Itt Rokopisi ae ne vračalo; nefrankirana pisma a« ne sam sprejemalo. — Uredniškega telelona stev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopttar|evl nllol St B. — Račun poštne hranilnice avstrijske St. 24.797, ogrske 26.511, boan.-bero. št. 7563. — Dpravnlškega telefona št 188.
Važni sklepi brvaisko-sloven-skesa kluba.
Hrvatsko-slovenski klub je imel dne 28. oktobra t. 1. v Mariboru sejo, katere so se udeležili hrvatski in slovenski klu-bovi člani. Najprej je načelnik dr. Korošec naglašal neomajno udanost hrvatsko-slovenskega naroda do presvitlega cesarja-kralja in do Habsburžanov, Izrekel zahvalo in občudovanje poveljnikom in hrabrim četam v boju za našo zemljo ter posebej pozdravil klubove tovariše, ki se nahajaio v vojni službi. V toplih besedah se je spominjal prerano umrlega tovariša profesorja Mandiča, ki se je ves čas žrtvoval za dobrobit svojega naroda. Izrekel je simpatije vsega kluba tovarišu Roškar-ju, ki je začetkoma vojnih zapletljajev moral veliko pretrpeti.
Srbska trdnjaoa Pfrot padla. - Zgornja Kolnbara prekoračena. - Vzhodno od Višegrada souražnik ssržen čez me|o. — Proti Kragujeocu in Hišo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 28. oktobra. »Agence Telegra-f>hique Bulgare« poroča:
Po dolgih, krvavih bojih so zavzele bolgarske čete Pirot, kjer so danes zmagovito vkorakale.
Bolgarska armada je vpostavila zvezo t avstrijsko-nemško armado.
XXX
Trdnjava Pirot leži nekoliko kilometrov proč od bolgarske meje in šteje okoli 12.000 prebivalcev. Pirot otvarja Bolgarom pot v Niš, v srce Srbije, skozi katerega vodi železnica iz Caribroda in važne ceste čez Vidlič Planino, čez Knjaževac in Staro planino. Sedaj je bil popolnoma na novo utrjen in je znašal obseg utrdb 35 km. Srbski armadi ostane sedaj le še kot opirališče utrjeni Niš. V Pirotu so veliki semnji za živino, posebno pa za drobnico. Sloveči so pirotski »čilimi« (preproge), katerih se je v prejšnjih letih prodalo za 100.000 dinarov (kron) na leto.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Tiste c. in kr. čete, ki prodirajo vzhodno od Višegrada, so vrgle sovražnika na obeh straneh Karavlje Bavle čez mejo. Odbita sta bila dva protinapada neke črnogorske brigade na krilo.
Desno krilo armade generala pl. Kovesz, ki ga sestavljajo avstrijske sile, je v široki bojni črti prekoračilo zgornjo Ko-lubaro.
Nemci so zasedli gorovje severno od Rudnika. Vzhodno od tam prodirajo v isti višini avstrijske čete ob obeh straneh ceste Topolak—Kragujevac.
Armada generala pl. Gallwitz je pridobila ozemlje zahodno od železniške postaje Lapovo in je prepodila sovražnika po težkem boju z višin južno in južnovzhodno od Svilajnca.
Bolgarska prva armada je osvojila Zaječar in Knjaževac in se uspešno bori na višinah levega brega reke Timok. V
Knjaževcn so bfli zaplenjeni štirje topovi in šest municijskih voz. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. oktobra. (K. u.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Armadi generalov pl. Kovesz in pL Gallwitz prodirata naprej.
Armada generala pl. Gallwitz je ujela od 23. oktobra 2033 ujetnikov in je zaplenila več strojnih pušk.
Armada generala Bojadjeva je vzela Zaječar.
Severno od Knjaževca je prekoračen v široki bojni črti Timok.
Knjaževac se nahaja v bolgarskih rokah.
Zaplenjenih je bilo več topov.
Zasedena je višina Drenova glava, 25 kilometrov severozahodno od Firota.
Vrhovno vojno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 27, oktobra. (K. u.) »Ag. Tel. Bulg.« poroča:
Rusko brodovje je obstreljevalo mesto in pristanišče Varna. S povodnimi letali so Rusi opazovali. Nekaj poslopij je poškodovanih,
Sofija, 27. oktobra. (K. u.) »Agence tel. Bulgaire* poroča:
Danes zjutraj je obstreljevalo neko rusko brodovje Varno. Obrežne baterije so odgovarjale. Granate ali pa torpedi so potopili dve ruski ladji vrste »Tri Svjatitelja«. Druge ladje so se umaknile; zasledovali so jih podmorski čolni. Vsled obstreljevanja je bilo ubitih nekaj civilistov. Vojaška škoda je malenkostna.
XXX
Ruska linijska ladja »Tri Svjatitelja« je bila izpuščena v morje 1893, 1. 1912. so jo preosnovali, Ladja obsega 13.500 ton, vozi 16 morskih milj na uro; oborožena je z 22 topovi. Dolga je 115 m, široka 22 m; posadka šteje 744 mož. Nekoliko manjši (11.200 in 11.400 ton) sta linijski ladii »Jurij Pobjedonoscev« in »Sinok«.
XXX Srbsko uradno poročilo.
Niš, 26. oktobra. Uradno poročilo z dne 21. oktobra: Protinapad, katerega je napravila naša kolona na desnem bregu v smeri na Aljudovo, je imel popolen uspeh. Uplenili smo 2 gorska topova, 2 strojni puški in 2 vojni kuhinji. Pri nekem drugem protinapadu v vasi Razanac smo za-
plenili 2 strojni puški in veliko število konj in mul. 22. oktobra so se na severni fronti boji nadaljevali z ljutostjo, ne da bi se postojanke predrugačile. Boji so se vršili pri Krivolaku (južno od Štipa), Veleša in Skoplju.
Uradno poročilo z dne 22. oktobra;
Na severni fronti so se srbske čete po ljutih bojih umaknile na črto levi breg Mlave—Veliko Orašje—desni breg Jase-nice. Druge čete se umikajo na desni breg Kubrsince in Turije. Sovražniku se je posrečilo, da je v bližini Višegrada, na bosanskem ozemlju, prekoračil Drino s 3. bataljoni. V bližini te črte smo dognali močne sovražnikove čete. Na vzhodni fronti so se srbske čete pod silnim pritiskom sovražnika umaknile v smeri na Knjaževac na brambno postojanko in mesto samo. Sovražniku se je pri njegovem prodiranju proti Kraljevemu selu posrečilo prekoračiti levi breg Timoka blizu vasi Drenovac. Pri Pirotu nobene izpremembe. Ob južni Moravi smo zavrnili vse sovrnž-nikove napade.
XXX Združitev z Bolgari Dunaj, 28. oktobra. »N. Fr. Pr.« pr-roča o združitvi avstrijsko-nemških armai pri Kladovu z Bolgari: Dne 26. t. m. v ra^ nih popoldanskih urah je zapazila patrulja nekega ogrskega huzarskega polka večjo skupino jezdecev, ki so jih po obleki spoznali, da so Bolgari. Dva moža naše patrulje sta peljala nato skupino k bližnjemu štabu. Kakor se je pokazalo, je bilo Bolgarom, 25 mož pod vodstvom podporočnika Gadjeva, ukazano, naj poiščejo zvezo z zveznimi armadami, ki so prodirale od severa. Bolgarsko patruljo so spremili huzarji v Kladovo, kjer so bili z največjim navdušenjem sprejeti. Naše čete, ki so videle vidni uspeh svojih težkih bojev, so klicale v vseh jezikih monarhije Bolgarom: Hoch! Evviva! Živio! Eljen! Pri štabu so na čast pomembnemu dnevu priredili malo slavlje. Dne 27. t. m. so se odpeljali vojvoda Adolf pl. Mecklenburg in general avstrijskih čet, da so pozdravili bolgarske čete. Ogledali so si čete, kj so napravile najboljši vtis. Sledil je mal vojni zajtrk, pri katerem je napil vojvoda Adolf | Mecklenburški cesarju Francu Jožefu, cesarju Viljemu in carju vseh Bolgarov.
Med bolgarskimi vojaki jih je veliko, ki so se vojskovali v prvi bolgarsko-srbski vojski. Bolgarska patrulja je že odjezdila iz Kladova, ker se je dosegla zveza s častniško patruljo ob južnem koncu Doba—• Voda ozemlju, kamor so prodrle naše čete in zavarovale črto.
LISTEK.
Malenkosti iz Sv. Lucije on Soči.
Bitka je že teden dni v polnem teku. Napad za napadom, kanonada za kanona-do. Velikanska množina železa cvili in frči po zraku, vse regija, vse dela — Lahi gredo iz Volč proti Mengoram mimo štirnajstih postaj — na Golgato. »Sveta Lucija je kakor roža«, je stalo v povelju italijanskega poveljnika. Se razume, da jo duhamo le mi. Marsikateri Lah je že spoštljivo poljubil našo lepo tolminsko žemljico, drugi so pokazali zadnjo plat in jo pocedili po hribu: »Avanti Savoia« — proti Benetkam. Če je gospodom Lahom taka vrsta športa po godu, naj lete magari do Mesine; saj to nikakor ni proti pravilom mednarodnega prava.
Ujetnike vodijo skozi vas in od tu dalje proti beli Ljubljani za črno zidovje. Večina ima zadovoljne obraze, drugi so v strahu, kakor bi delali Avstrijci golaž iz ljudi. V znak, da smo dobri ljudje, hočem ponuditi vsakemu košček čokolade — nosim jo vedno pri sebi, ker deluje kakor žična ovira proti neke vrste bolezni — a glej smolo! Mojo čokolado je najbrže nekdo našel, predno sem jo zgubil. Da ne gredo prav prazni naprej, jim moram dati vsaj lepo besedo:
stoji grad sred Ljubijance tam boste jedli žgance in ko bo vojska v kraj
spet pojdete nazaj v Italijo med Lahonc na kisle makarone.
X X X
Nebo se je zastrlo s črnimi oblaki. Rad gledam ob takih prilikah pod nebo in opazujem vsakovrstne slike, ki jih ustvarja burja pod nebeškim krovom. Danes se mi zdi, kakor da. vidim glavo Viktorja Emanu-ela, ki v tem trenotku plaka. Piaka solze kesanja in obupa. Njegove solze padajo na cesto in pomešane s prahom, tvorijo blato. Veter zopet pritisne, Emanuelova glava zavzame čudne oblike, lasje mu padajo čez oči, čez usta — Emanuel je zdaj samo šc črn oblak z dolgimi ušesi in še daljšim nosom. Na cesti zarezgeta konj in Bošnjak zapoje o »curi mali«---
XXX
Živci rabijo nujno počitka — hajdi za par dni v Cerkno! Vožnja je nad vse inte-resantna. V Gorici čaka poštni voz. Vprc-ženi so vojaški konji. Mali so in kosmati kakor ruski kožuh. Prvi par vodi kočijaž, na drugem jezdi zaraščen Rumunec, golo-glav, bos in skoraj brez hlač. Ponosno se obrača na konju, češ: pa vi jo peljite c. kr. pošto! Tu pa tam zadene z vozom ob kamen kraj ceste, da se iskre krešejo. Bog ne daj, da bi se pritoževal. Priiazen moraš biti ž njim in poslušati v slabi hrvaščini njegove storije, akoravno pove v dvanajstih besedah ducat laži, tako težkih, da bi slon s težavo eno neseL Tako s>re do Slana.
kjer vprežejo poštne konje. Ti so pa taki, da jim ne prešteješ kosti, ker se gotovo zmotiš, predno prideš do konca. Pa kak revmatizem. Voznik ima križe in težave z njihovo naduho. —- Cesta je polna voz, vojakov in živine; komaj se voz prerije skozi to morje in Bogu in starim konjem si hvaležen, ko sediš v Cerknem »pri Tinčku« ob drugem kvartinčku.
Ste morebiti radovedni, kako je bilo v Cerknem? Teden je minil kakor dan. Udarili smo jo celo na Brdo h krčmarici Tereziji, ženi jesenskih let in pomladanskega duha. Na njeni hiši je še ne dolgo tega bleščal napis:
Gostilna por Luku na Borci na pri , Morskim.
Pravopis je nekam čuden, a človeku vendar dobro stri, ko lo bere. Družba izvrstna. Janez je par lepih zapel, gospod nadgeometer Fazan pa je med mnogimi tudi to-le povedal: Kapucin oče Anton je šel na potovanje. Na postaji v malem mestu sc mu pridružita dva gladko frizirana fra-karja. Sedaj ga bomo kapucina! »Čujte pater, kako Vam je ime?« Anton « »No ja, i aj Antona sta dva: z oslom in s prašičkom.« »Kakor hočete. Čc govorim z Vami, sem Anton z oslom, če pa govorim s iein-lc gospodom, scin Anion s prešičkom.
v V V ,N	/N
Pondeljek je. Vse liho in mirno, kakor navadno po nevihti. Ljudje grc<lo po vs;;k-oanjem opravilu, otroci duckajo po ccstah. Normalno življenje vlada. Oguljena dreve-
sa, razoran hrib, in razbito zidovje priča o grozoti zadnjih dni. Pa naj poskusijo še enkrat — mi ostanemo kakor smo b'li.
Pismo \i Gorice.
Gorica, 24. okt. 1915.
Ob najlepšem vremenu traja ljuto obstreljevanje goriškega obmostja ves dan. Osobito Kalvarija in Oslavje sta pod težkim artiljerijskim ognjem, ki spominja na boje v juniju in juliju. Nekaj težkih granat je priletelo tudi v razne dele mesta, kjer jc bil ranjen en civilist. Z laškim pro-rokovanjem na lističih iz aeroplanov, da nas Lahi »do 25. t. m. na vsak način odrešijo«, ni bilo nič. Izdajice, ki so nas pol stoletja tlačili in teptali vse naše narodne pravice, naj nas osvobode? Laška faki-naža, ki jc d'Annunziu narekovala to nesramno laž, da jo je našemaril v puhle fraze, ona fakinaža, ki nas jc strahovala in nas po goriških ulicah opljuvala, ta fakinaža naj nas »odreši«?! A mi smo mirni, morda veliko bolj kot oni v zaledju, ker vemo, da nas branijo levi, katerih vsakega ljubimo kot brata, v zavesti, da z nadčloveškimi močmi brani našo grudo in naš dom. Slava vam, junaški branilci Soče, slava! A ti. Italija, pomni, da se ob našem živem /.eleznem zidu razbije vsak še tako silovit napad tvojih sinov, da ob Soči izkrvavi v brezupnih naskokih vsa tvoia moč. To bo plačilo za Ivojc izdajalsko de-janje!

Kolin, 28. oktobra. O združitvi zvez-aih čet v severovzhodnem kotu Srbije poroča solijski dopisnik »K3ln. Ztg.«: Važnost tega uspeha je velikanska in se kmalu pokaže v svojem celem obsegu. Vse se je storilo, da se popolnoma izrabi kljub megli prosta pot po Donavi. Na primernem kraju že čaka brodovje parnikov, ki bo prevažalo vojne potrebe. Dosežen uspeh je odločilen za nadaljevanje nove balkanske vojne. Zveze med posameznimi armadami so postale še trdnejše. Položaj je tak, da Srbi zveze ne morejo več motiti.
Budimpešta. Posebni poročevalec »Az Est« poroča: Danes dopoldne (28. oktobra) sem se več časa razgovarjal z obema poveljnikoma patrulje bolgarskih jezdecev. Gadjen, ki je prvi dosegel zvezo z našimi četami, je bil še pred nekaterimi tedni pri bolgarskem poslaništvu v Parizu. Mlajši njegov tovariš je govoril le bolgarsko. Oba častnika sta simpatična. Ena patrulja je prijezdila iz Negotina s poveljem, naj najde zvezo. Ob 7. uri zjutraj je jezdila skozi Martinovac, ob pol štirih popoldne je srečala pri Brzi Palanki patruljo, ki je odjezdila 20 km južno od Negotina. V Brzi Palanki sta patrulji izvedeli, da se nahajajo prodirajoče avstrijske in nemške čete blizu. Med Brzo Palanko in Kladovem so se srečale na ozki stezi bolgarske in naše čete. Nekemu turškemu častniku, ki je bil slučajno navzoč, je rekel bolgarski častnik: »Sovražniki smo bili, a zdaj nas čaka ogromno, skupno delo.«
Boji pri Oršovi.
Budimpešta, 28. oktobra. Vojni poročevalec »Az Esta« pri 11. nemški armadi poroča 26. t. m. iz Oršove:
Medtem, ko se bliža armada generala pl. Galhvitz z orjaškimi koraki Kragujevcu, se je tista nova skupina zaveznikov, ki je prekoračila pri Oršovi Donavo, ustvarila trdno operacijsko opirališče v severno-vzhodnem kotu Srbije. V ugodnih okolno-stih morajo te operacije dovesti do prvih važnih uspehov balkanske vojske.
Naše čete so vkljub velikim težavam in dasi tu pri Železnih Vratih Donava izredno močno dere in dasi sta brega zelo strma, prekoračile reko le z malimi izgubami in so udrle globoko v srbsko zemljo.
Prebivalci mest Oršova, na katere so Srbi streljali, če so jih le zagledali, so se zdaj oddahnili.
Srbsko mesto Tekija je v našem ognju zelo trpelo. V sredini mesta, ki ga je v soboto branila še močna srbska posadka, sem videl eno poleg druge mogočne globine, ki so jih provzročile tri težke nemške granate, ki so podrle celo vrsto hiš.
Ob prehodu čez Donavo je naša artiljerija že prejšnji dan prisilila srbske topove, da so morali utihniti. V nedeljo zjutraj ob 9. uri se je v varstvu ognja vseh naših topov posrečil napad. Po kratkem boju so zasedli naši desni breg Donave. V Eli-zabetni utrdbi in na višinah pri Sipu smo osvojili veliko ruskih težkih topov. Približno dva bataljona močna srbska četa se je deloma umaknila, ostale smo ujeli.
Povsod napredujemo!
Sofjia. Po nekem poročilu iz bolgarskega glavnega stana prekašajo uspehi bojev vsa pričakovanja. Srbi, ki so prve dni obupno branili in ki so krvavo branili vsako ped zemlje, so pričeli epšati.
Napredovanje Bolgarov,
Budimpešta, 27. oktobra. »Vilag« poroča iz Sofije: Vojska generala Bojadževa napada srbske postojanke pri Urovici, kjer so bili Srbi že vrženi iz nekaterih postojank in poskušajo z obupnim odporom in z vsemi silami, kako bi jih zopet osvojili. V odseku Nišave Bolgari napredujejo. Bolgarske čete, ki prodirajo od Skoplja, so prišle čisto pred Tetovo. Za postojanke pred tem mestom se bije vroč boj, v katerem bolgarsko topništvo podpira pehoto. Pred strašno močjo Makedoncev, ki se bore s preziranjem smrti, srbske črte po vrsti padajo. Pri Prilipu se bijejo v neposredni bližini mesta. V odseku Strumice so makedonske in turške čete vrgle nazaj angleško-lrancoske čete. Bolgarske in turške gorske baterije so izvojevale važne prednosti.
Preprečen promet na progi Niš—Solun.
Stockholm. Merodajni petrograjski krogi zagotavljajo, da je za Rusijo prava katastrom, ker je prekinjena železniška proga Niš—Solim. Ruski armadi so namreč zavezniki dobavljali po tej progi strelivo.
Prodiranje proti Nišu. napreduje tako na severu kakor tudi na jugu. Bolgari gospodarijo v dolini Timok, odkar so se polastili Orejka. Njih prve čete stoje v zračni črti komaj še 40 km od Niša.
Bolgari prodirajo od Skoplja proti severu.
S<-bi straše z ruskimi uniformami.
Bidimpešta, 27. oktobra. »Pester Lioyd< poroča iz Sofije: Neki bolgarski ranjenec, ki se je vrnil z bojišča v Sofijo, poroča, da so zagledali Bolgari v bajonetnem boju za_Knjaževac pred seboj ruske uniforme. Vojaki so hipoma obstrmeli, a so na to napadli Ruse s klici: Za domovino gre!
Pozneje so dognali, da so se preoblekli Srbi v ruske uniforme.
Srbski strah pred generalom '»svinčnikom.«
Iz Lugana se poroča: Bitteti poroča v nekem pismu iz Aten: Srbi se najbolj boje bojev z Bolgari na meji Timoka. Bolgarski poveljnik je general Dimitrijevič, ki mu vsled tega, ker je zelo suh, pravijo »svinčnik«. Dimitriievič je organizator bolgarskih komitašev, ki je preoblečen v bolgarsko kmečko obleko prepotoval celo Makedonijo in Bolgarijo. Vsled bolezni se ni mogel udeležiti obeh balkanskih vojn, ali sedaj je zdrav in se nahaja na bojišču, kjer se od njega veliko pričakuje.
Albanski upor.
Pariz, 28. oktobra. »La Libertč poroča iz Atene, da so Albanci pri Prizrenu napadli Srbe.
Napad na Varno in Burgas.
Budimpešta, 28. oktobra. »Pester Lloyd« poroča iz Bukarešta: Posebna izdaja »Universula« poroča: Od danes zjutraj ob 4. uri obstreljuje 16 ruskih vojnih ladij Varno. Neko drugo rusko brodovje obstreljuje Burgas.
Budimpešta, 28. oktobra. »Adeverul« poroča: Ob 6, uri zjutraj se je razvrstilo 22 ruskih bojnih ladij 10 km od Balčika. Otvorile so ogenj na bolgarsko obrežje, osobito proti Varni. Ljuto so obstreljevali kraljeski Evksinograd. Bolgarske obrežne baterije so odgovarjale. Obstreljevali so do 10. ure dopoldne.
Beg ruskih vojnih ladij.
Berolin. Iz Bukarešte se poroča: Ruski vojni ladji »Turgenjev« in »Terespol«, ki sta zapirali izliv Donave in obstreljevali bolgarske postojanke, sta nenadoma pobegnili in iskali varstva v rumunskem pristanišču Gruja.
Rusi poskušajo izkrcati čete.
Sof'ja, 28. oktobra. Pod varstvom 8 križark so se poskušale izkrcati čete štiri-soprazuma na bolgarskih tleh in sicer med Makrijo in Dedeagačem, ali je ta poskus turško topništvo preprečilo.
Bukarešt, 28. oktobra. Po brezžičnih brzojavnih vesteh, ki so semkaj dospele iz Konstance, je odplulo iz Odese in Sevasto-polja nekoliko ruskih prevoznih parnikov s četami proti bolgarski obali. Prevozne parnike spremljajo: dva dreadnoughta, tri križarice in nekoliko torpedovk. Število transportiranih čet iznaša 100.000 mož. Kakor se poroča, je rusko vojno vodstvo najstrožje odredilo, da se morajo te čete brezpogojno izkrcati na bolgarskih tleh.
XXX
Grški kralj proti vojn'«
Berlin, 28. oktobra. »Beri. Ztg. a. M.« javlja iz Amsterdama: Zastopniku »Associated Press« je grški kralj z ozirom na grški odgovor na srbsko prošnjo za pomoč izjavil:
Grška drži svoj meč rahlo v nožnici; ne ogroža nikogar, toda ne bo trpela, da nastopijo dogodki, ki bi spravili v nevarnost nedotakljivost naroda in svobodo grškega ljudstva. Moja dolžnost je čuvati državo pred nevarnostjo pogina. Ta nam pa grozi, če se dežela zaplete v evropsko vojno. Kolikor bom le mogel, bom v vsaki nevarnosti storil svoj dolžnost.
Nova grška nota ententi.
Bud:mpešta, 27. oktobra. »Vilag« poroča iz Aten: V zadnji noti je Grška ententi odgovorila tudi tole: »Grška mora brezpogojno in odločno zahtevati, da se izkrcane čete, celo one, ki so že odšle na bojišče, takoj zopet vkrcajo in odidejo iz Soluna. Grški vladi bi bilo žal, če bi vsled neupoštevanja te želje, bila prisiljena, da izkrcane čete razoroži in internira.«
Atenski vladni krogi pravijo, da je treba dati solunskemu poveljniku princu Nikolaju dovolj vojaštva, da podkrepi vladno zahtevo. Položaj je vsekakor kritičen. Grški politični krogi odobravajo ta odgovor, le nekaj jih je tudi, ki se boje, da bo to stališče vlade znalo imeti nevarne posledice. Grška je obnovila svoj protest proti izkrcavanju tudi iz razloga, ker je Bolgarija izjavila, da bo udarila tudi na grško ozemlju, da vrže sovražnika rpi zasledovanju do kraja njegovega izkrcavanja.
Berlinski krogi pravijo, da zgorajšnji odgovor še ni uradno potrjen, toda slej ali prej bo morala Grška krepko in dejansko braniti svoje pravice.
Grška zahteva, da ententine čete odidejo do 6, novembra.
Amsterdam, 27. oktobra. »Telegraf" javlja iz Soluna: Grški pristaniški poveljnik je naznanil vrhovnemu poveljniku ententinih čet, da grška vlada pričakuje, da vse ententine čete odidejo do 6. novembra.
Grška mobilizacija bo 4. novembra končana.
Dogovor med Grako in Bolgarijo.
Atene, 28. oktobra. V nadaljnjih pogajanjih z Bolgarijo se je dosegel sporazum v sledečih glavnih točkah: 1. Ob gr-ško-bolgarski meji se ohrani nevtralna co-
na. Tam ne sme biti nobenih čet. 2. Ob grško-srbski meji se določi vojna cona. 3. Grška bo vnovič protestirala proti izkrcavanju sporazumnih čet na grškem ozemlju. 4. Grška izjavi, da ostane nevtralna. 5. Zagotovi se integriteta Grške, ki dobi kot odškodnino nekaj ozemlja.
Grški kralj odpotuje v Solun.
Rotterdam. Iz Aten se poročat Kralj Konstantin namerava odpotovati v Solun k slavlju obletnice, ko so zasedli Grki Solun,
Kako ceni Grlka denar držav Setverospo-razama.
Budimpešta, 28, oktobra. Iz Aten se
poroča: Grška vlada je odredila, da se zaračuna vrednost francoskih bankovcev s 75, ruskih s 70 in angleških bankovcev z 80 odstotki. Ta odlok je naravnost presenetil četverosporazumu prijazne kroge. XXX
Četverosporazum namerava poslati v Solun
500.000 mož.
Rotterdam. Trdi se, da je četverosporazum sklenil, da pošljejo Angleži v Solun 500.000 mož, Francija prevzame sama napad na Dardanele; na morju bosta operirali Italija in Rusija.
Nova pomoč četverosporazuma Srbiji.
Amsterdam. Četverosporazum je sklenil, da pošlje nove, močne čete Srbiji na pomoč. Rusija namerava zbrati v Besara-biji močno silo.
XXX
Z Rumunijo ne bo nič,
Amsterdam, 27. oktobra. Bukareški dopisnik londonskih »News« javlja, da je v poučenih krogih dobil prepričanje, da ententa nima več povoda še nadalje računa na aktivno pomoč Rumunije.
Stališče Rumunije.
Bukarešt, 28. oktobra. »Dimineaza« izve od diplomatskih krogov: Rumunija se bo odločila še le, ko se bo splošen položaj na Balkanu razjasnil, ko se bo za gotovo vedelo, da je ententa izgubila svojo balkansko igro. Po balkanski zmagi osrednjih velesil bo rumunska vlada prosto izjavila, na katero stran bo stopila.
Rumunski diplomat o stališču Rumunije.
Budimpešta, 27. oktobra. Posebnemu poročevalcu »Esti Ujsrga«je izjavil rumunski poslanik v Sofiji: Rumunija je gotova svoje stvari in nikakor ne gre za ptuje koristi na vojsko. Ura nastopa Rumunije napoči, kadar ga bo veleval hladen razum. Nočemo se žrtvovati napačnim geslom. Moč Rumunije je ustvaril kralj, vlada zavedajoč se svojih dolžnosti stoji za kraljem.
XXX
Delo podmorskih čolnov v Egejskem morju.
Budimpešta. »A Vilag« poroča iz Soluna: Na Egejskem morju je divjal 26. t. mes. strašen vihar 18 ur. Angleži in Francozi so morali svoje ladje odpeljati v varna pristanišča. Solunsko višje poveljstvo sicer molči, a izvedelo se je le, da so med viharjem nemški in turški podmorski čolni torpedirali več transportnih ladij in dve križarki.
Vojska i Rasi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 28. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Pri čartoriskem so zvezne sile vzele z naskokom Rutko.
Na severovzhodu ni sicer nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 28. okt. Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Vojna skupina generalield-maršala p 1. Hindenburga. Severovzhodno od Garbunovke smo dosegli nove uspehe nasproti ruskim napadom. Pokopališče Čažaii je zopet v naši posesti. 2 častnika in 150 mož je ujetih.
Ogenj naše artiljerije ni dopustil, da bi se bil razvil sovražen napad južno od Garbunovke.
Vojna skupina generalield-maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri Čšersem ob Njemenu severovzhodno od Novega Grodeka se je izjalovil močan ruski napad.
Vojna sknpina generala pI. Lin-singena. Zahodno od Čartoriska je bila vzeta Rutka.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega urada se poroča:
25. oktobra. Pred Rigo se nadaljujejo boji. Južno od jezera Babit so pričeli Nemci prodirati, ne da bi bili uspeli. Pri
Olaj artiljerijski boj. Na levem bregu Dvi-ne so Nemci zopet večkrat ljuto napadli južno od železnice pri Ilukstu. Ljuto so se bojevali. Odbitih je bilo pet nemških lju-tih napadov. Ko so napadli šestič, so vdrli v naše utrdbe. Naše čete so se bojevale junaško in hladnokrvno. Pobile so velik del Nemcev, ostanek so ujele. Šesti nemški napad je tudi odbila artiljerija in pe-hota.
Pri Friderikovu so se bili manjši boji ob Dvini. Na levem bregu Dvine severnozahodno in zahodno od Jakobova in v gozdih zahodno od Livenhofa tudi le spopadi manjših oddelkov.
Pri Dvinskem v pokrajini pri Iltikstn ljuti ^ boji z Nemci, ki neprestano napredujejo. Ko so zasedli Nemci Ilukst, so poizkušali prodirati naprej, a smo jih ustavili ob robu gozda vzhodno od Iluksta. Naš ogenj je odbil poizkuse sovražnika, ki je poizkušal prodreti ozhodno od vasi Pa-šiline južno od Iluksta. Boj artiljerije južno od jezera Medum ob cesti Novo-Aleksan-drovsk—Dvinsk. Ljuti boji artiljerije so bili tudi na bojni črti jezer Demen in Dri-svjati. Na bojni Črti jezer Drisvjati—Bogin-skoje—Miadziolan—Narocz in Wiszniew pri mnogih krajih spopadi brez posebnih uspehov na obeh straneh. Opozoriti se mora posebej, da so vzele naše čete vasi Shdegile, zahodno od jezera Boginskoje (10 km od južnega vrha), in Pastuški. Slab sovražen oddelek smo lahko pri vasi Smorgon razkropili. V gozdih južno od Kreva in na bojni črti rpi Ljubči ob zgornjem Njemenu do Krašina severnovzhodno od Baranowicze (13 km) je mirno. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala neko sovražno četo, ki je napredovala skozi vas Russiny (8 km južnovzhodno od Ba-ranovvicze). Boj ob prekopu Oginski blizu Vulke, južno od jezera Wygonowskoje, še traja. Sovražnik je izvedel več brezuspešnih protinapadov, da zopet vzame izgubljene postojanke.
Na levem bregu Stira južno od jezera Nobel več manjših bojev. V boju pri močvirju Bagno Koza blizu jezera Bieloje je potisni! sovražnik naše oddelke nekoliko nazaj. Severno od Rafalovke je poizkušal sovražnik prodirat: na levem bregu Stira, a je bil vržen. Sovražnik je večkrat ljuto napadel pri vaseh Kukle in Komarov zahodno od Czartoryska (16 in 10 kilometrov). Na nekem mestu se je posrečilo sovražniku, da nas je potisnil nazaj, a takoj nastopivša rezerva je vzravnala položaj. Pri protinapadu smo ujeli veliko sovražnikov, dozdaj smo jih našteli 1000. Bolj južno od od tam ob Ikvi in pri Novem- | Aleksinjecu nobenega boja. Po gotovih znakih je imel sovražnik pri Novem-Alek-sinjecu velike izgube. Na levem bregu Dnjestra pri spojitvi s Stripo artiljerijski boj. Vzhodno od Černovic je mirno.
26. oktobra. Na levem bregu Dvine južno od Iluksta so Nemci poskušali, da bi se brez artiljerijske priprave polastili naših jarkov, pa so bili pravočasno vrženi nazaj. Pri Lindenu ob Dvini ob reki navzgor od Friedrichstadta artiljerijski in pehotni ogenj. Zahodno od Jakobovega na levem bregu Dvine živahen artiljerijski ogenj. Nov napad Nemcev vzhodno od Iluksta je ostal brez uspeha. Boj pri vasi Voinjuny (7 km zahodno od jezera Bogin-skoe) se je končal z zavzetjem vasi po naših četah. Napad sovražnika proti vasi Miedwiere (1 km severozahodno od Čartoriska) je bil odbit. Sovražnik nas je z močnimi silami napadel pri vasi Kukli, severno od Kolkov. Po ljutem boju so naše čete napadle od strani, ga vrgle nazaj, ujele 7 častnikov in več kot 200 mož. Zahodno od vasi Volica (6 km severno od Novega Aleksinjeca) je sovražnik trikraf napadel, bil pa je vedno odbit. Kupi sovražnih trupel pokrivajo bojišče.
ZEPPELINOV ZRAKOPLOV NAD MIN-SKEM IN ALEKSANDROVSKEM.
Stockholm. »Rječ« poroča: Nek Zep-pelinov zrakoplov je metal bombe na Minsk in osobito na železniško postajo Aleksandrovsk. Sledila je močna eksplozija.
VPOKLIC KIRGIZOV V VOJNO SLUŽBO.
Kodanj, 28. oktobra. »Novoe Vremja« piše, da nameravajo Kirgize vpoklicati v vojno službo. Prejšnji vojni minister je vpoklic Kirgizov radi vseislamitskega gibanja med njimi odklonil. Ta pomislek je sedaj premagan. Z vpoklicom Kirgizov pridobi ruska armada 400.000 izbornih jezdecev.
TRDNJAVSKI POVEUNIK KOVNA OBSOJEN.
Stockholm, 28. oktobra. Bivši trdnjav-ski poveljnik Kovna general Grigorijev je bil obsojen na 15 let ječe in izgubo vseh pravic.
VESTI O PRZEMYSLSKIH JUNAKIH.
Curih, 22. oktobra. »Neue Zilricher Nachrichten« priobčujejo pismo enega izmed przemyslskih junakov, ki je po ovinkih dospelo v roke njegovih staršev; pismo je datirano z dnem 13. junija in slove med drugim: Postopanje z vojnimi ujetniki, posebno častniki, je naravnost sra-
Siev
U11C <e,J. C....,«>»4
btran
motno. Brez ozira na stanovališče — prebivamo na zbiralni postaji za izgnane zločince po 50—80 skupaj z našimi slugami v enem prostoru — in brez ozira na druge nedostatke, dosegajo vrhunec sramot-nosti žaljive odredbe, ki si jih Rusi vsak dan iznova izmišljujejo. Tako so nas tukaj — dva polkovnika in 300 častnikov — podredili naredniku. Našo zasebno lastnino, naš denar so nam razen male svote vzeli, ne da bi nam dali za to pobotnico, torej enostavno uropali. Naše častniške znake in težko zaslužena odlikovanja smo morali odložiti. Namen te odredbe je, da
povzroče pregreške proti subordinaciji med našim lastnim moštvom in da dajo priložnost vsakemu ruskemu praporščaku, da se znaša nad nami. Dalje je odrejeno, da mora vsak ujeti častnik pod zaporno kaznijo pozdraviti tudi najmlajšega ruskega častnika. Iz našega »hleva« nas vodijo kopat vojaki z nasajenim bajonetom; po trotoirju hoditi nam je prepovedano.
MAKSIM GORKI ARETIRAN.
Berolin. Maksima Gorkega so zaprli.
Mapa«! štirih dn petih laikih armad.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Ogenj sovražne artiljerije je bil včeraj na bojni črti ob Soči zopet živahnejši.
Napada na Dobrdobsko visoko planoto tretja italijanska armada dozdaj ni ponovila.
Pač pa je druga armada, ki se strne na severu s tretjo italijansko armado, večkrat nadaljevala svoje brezuspešne napore proti našim trdnim postojankam in jih je raztegnila tudi na bovško kotlino.
Po ena nadaljnja armada napada bojno črto v Dolomitih in južno Tirolsko. V odseku Riva se bijejo uvodni boji. Na visoki planoti Lavarone napreduje sovražnik s podzemeljskimi rovi. Nek napadalni poizkus na naše postojanke severno od utrdbe Lusern se je izjalovil v ognju naše artiljerije.
Pred Col di Lana se je izjalovilo včeraj popoldne šest napadov Italijanov. Ravno tako so se izjalovili manjši sovražni napadi proti Tre Sassi, proti postojanki Fa-nes in proti severnem izhodu doline Tra-veaanzer.
V prostoru pri Bovcu so branilci krvavo odbili na zahodnem robu Javorščka napad pri ovirah.
Močne sile so zopet prodirale proti našim četam južnovzhodno od Mrzlega vrha in proti Doljanu; a smo jih tudi odbili. Le za posamezne kose jarkov se bije še boj.
Izjalovil se je tudi zvečer podvzeti napad proti prostoru severno od Sela.
Preprečili smo prehodne poizkuse Italijanov severno od Kanala.
Goriško obmostje se je nahajalo zopet pod težkim ognjem. Osamljen sunek sovražnika proti gori Sabotin se je popolnoma izjalovil. Več italijanskih bataljonov, ki so prodirali severno od gore Sabotin, fe moralo v ognju naše artiljerije in strojnih pušk bežati nazaj v svoja kritja. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Soška bitka tudi nadaje na večini odsekov ponehava. Nasprotno pa nadaljuje sovražnik svojo ofenzivo na tirolski fronti in si je izbral posebno prostor pri Rivi za vpadalno smer.
Iz zadnjega uradnega poročila izvemo, da napada skupno štiri do pet italijanskih armad. Vsaka od teh armad šteje približno po 2 do 3 divizije. Če računamo prvotno stanje ene divizije na 15.000 pušk, vidimo da samo na soški fronti napada okoli 400.000 do 500.000 mož.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 26. oktobra. V dolini Ledro je bil kot posledica zasedbe Mezzolago, Molina in Blacesa, kjer je bilo nekaj ujetih, popolnoma vzet levi breg Tonale. Proti Dosso Casino in Dosso Nemit, južno od nižine Lopic, ki je bila zavzeta 24. t. m., je nameril sovražnik včeraj z Monte Crino in z utrdb pri Rivi živahen ogenj topov, ne
da bi se mu posrečdo omajati odpor naših v teh postojankah. Z zgornji dolini Cordevole in v zgornji dolini Rienz smo se zopet bolj približali sovražni črti. V dolini Ponte-bana je dospel en naš napad na Rosskofel, kjer smo poškodovali sovražne utrdbe. Ob soški bojni črti traja intenzivno delovanje artiljerije dalje, naša pehota medtem oja-Čuje novo pridobljene postojanke. Mali protinapadi so bili odbiti včeraj v odseku pri Plaveh in na kraški planoti; ujeli smo 39 sovražnikov. Dne 24. so metala naša letala uspešno bombe na sovražne tabore na visoki planoti Banjšica in na kraško planoto. Nekega sovražnega letalca je napadlo neko naše letalo z ognjem strojnih pušk in ga je prisililo, da je moralo bežati. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana.
Italijansko uradno poročilo o napadu na Benetke.
Rim, 27. oktobra. Uradno se poroča 26. t- m.: Včeraj zvečer malo po 10. uri so sovražna letala dvakrat zaporedoma napadla Benetke. Vrgli so v mesto več bomb, med njimi zažigalne bombe. Ena bomba je zadela streho cerkve bosonogih redovnikov, nakar se je streha udrla. Uničen je strop z dragocenimi slikami Tiepo-la. Druga zažigalna bomba je padla na Markov trg, ne da bi napravila kaj škode. Pet nadaljnih bomb je padlo deloma v vodo, deloma na nekatere točke mesta, kjer so napravile le malo škode. Tekom tretjega napada, ki se je izvršil eno uro kasneje, so bile vržene tri bombe, od katerih dve niste napravili nobene škode. Tretja je padla na dvorišče neke ubož-nice in zažgala nekaj kupov drv. Človeških žrtev ni.
Rim, 27. oktobra. Uradno poročilo z dne 26. t. m.: Danes zjutraj so bile Benetke zopet cilj novega napada. Ob 8, uri 40 minut so tri avstrijska letala vrgla več bomb, ki so ranile tri osebe in napravile le malo škode.
Zračni napad na Benetke.
Lugano. Po zanesljivih nevtralnih poročilih cenijo število žrtev na Benetke na 42 oseb, med njimi jih je mrtvih 11.
Miren pri Gorici.
(Poročilo Slovenke iz Mirna »Slovencu«.)
Od 21. oktobra divja grozen vihar, vsako minuto padajo granate v Miren, skrivamo se v kleteh. — Grad še hvala Bogu stoji. Ujetih Italijanov sem videla 17 častnikov in 478 vojakov, ki so se zadovoljno smejali, da so bili ujeti. Dne 23. oktobra med sv. mašo, ki jo je bral preč g. misijonar Pire so vse šipe na kapelici popokale. Rib v Vipavi je več mrtvih kot vojakov. 22. oktobra sem videla 6 italijanskih častnikov in 440 vojakov ujetih.
Em. V
V Italiji vozijo ranjence.
Curih, 26. oktobra. Listi poročajo iz Milana: Ker so prenapolnjene železniške proge z vlaki ranjencev z bojišča ob Soči, so zaprli v zgornji in v srednji Italiji za 8 dni ves tovorni promet.
Tudi Poincare se maje.
Geni, 28, oktobra. Iz Pariza se poroča, da na Francoskem ne vlada samo ministrska kriza, ampak tudi predsedniška kriza. Kot kandidate za naslednika Poin-car6ja imenujejo Deschanela, Ribota in Bourgeoisa. Deschanel je že odstopil kot predsednik zbornice, da bo lažje vodil vse priprave za eventualno volitev predsednika.
Angleška mora vojno nadaljevati
Rotterdam, 27. oktobra. Iz Newyorka se poroča: S parnikom »St. Paul« sta odpotovala v Liverpool guverner Fidši otokov sir Bekham Eskott in angleški polkovnik A. Halse. Oba sta izjavila ameriškim poročevalcem, da se vojna še dolgo ne more končati. Polkovnik A. Halse je rekel, da mora Anglija vojno radi velikih človeških žrtev nadaljevati do zmagovitega konca. Misel na mir ne sme na površje, dokler nasprotniki niso poraženi. Sedaj nočemo miru, ker hoče Nemčija diktirati pogoje.
Portugalske čete za Gibraltar?
Lugano, 28. oktobra. Iz Rima brzo-javljajo, da je angleška vlada naprosila ortugalsko, naj prepusti portugalske čete za obrambo Gibraltarja, da bo Angleška svoje tamošnje čete lahko porabila drugod.
Razna poročilo.
Naša gosposka zbornica.
Iz Dunaja se poroča z merodajne strani:
V zadnjem Času so imeli izvršilni odbori treh skupin gosposke zbornice svoja posvetovanja in sicer o današnjem položaju. Na temelju sprejetih sklepov so šli zastopniki k ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu in mu obširno razložili svoje mnenje o političnem položaju. V de-putaciji so bili grof Goluchowski, knez Fiirstenberg in baron pl Czedik.
Masaryk prvič predaval v Londonu.
Frankobrod, 28. oktobra. Profesor Ma-saryk je ob svojem prvem nastopu na londonskem vseučilišču predaval o vprašanjih malih narodov v evropski krizi. Predaval je seveda popolnoma v smislu četverospo-razuma.
evtie novice.
Boji m zioflu.
Nemško uradno poročilo.
Berolin, 28. okt. Veliki glavni stan:
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 26. oktobra. Nadaljeval se je boj za vsako ped zemlje proti utrdbi La Courtine. Ljut odpor naših čet in takojšen protisunek je preprečil sovražni protina-apd. Z napadom severnovzhodno od Mas-siges smo se polastili nekega nemškega strelskega jarka blizu postojanke, ki smo jo osvojili pred kratkim.
Pariz, 26. oktobra. 11. zvečer. Od zadnjega poročila sem ni nič poročil. Neko naše letalo je zasledovalo neko enosedežno letalo severno od Dormorsa, ki ga je na-
Eadlo, ko ga je dohitelo. Nemško letalo, aterega motor so na več mestih zadele kroglje strojnih pušk, se je moralo izkrcati pri Jaulgonnc v dolini Marne. Častnika, ki sta se v njem nahajala, en stotnik in en poročnik, sta bila vjeta v trenutku ko sta nameravala uničiti svoje letalo, ki smo je nepoškodovano zaolenili-
Viviani za Delcassea.
Berlin, Iz Pariza se poroča: Ministrski predsednik Viviani se zavzema, da prevzame zopet Delcassž francosko zunanje ministrstvo. Delcassč pa izjavlja, da se ne vrne več k aktivni politiki. Viviani se je pogajal več ur s Caillauxom,
Priprave za splošno vojaško dolžnost na Angleškem.
Berlin, 28. oktobra. »Lokalanzeiger« poroča: Delavsko glasilo »Laboure Lea-der« poziva delavske organizacije, da naj nastopijo proti militarizmu, kajti njihovi pristaši so zadnji teden poizkušali, da do-vedejo do odločitve po svojih željah. 5 članov Asquithovega kabineta je grozilo z odstopom, ker se ta ni upiral njihovim načrtom; prav zadnji trenutek so svoje prošnje umaknili, toda le pod pogoji, ki pome-njajo zmago militaristov.
Vlad menda pripravlja zakonski načrt, ki bo predložen zbornici takoj, ko bo končana kampanja za novačenje. Zakonski načrt uvaja splošno vojaško dolžnost za vse sposobne moške; izvzeti so rudarji, transportni delavci, železničarji in kovinarski delavci, S temi izjemami jc vlada hotela zlomiti odpor strokosnih organizacij in vzdržati industrije
-+- Višek v podpisovanju tretjega vojnega posojila. Celokupno gospodarsko življenje stoji trenotno v znamenju podpisovanja tretjega vojnega posojila. Polovica podpisovalnega roka je minula, splošno zanimanje je doseglo višek. Posebno na deželi so napeli voditelji političnih oblasti, učiteljstvo v šolah, duhovščina in občinski zastopi vse sile, da pomorejo akciji do najboljšega uspeha. To prosvetno delo, ki se vrši sedaj v službi novega vojnega posojila v širokih krogih posebno med kmečkim prebivalstvom, je neizmerne trajne vrednosti za vse čase, in sicer tako glede zvišanja narodnogospodarske izobrazbe, kakor glede utrditve patriotičnega čuv-stvovanja. Seme, ki se seda; seje pod vodstvom finančne uprave, kateri dobro služijo vse roke državne uprave, prinaša glasom poročil o dnevnih podpisih že sedaj zrele sadove, a bo v pozneiših časih rodilo še izdatnejše uspehe. Ugodni uspeh podpisovanja kaže, da bo po splošnem mnenju uspeh novega posojila tvoril nadaljevanje one dvigajoče se tendence, ki smo jo z zadovoljstvom opazovali že v času od prvega do drugega posojila. Doslej znani podpisi utegnejo znašati dve polni milijardi. Poročila o poteku podpisovanja na Ogrskem niso neugodna, vendar pa se zdi, da doslej ne izpolnjujejo docela pričakovanjt ki so se na podlagi izvrstne letine stavila na udeležbo tamoš-njega veleposestva in trgovstva. Na vsak način mora vsak domoljub v prihodnjih dneh vse storiti, da bo usneh tretjega vojnega posoiila najizvrstnejši.
-f- Vsegermanska zveza. Iz Švedske je prišel klic na vse Germane sveta, naj se združijo v »Vsegermanski zvezi«. Ta zveza že z oklici vrši živahno propagando na Švedskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, Danskem, v Avstriji in v Švici.
-f Duhovnik z dežele, ki ne želi biti imenovan, je izročil deželnemu odboru znatno vsoto 2000 K kot darilo za nameravani deželni zavod za slepe. Bodi pre-blagemu darovalcu tem potom izrečena najtoo^jša zahvala Kranjske dežele. Bog plačaj!
— Umrl je na Dobemi oskrbnik on-dotne graščine Mihael Gell.
lj Odrezki krušnih kart. Ker je prihodnji ponedeljek praznik Vseh svetih, se bodo odrezki krušnih kart to pot na mestnem magistratu izjemoma sprejemali v torek dne 2. novembra t. 1., na kar se gg- trgovci in obrtniki s tem opozarjajo.
lj Pri podružnici C. kr. priv, avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani so podpisali III. avstrijskega vojnega posojila: Ravnatelj Josip Luckmann, Ljubljana, 30.000 K; Jakob Honig, Ljubljana, 20.000 K; Lotte Seemann, Ljubljana, 10.000 K; Viljem Treo, mestni stavbni mojster, Ljubljana, 10.000 kron (poleg tega večje zneske za prvo in drugo vojno posojilo); Franz Tomz, lesni trgovec, Ljubljana, 10.000 K (na vsa tri vojna posojila 30.000 K); L. B., Ljubljana, 5000 K; Julia Righetti, roj. baronica Co-delli, stotnika soproga, Ljubljana 5000 K (na vsa tri vojna posojila 9000 K); U. Ro-bežnik, Vič pri Ljubljani, 5000 K; Franc Sajovic, Medvode, 4000 K; ces. svetnik J. C. Roger, Ljubljana, 3000 K (na vsa tri vojna posojila 12.000 K); oskrbništvo mase varnostne straže, Ljubljana, 2000 K; Štefanija Lorinsich, Trst, via Amalia 4, 1000 K; Pavel Velkavrh, Ljubljana, 1000 K.
lj Umrli so v Ljubljani: Edica Lukesch, hči zobotehnika, 4 leta. — Marija Rožič, begunka, 73 let. — Jera Stanovnik, mestna uboga, 75 let. — Marija Vidmar, hči pečarskega pomočnika, 10 mesecev. — Fran Kregar, pomožni uradnik v pokoju, 78 let. — Marija Železnik, trgovčeva hči, 8 let. — Neža Goltes, postrežnica, 77 let. — Marija Križman, gostja, 81 let. — Anton Penko, posestnikov sin, 34 let. — Ivan Gali, Benedikt Bardach, Hubert Peichel, Laszko Pustay in Vasilij Buzsigan, pešci-vojaki. — Jerica Peršin, gostilničarjeva vdova, 72 let. — Ana Jenko, žena računskega podčastnika, 23 let.
lj Oddaja moke za trgovce. Prihodnji teden bo mestna aprovizacija oddajala moko trgovcem v sredo in petek zjutraj. V sredo pridejo na vrsto trgovci iz mesta, v petek pa trgovci iz Spodnje in Zgornje Šiške, Most, Viča, Štepanje vasi in Rudnika,
lj »Glasbena Matica«. Na Vseh Svetih dan, 1. novembra 1915, popoldne ob treh bo pel moški pevski zbor »Glasbene Matice« na pokopališču pri Sv. Križu tri žalostinke na čast padlim našim hrabrim junakom.
lj Živinorejci, ki se zanimajo za nakup krav za molžo, naj se oglase tekom tega tedna v mestnem tržnem uradu, kjer dobe potrebna pojasnila.
UiMaiiSke novice.
,, . oizvedovalne pole o stanju brezposelnih v Ljubljani s podatki za mesec oktober je zanesljivo vposlati do dne 3. novembra mestnemu magistratu (Mestna posredovalnica za delo in stanovanja). Oni obrati, katerim so vprašalne pole pošle, jih dobe brezplačno pri mestnem magistratu.
PrlraorsKe novice.
Svetogorski samostan je v zadnjem
topovskem ognju ckoro docela porušen. Kako je s svetiščem ni še znano.
Učiteljska vest. Učitelj v Vel. Žabljah na Vipavskem je vpoklican k vojakom. Začasno ga nadomešča Rihard Gorjup, učitelj v Avčah.
— Poročila sta se dne 23. t. m. gosp. Miroslav Nčmec, c. kr. inženir pri namestništvu v Trstu z gospico Hermenc-gildo L u k s a iz Proseka. Bilo srečno!
Padel je na Doberdobu v tretji vojni ob Soči Josip Gruden iz Šempolaja, eden izmed dvojčkov, bratov, ki služita že od začetka vojne pri saperjih. — Bodi mu Bog milostljiv sodnik!
Ne nesreča ampak umor. Poročali smo, da je najbrže vsled eksplozije skupine nabojev našel smrt Tone Možlinov iz Sv. Martina na Berjah pri Rihenbergu. Sodna komisija pa je konstatirala, da se r.e gre tu za nesrečo, ampak za umor. In sicer je izvršil umor in menda tudi rop oni mažarski de-zerter, o katerem smo poročali, da ga iščejo vojaške oblasti tudi radi zločina glede nenravnosti. Rana na glavi priča, da je ubijalec udaril svojo žrtev prvo s puškinim kopitom po glavi, potem že ranjenega trikrat ustrelil in prebodel z bajonetom. Mrtvecu je vzet tudi denar.
Na severnem bojišču je padel visoko-šolec Josip Laharnar iz Pečin na Goriškem. Pred dvema letoma je skoraj z odličnim vspehom dovršil gimnazijo osemnajst let star. Letos februarja je bil potrjen k vojakom, marca vpoklican, začetkom julija pa je kot kadet odrinil na severno bojišče, kjer je že 18. julija pri kraju Majdan Krzsnow-ski od kroglje zadet izdihnil svojo blago dušo, kakor poroča sam njegov poveljnik, ki je v tolažilnem pismu na njega mater med drugim pisal: Bil je zelo priljubljen. Lepo je pokopan. Naj počiva v miru!
Znani goriški sHkar J. Spacapan, ki je bil naš najboljši ornamentist, je padel na tirolskem bojišču: »Grobovi tulijo ...« — Blag mu spomini
France Bevk, sotrudnik »Dom in Sveta«, je bil težko obolel na pljučnem katarju, a že okreva. Mlademu, mnogoobeta-jočemu pesniku želimo iz srca skorajšnje popolno ozdravljenje!
Podgoro zadnje dni Lahi zopet obstreljujejo in rušijo še ono peščico hiš, ki so ostale nepoškodvane.
Kolodvor Sv. Lucije ob Soči so sovražniki zadnji teden večkrat ljuto obstrr-licvali. a zopet brez vsakega uspeha
Vrnitev ujetih goriških invalidov iz Rusije. Te dni se je oglasil iz neke bolnice na Češkem Franc Čermelj iz Dobravelj na Goriškem, ki je ravnokar prispel kot invalid iz Rusije. Od prvega začetka vojne ni bilo nobene vesti o njem. Bil je branilec Przemysla in je bil za časa prvega obleganja pri nekem izpadu posadke ujet in ranjen. Tudi iz Lokavca nam poročajo, da sta se oglasila iz Češkega dva iz Rusije došla invalida.
J LTXJBLTJANA • KOMENSKEOA-ULICA-4 \ SEP-ZDR/VNBCPHMARiJ-
DR FR DERGANC
vseh vrst in vsako množino
Kupuje po nfljvišllti cenah
J. GROBELNIK, i
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
Išče se se za takojšnji nastop
učenka
14—16 let stara iz poštene rodbine v trgovino mešanega blaga Leskovec & Gruden, Šmartno pri Litiji.	2235
za priprosto župnišče z malim posestvom na deželi 80 išče, ki ie vešča kmetijskega gospodinjstva in dela. Starost nad 30 let. Ponudbe na upravništvo ..Slovenca" pod štev. 2198.	2198
Stanovanje hišnika
je oddati v vili »Roza«, Kolizejska ulica
št. 12. Sprejme se samo stranka brez majhnih otrok. Povprašati je v vili, L nadstr.
2222
Gospodarsko društvo v Trnovem na Notranjskem
išče pridnega in v računstvu zmožnega
učenca
in trg. pomočnika.
2229
Razpisuje se za tako] služba
Sprejme se takoj
za brivnlco v Vipavi. - Oglasiti se je pri Frančiški Žgavec, istotum. 2223
Orehov okrogli les
kopi v vsaki množini po najviijlh cenah
2ia7	Peter Angelo
LJubljana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev
2238
raira m
v Boštanju ob Savi na Dolenjskem. Najbolje je, da se oglasi kak krojač. Ponudbe naj se pošljejo na župni urad v Roštanju ob Savi, pošta Radna. 2237
Učenca
s primerno šolsko naobrazbo sprejme
2241	A. Sušnlk,
trgovina s špecerijo in železnino v Ljubljani.
tstioft nmitm mnoitno hluo.
«Tžnnjuro vino s kino l&trmfi PICCOLhJa
(Ljubljani in^ta s\»\oVrm«.Mrtsn» l ta wt\>»
t steklenica 2 kroni.
Ceniki zastonj in franko.
Lepo stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kabineta, kuhinje in vsemi pritiklinami se s 1. novembrom t. 1. odda v Slomškovi ulici 14, II. nadstr.
Več se poizve v pisarni tvrdke Ivan Mathian, Dunajska cesta 14.
Sprejmem
2242
2. Sil
pomočnika
v trgovino Špecerijskega blaga. Nastop takoj ali kmalu. Plača in vse po dogovoru.
FRANC SKAPIN, Vipava.
Kuharica
lepega krščanskega vedenia, popolnoma izurjena v gospodinjstvu in v ročnih delih ter krepkega zdravja, lahko takoj nastopi slažbo v žapnlšču brez ekonomije na Krasu v bližini Trsta. Ponudbe pod 2224 na upravo „blovenca". Ponudbam naj se v tem slučaju ne prilagajo znamke.
z20 lifr. dnevne množine mleka
se bodo prodajale v mesecu novembru 1.1.
Nadalnji pogoji se izvedo pismeno ali pa ustmeno vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne v pisarni
Vnovreiralnice za živino w Ljubljani, Dunajska cesta 29.
Vojno-zavarovalni urad
v Kamniku
sprejme takoj pridne
potnike, sofrudni iCe in sofrudni :e
proti ugodnim prejemkom.
Jtfodni salon
Stuchly-Maschke Ljubljana
Zidcvj/^a ulica ft. 3 Dvorski trg 1.
ga.
Popravila tclna In vestno. Zunanja naročila na ijbiro 3 obratno pošto.
Osebno t2brane novosti z Dunaja.
?riooroia: največjo Qbero klobukov ja dame in deklice kak°r tudi bogato ya-logo %almh klobukov.
Priznano nizic cena.
.........lili.........
H
Naznanilo preselitve 1
Tvrdka

Elbert
2205
m
i;
11
a
Usojam se najvljudneje naznaniti, da sem se že preselil s svojo specerijsko in kolonijalno trgovino ter zalogo mineralnih voda, bencina, petroleja in soli v svojo lastno hišo: Kongresni trg
št 14 (prej Till). - Prodajalni prostori se nahajajo na dvorišču nasproti vhoda. — Priporočam se cenjenim odjemalcem tudi tukaj za prav številen obisk, zagotavljajoč vedno najskrbnejšo postrežbo.
Z velespoštovanjem	JllliUS Elbert.

odni salon
Gotzl
Ljubljana, Židovska ulica 8
mr skladišče nasproti (štev. 7) ie
priporoča cenjen, damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih
klobukov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita.
Žalni klobuki vedno v zalogi.	MT Popravila po želji.
Priznano najnižje cene. :=: Zunanja naročila z obratno pošto.
Izdaia konzorcij »Slovenca«,
Tiak: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožo! Gostinčar, državni poslanec.