139. številka. Ljubljana, v torek 19. junija. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za Vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt, leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kv. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravniStvoje v Gospodskih ulicah št. 12. Upr avniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. "V IJitM juni 19. junija. Hitra prememba na prestolu nemškem in njene posledice zavzemujo še vedno evropsko pozornost Časniki polnijo svoje prostore s poročili o pokojnega cesarja Friderika smrti in pogrebnem sprevodu ter ugibljejo, kaka bode odslej Nemčije vnanja, kaka notranja politika. Najbolj poučeno se kaže skoro „Kbmiscbe Zeitung", o katere j je znano, da jo naudihuje železni kancelar sam. Rečeni list priobčil je vest, da bode novega cesarja, Viljema II., proklamacija, ki se pričakuje na bodoči četrtek, posebno poudarjala, da se bode vnanja politika ravnala po prednikov politiki. S temi kratkimi besedami je tudi izrečeno, da se notranja politika ne bode ravnala poprejšnjih cesarjev vzgledu, da bode torej drugačna In res že čitamo v listih, da bode jedva odpravljeni Putt-kammer kmalu zopet na ministerskem sedeži. Pijeteta do baš umršega očeta mora se sicer kolikor toliko jemati v poštev, zatorej Puttkammer ne bode zopet minister notranjih zadev, a minister bode vender zopet in izvestno jako upliven minister. Razlika mej pokojnim cesarjem Friderikom in sedanjim cesarjem V'ljemom II. pokazala se je, kakor smo že včeraj opomnili, takoj pii nastopu. Cesar Friderik obrnil se je v svoji proklamaciji najprej na narod, cesar Viljem pa samo na vojsko in mornarico. Naglašal ni ne pravičnosti, niti svobode, niti tolerance, pač pa ponavljal s posebno krepkostjo besedo „vinar", govoiil je s pravo vojaško resnostjo. Radi tega vsprejelo je evropsko Časopisje z jako mešanimi čustvi premembo na nemškem prestolu, radi tega proslavljajo se pokojnega vladarja izvrstne vladarske vrline, dočim se o novem cesarji malo piše in še to jako hladno. Ni brez zanimivosti, kako pišejo o novem nemškem cesarji madjarske novine. Falkov „ Pester Lloyd", ki je sicer jako gostobeseden, ve o Viljemu II. skoro samo to, da je „iskren vojak, ki se resno bavi s tem svojim poklicem", prijatelj vsakovrstnemu sportu in telesnim vajam, glede katerih si je pridobil precejšnjo spretnost, akoravno je jedna roka nekoliko krajša od druge, da mu jedva rabi. Tudi sluh njegov nekda ni v redu in trdi se, da „debelo čuje", kar se pa od druge strani zanikava. LISTEK. Zložil S. Gregorčič. II (V Ljubljani. Založil J. Goru p. — Natisnila „Narodna Tiskarna". 1888. 158 atr.) Dobivši pred šestimi leti Gregorčičeve poezije kot prekrasne piruhe v roko, biii Brno izredno presenečeni takoj na prvi, na naslovni strani. Mala znamka, rimska številka „1." uplivala je na nas s posebno Bilo. Pred Gregorčičem podajali so nam naši prve vrste liriki le po jeden roj. Tako Vodnik, Preširen, tako Levstik, Simon Jenko in Boris Miran in tudi druge in tretje vrste liriki, kakor Miroslav Vilbar, Cegnar, Toinan, Krek, Cimperman, Orožen in drugi neso bili plodneji. Seveda bi bili od Preširna morda dobili še marsikak dragocen biser, da ni posegla nesrečna roka Dagarinova vmes, izvestno bi nam bila S. Jenkova izborna pevska žila še dalje udarjala ob krasno-zvočno Brebrno struno, da ga nam ni vzela prerana smrt, in kar se tiče Levstika in Stritarja, pela sta Isti madjarski vir priobčil je tudi sliko o se danji nemški cesarici, katera je sicer impozantna prikazen, a ima prve mladosti svežost že za soboj. Nova cesarica je strogo verskega in Se strožjega politiško-konservativnega mišljenja, kateremu daje veliko poudarka tudi svojemu visokemu soprogu nasproti. Ker smo že z madjarskimi viri začeli, bodi tudi prostora še nekaterim stavkom iz druzega ma-djarakega časopisa, ki je cesarja Viljema II. svojim čitateljem označil in narisal tuko: „Cesarjevič Viljem bil je vedno pristen vojak, pogumen častnik, predrzen jezdec in eleganten mož. Vojaštvo mu je nad vse in mogočna vojaška stranka Berolinska časti in obožava ga kot svojega malika. Cesarjevič Viljem je pa tej stranki Često storil velike usluge, kajti kadarkoli so za njegovega očeta trimesečne vlado pokarale se diference mej cesar jem in vojaško stranko, vselej postavil se je cesarjevič na cesarjevih nasprotnikov stran. Da je velik častilec kneza Biamarcka, se je že pogosto pripovedovalo in baš one dni, ko je bil nastal razpor mej Friderikom III. in knezom Bismarckom, napravil je cesarjevič Viljem napitnico „na ženijalnega kancelarja". Ali naj še omenjamo, da je princ Viljem pri neki soareji pri grom VValdersee odlikoval dvornega pridigarja Sto-ckerja — akoravno je bil njegov oče malo dnij poprej delovanje antisemitov obsojal s plamenečimi besedami ? Ne, o teh in jednakih dogodkih nečemu govoriti več, kajti današnji dan za rekrirainacije ni umesten in mi bi se radi zibali v iluzijah, da se o ccsarjeviči Viljemu razširjene vesti đeloma neosnovane, deloma pretirane. Taka je ne baš laskava sodba madjarskih listov in ker je gbs madjarski pri nas zelo važen, taka sodba izvestno ni brez pomena. Madjari novega preobrata v Berolinu neso veseli, kakor menda nikjer ne. Z vseh stranij čujejo se glasovi; poudarjajoči previdnost, kajti sedanjega položaja negotovost se je vsaj za nekaj časa še pomnožila, dasi bi se po evropskih borz stalnosti in iz druzih znamenj s precejšnjo sigurnostjo smelo sklepati, da nam bode v manifestu na vojsko in na mornarico krepko naglašani „viharu, za letos še prizanesel. kol pristna slavca brez presledka in slednjega krasne proizvode pesniške imamo že v rokah, Levstikovih pa se nam je nadejati še tekom tega lota — vender pa, kakor rečeno, razen Gregorčiča, nobeden ni svojim prvencem na čelo pritisnil bleščečega pečata, da je to prvi zvezek, kateremu bode sledil drugi, tretji in ako Bog da. morebiti tudi četrti. V prvem zvezku je poprej le kot X. poznani, a hitro po vsej Sloveniji zasluli pesnik, „raztresene ude" svoje zbral. Dosegel je ž njimi popolen dotlej nepoznani uspeh. V treh mesecih razprodalo se jo 1800 izvodov in kmalu zatem priredila se je druga izdaja, in gotovo ne pretiravamo, trdeč, da so Gregorčičeve pesmi mej narodom najbolj razširjene, da njegove poezije narodu našemu posebno prijajo. Občinstvo čita jih s slastjo, skladatelji izražajo v prekrasnih napevih svojo naudušenost, narodna društva izbirajo izmej Gregorčičevih poezij jako umestne in navduševalne deklamacije in uoiz-ogibni časnikarji kaj radi pograbijo par stihov, da je kot prepotrebno zaplato potlačijo v svoje nikdar site predele. Prvi zvezek vzbudil je, kar še poprej nikoli Govor drž. poslanca Fr. Šukljeja v državnem zboru v 242. seji dne 29. maja 1888. (Dalje.) Pojasniti hočem na vzgledu, kake posledice bi imel predlog poslanca dr. Mengerja. Vzemite n. pr. — o Gorenji in Dolenji Avstriji niti ne govorim — kraljestvo dalmatinsko. Dalmacija ima, kakor si smem misliti, jako malo obdačenega špirita. Vinska dežela par excelence je, za domače potrebe skrbi davka prosto izdelovanje, ki znaša v Dalmaciji 112 litrov na leto, torej dvakrat toliko nego pri nas, špirit, ki se pa rabi za vinstvo je pa prost davka; reči tor^j moramo, da bode Dalmacija jako mala plačala tega davka. Po Mengerjevem predlogu bi pa vender kronovina dalmatinska dobila iz državnih sredstev 280.000 gld., torej nič manj nego Kranjska in za 80.000 več nego Koroška, ki bode ravno tako, kakor Kranjska prizadeta. Trdim torej, da razdelitev po prebivalstvu ne velja, drugega načina razdelitve pa ne najdete. Gospod poslanec dr. Steinvvender je priporočal razdelitev po konsumu. To se pa izvesti ne da, ker se številke konsumu ne dajo določiti, zlasti v onih deželah ne, katero več proizvajajo nego porabljajo, da torej morejo tudi oddajati. To bil bi drug uzrok, da ne moremo glasovati za Mengerjev predlog. Odločilni uzrok pa tiči drugej. Gospod Meuger ima navado, žganjski davek imenovati poslednjo veliko davčno reservo naše države in jaz mu to rad pritrdim. Če je pa to res, more li država to poslednjo reservo kar tako izpustiti iz rok, in 22 milijonov tebi nič meni nič odstopiti deželam. V bud-getui debati slišite leto za letom najbolj opravičena zabtevanja po davčni reformi. Vedno se zahteva od desnice in levice, da naj se ta davek pomanjša, oni pa povse odpravi. Če se pa postavimo na stališče Mengerjevega predloga, potem bi nam ničesar ni ostajalo druzega, da se za zini raj odrečemo uspeš-nej davčnej reformi v Avstriji, to nagiba zastopnike kranjske vojvodine, kateri sede na desnici, da bodo glasovali proti Meugerjevemu predlogu in za vladno predlogo, če tudi bode mnogo zgubila na dobitkih njihova dežela, katero gotovo ravno tako ljubijo, ni bilo, kritiko in protikritiko. Odkritosrčno rečemo, da se mora kritike, kakeršna se je uprizori a proti poezijam Gregorčič evira, v dno duše sramovati narod slovenski. To ni bila več kritika, to bila je jednostavna podlost. Čeravno je kritika bila delo le nekojih zavistnih posamičnikov, moramo vender pomilovati, da je kaj tacega pri nas sploh možno. Pomilovati moramo to tembolj, ker dobro znamo, da prva izjalovljena kritika še ni ostrašila nekaterih, da se je marveč to herostrastično delovanje še do najnovejših dnij nadaljevalo in da se ta slepa strast ni omejevala aamo na poezije, ampak da bi rada posezala tudi v zasobno življenje. Znana nam je vsebina in znani so nam tudi pisači prečudnih pisem, katera so se menjavala mej Ljubljano in Gorico in ako se sploh še kake stvari radujemo, radovali smo se iz polne duše, doznavši, da so vsi zlobni naklepi izbosili se ob solnčno čistem značaji, da je torej v Ljubljani kovana strela ostala — vodena. No, javno mnenje z gnevom obsoja vso take tesnosrčne, maločastne napore, ki Bogu hvala! neso imeli toliko upliva, da bi nam bil utihnil slavec goriški. Z istim pesniškim zanosom popenja se v baš izišlem drugem zvezku proti ažurnemu kakor gospodje na nasprotnej strani ožjo domovino svojo. Gospod poslanec dr. Menger spravil je to stvar v napačuo zvezo z gališko propinacijo. Ker se dostaja mene, mislim, da se mora gališka propi-nacija zmatrati za nekako zgodovinsko nasilstveno pravo, ki je v teku časa postalo privatno pravo. Popolnem odkritosrčno rečem, da sprva nesem bil pripravljen dovoliti kako oškodovanje ali nagrado. V odseku, katerega posvetovanje sem kaj pazljivo sledil, doživel sem čudno prikazen, da se je odškodovanje baš s častite nasprotne (leve) strani kaj toplo zagovarjalo (Čujte! na desnici), da baš tako silna, tako iuipetuozua zgovornost gospoda poslanca Mengerja me je omajala v svojih nazorih. Gospod poslanec Menger je toliko vedel povedati, koliko bi škodovalo narodnemu gospodarstvu dežele, ko bi odpali dohodki iz propinacije, v tako drastični barvi naslikal je majajoči se hipotekami kredit, tako gotovo je prorokova! oškodovanje najvažnejših kulturnih koristij. zlasti pri mestnih občinah, da sem se sam preveril, če tudi se ne more govoriti o kakej pravici do odškodovanja — kajti to bi vse-kako zanikoval v tacih vprašanjih — da je vender umestno, da se dovoli odškodnina, in pravna država v takem slučaji ne sme tiščati ušes. O številkah nečem govoriti. Omeniti hočem le, da sem v odseku sam bil za nižjo številko in po tem tudi glasoval. Če torej stvar razmotrujem s stališča, da sta prav za prav dve kategoriji onih, katerim bode ta zakon škodoval: propinacijski opravičenci, katerih pravni naslov je utemeljen v privatnem pravu, prisilna skupna gospodarstva, ki so prikrajšana v svojih nakladah naslanjajočih se na kak naslov javnega prava, pridem do čisto druzega zaključka, kakor so ga pa izvajali gospodje one strani. Za posebno nepravično se gospodom z one strane odškodovanje gališke propinacije vender ni zdelo. Omeniti hočem nekatere podrobnosti, ki ka žejo, da je Častita opozicija pri začetku obravnave drugače sodila o teh poljskih zahtevah nego pa sedaj. Skliceval bi se lahko na slovečo izjavo, katera je bila, če se ne motim v dnevnikih prestolnice objavljena isti dan, ko je bil načelnika namestnik poljskemu klubu, vitez Jaworski, v avdijenciji pri Njega velečastvu. (Prav res na desnici.) Hočem pa spregovoriti o nečem mnogo dra-stičnejem. Večini se očita, da poniž uje parlament v Luogo di traffiko. To ni nikak poklon, kar se hoče s tem storiti; priznavam. Tako očitanje čuli smo tudi danes in pomenljivo je, da je bil baš poslanec dr. Steinvvender iz katerega besed se odmeva tako očitanje. Mari je gospod poslanec Steimvender zavsem pozabil najgolejšo barantarijo (Čujte! Čujte! na desnici!) da je prav s suhimi besedami rekel, da on neče le 800.000, temveč 1,200,000 gld. dovoliti gospodom iz Galicije, če le 130 000 gld. dovolijo deželi njegovi? (Poslanec dr. Steinvvender : Je li to vse, kar sem opomnil?) Pazno sledil sera obravnavam in morem dati natančne informacije. (Nadaljujoč :) Iz tega vidite, da so gospodje sprva in tudi nebu, z isto čarobno silo uneraa naša srca, z istim ognjem opeva divne idejale svoje, vzbujajoč zanje i navdušenost našo. Po lepem uvodu, v katerem naroča „rfm kar-delom" naj nosijo v mesta, trge in sela strd brez žCla, da vesel jih „ranog bo mož, mladenič", žena in deva slednja, nahajamo prelepo pesem t Moje gosli- Čemu mi g6sli, gosli zlate, Sreberae strune, slouast lok? Te, slavna Vila, so le za te, Nii jih nazaj iz mojih n"ik! Po gosli z javora mi segni, Po takih narod koprni, Na nje mi strune tri nategni, Domačih glasov strune tri. Te vzorom višjim vedno verne, Krepko, ognjeno naj zvenu Izraz ljubezni neizmerne, Ki polno vnema mi srce. In šel od suia bom do sela Ter k goslim svojim pel glaBno, Da pesem bo duhove vnela, Da srca vžgala bo plamno! (Dalje prih.) še v teku obravnav bili druzih mislij o bistvu teh odškodnin, ki se naj dovolijo. Govoril sem o tem, da so poleg zaaobnih udeležencev, propinacijskih opravičencev, tudi prisilna skupna gospodarstva, katerim bode občutno škodovala vladna predloga pri dohodkih iz naklad in imajo torej pravico do odškodnine. Jaz pa še na dalje stojim na stališči, katero sem zavzemal pri generalnej debati o letošnjem proračunu. Še vedno sem odločno za to, da se naj žganjski davek porabi na jednej strani, da se izvede cenejša davčna reforma, na drugej pa, da se dovolijo investicije deželam, katere so se dosedaj tako hudo zanemarjale, katerim preštevam tudi svojo ožjo domovino, s tem se bode bolj ustreglo prebivalstvu nego z razdelitvijo po receptu Mengerjevem. Lahko bi se mi morda očitalo, da bi a raison teh nazorov moral vsakako biti za predlog Steimveuderjev. Predlog Steimvenderjev se glasi: Ta zakon stopi v veljavo še le, ko se pomanjša ta in oni davek ali pa odpravi. Mislil je pred vsem na užitnarino. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 18. junija. Kor je učno mlnlNter»1vo odpravilo veliko realko v Litomišlji, je tamošnja občina odpovedala državi poslopje, v katerem je bila zastonj nastanjena državna gimnazija. Učno ministerstvo bode sedaj moralo graditi novo poslopje. V prostorih razpuščene velike realke bode rokodelska šola. Ker bode novo gimnazijsko poslopje precej stalo, vlada ne bode dosti prištedila z odpravo realke. — Vest, da hoče učno ministerstvo odpraviti nemško gimnazijo v Tridentu, se ne potrjuje. Seveda vlada se težko odloči za odpravo nemškega učilišča, naj je še tako nepotrebno. Drugače seveda je, če gre za kako slovansko šolo. Ne le nemški Štajerci, ampak tudi Nemei na (cilieni so ob priliki smrti nemškega cesarju pokazali svoje velikonemško mišljenje. Na razne načine sklenila so češka mesta pokazati svoje sožalo-vanje, da je Hohenzollerce zadela taka nesreča. Vlada pa vse to mirno gleda. % iiasEje države. Srbski kralj baje s sedanjo vlado že ni prav zadovoljen. Kristić neče vsega storiti po njegovi volji. Kralj bi že rad poklical Garašanina, ki mu naj bolj ugaja, a boji se naroda. Garašanin je tako nepriljubljen v deželi, da bi utegnil potem bukniti ostanek. Nevarnost je tem večja, ker se tudi na vojsko ne more kralj povse zanašati. Upokojenje Grujića je namreč mej vojsko bilo vzbudilo nevoljo, ki utegne kedaj osodepolna postati. Ker je nemški veleposlanik v Carigradu odšel na dopust, ga bode nadomestoval nemški poslanik v Bukureštu Busch. Ko je i urile! sultan vsprejel Buscha se je sprva pogovarjal, kakor je že navada, po dragomanu ž njim. Ker se je pa pokazalo, da zna Busch dobro turški, se je sultan začel naravnost ž njim razgovarjati. Ker je tako neposredno občevanje gotovo prijaznejše, bodo tudi druge države gledale, da bodo imele v Carigradu zastopnike, ki bodo ve^či turščine. Kraneoski vojaki se kaj radi bavi jo s politiko. 3. batalijon 7. deželnobrarabovskega polka je ob letošnjih vajah v Calals podpisal peticijo na zbornico poslancev, da bi tujci, ki so rojeni v Franciji in žive v tej deželi, se silili, da bi tudi morali služiti vojaščino Ta želja je v marsičem opravičena, a vender nikdo ne more odobravati, da so peticijo odposlali vojaki, ki so v aktivni službi. Politika vojsko le razjeda in ruši disciplino. Nemški veleposlanik v Parizu ne odobrava poostrenih potnih predpisov za potnike, ki iz JFran-ei je potujejo v Nemci jo Ker so ta naredbe mu precej otežkočile položaj v Parizu, hoče baje dati v kratkem ostavko. V Beroliuu se že govori, da bode Puttkamer kmalu zopet minister. Novi £ieiu6k.i cesar ga bode imenoval ministrom cesarske hiše. Ravno ministrom notranjih zadev ga neče imenovati, ker ga je njegov oče, rekli bi, odstavil Da pa bode Puttkamer minister, že dovolj dokazuje, kako bode vladal novi cesar. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske. (Konec) Trebanjska podružnica predlaga konečno: „Glavni odbor naj ukrene, da bode premiranje konj za okraje Žužemberk, Trebnje, Zatičino in Mokronog odslej v Trebnjem, ker sta Vrhnika in Št. Jarnej preoddaljena". — Predlog podpira g. tajnik Pire in javlja, da se bode isti izročil konjerejskemu odseku, kateri ga bode gotovo uvažal in izvršil. — Predlog se vsprejme. Podružnica Krška nasvetuje: „V Ljubljanski okolici naj se napravi v pospeševanje dolenjskega vinstva zaloga dolenjskega vina'1. Predlog bi imel utemeljevati zastopnik Krške podružnice, g. dekan dr. Sterbenec, ali ker je zadržan, utemeljuje ga tajnik g. Pire. Zdi se mu jako umestno, da bi bi se napravilo skladišče iLagerhaus), da se za to najame primerna klet, kajti mogoče bi bilo prodajati vino potem gostilničarjem ne le v Ljubljani, nego tudi na Gorenjsko, Notranjsko, celo na Koroško. Malo je že vinskih trgovcev, kateri hodijo po vino v vinske dolenjske ali hrvatska kraje, ampak kupujejo le v Zagrebu vino, katero je raslo na Zagrebškem tlaku in je zdravju škodljivo. — Predlog se vsprejme. Krška podružnica predlaga konečno: „Glavni odbor naj na merodajnem mestu deluje na to, da se bodo že cepljene ameriške trte ceno prodajale, sicer bode konec dolenjskemu vinstvu." — Tajnik g. Pire opomni, da sta predloga vjednakem zmislu stavila že gg. dekan Erjavec in c. kr. notar Štajer za Vipavo in Metliko in da bode iste centralni odbor uvaževal, na kar so predlog vaprejme. Podružnica Kranjskogorska predlaga: „Glavni odbor naj se pooblasti, da prosi c. kr. vlado, da se zvrši kar hitrejši mogoče regulovanje Save in stranskih po tokov od Kranjske gore do Javornika. Načrte izdelal je že pred dvema letoma g. deželni inženGr Hrasky. Nujna je potreba, da se odpravi nevarnost preplavljenja že itak pičlega polja v imenovanih krajih. — Predlog podpira zastopnik podružnice g. Schrey, in se tudi jednoglasno vsprejme. Podružnica Kranjska gora konečno nasvetuje: „Glavni odbor naj deluje na merodajnih mestih na to, da se zdravstvene naredbe nemške države glede upe-Ijave goved, tako prenarede, da ne bodo tako zelo ovirale kupčije z govejo živino, kakor doslej, To naj bi veljalo zlasti za kontumacijsko dobo 60 dnij, katera naj se odpravi, ali vsaj primerno okrajša. Zastopnik podružnice pridene predlogu, katerega gorko podpira, še to, naj bi se delovalo na to, da se vsaj carina na inozemski sir poviša. Zbor ta predlog kot dodatek uvaža in uasvet potrdi. — Centralni odbornik g. vodje Povše nasvetuje, naj občni zbor sklene prošnjo na državni zbor, da se revidira hišni kataster in se poviša hišni davek za poslopja na deželi. Govornik misli, ker je sedaj sklenen špiritni davek, da bode finančni minister po večjem državnem dohodku to prošnjo gotovo uvažal. — Centralni odbornik dr. Poki u k ar kot član davčnega odseka v državnem zboru misli, da kolikor je njemu znano, se finančno ministerstvo ponižanju hišnega davka na deželi, posebno v obrtniških vaseh, kakor so Kropa, Železniki, Idrija itd. ne bode branilo. — Predlog se potem vsprejme. Gospod Babnik nasvetuje, naj bi se ustanovila nova kmetijska podružnica za Ljubljansko okolico, ker se predlagatelju zdi, da se ravno v sredini kmetijske družbe v Ljubljani in okolici premalo deluje. Centralni odbornik g. Povše naznanja, da je centralni odbor že načelno sklenil ustanovitev nasvetovane podružnice. — Društveni tajnik g. Pire pa naglasa, da okolica Ljubljanska za kmetijski napredek nikakor ni zaspana, kajti šteje danes že nad 40 udov in gibanje za kmetijstvo se pridno nadaljuje. Predsednik gospod Josip Friderik Seunig sklene zborovanje potem s trikratnimi živioklici na presvetlega cesarja, katerim zbor jednoglasno pritrdi. Izvestje ob osep ični epidemiji v Ljubljani od meseca novembra 1887 do aprila 1888. Že pričetkom meseca aprila 1887 pričeli so v Ljubljani posamični slučaji osepnic, in bilo je v bolnici za kozave na Poljanah od 4. marca 1887 do 1. oktobra zdravljenih 11 bolnikov. Koliko jih je pa v tem času po mestu bolnih ležalo, ne da se dognati. V tem času zbolevali so za to boleznijo posebno stanovnici na Poljanah, sosedje bolnice, posebno otroci v Mariianišči in v Lichtenthurnovem zavodu. Od 1. oktobra naprej raslo je število kozavih po Poljanah, razširile so se čez Št. Petersko predmestje v notranje mesto in jih je od 1. oktobra do 17. novembra vsprejetih bilo v to bolnico 19. kozavih. Po ukazu c. kr. deželne vlade pričel je mestni magistrat dne 20. novembra predlagati tedenske izkaze, in od 17. januvarja t. 1. naprej, ko so se osepnice kot epidemija proglasile, vsak dan. — Ker je bilo 20. novembra že 20 bolnikov zaostalo, mora Be ta dan računiti kot začetek epidemije, če prav so bile osepnice še le 17. januvarja 1888 za epidemijo proglašene. Po naznanilih zdravnikov, privatnih osob, po poročilu sanitarnega sluge Rusa je zbolelo od 20. novembra 1887 do 27. aprila, to je koncem epide-demije skupaj 643 osob in če se šteje še do tega dne naznanjenih 20 bolnih, vseh skupaj 663 osob, to je tistih bolnikov, ki so bili magistratu nazna njenih. Od teh 643 obolelih bilo je 311 moških in 332 žensk. Število civilnega ljudstva v Ljubljani znaša koncem leta 1887 26.026 duš torej je zbolelo od tisoč ljudij 20. 5 °/0. Zbolelo jih je pa v resnici več, namreč mnogo jih ni bilo naznanjenih, ker so se stanovnik« dotične hiše bali kontumaca, in ker bi bili izgubili delo in zaslužek. Tudi seje mnogo obolelih odpeljalo domov. Po posamičnih krajih je zbolelo: V L okraji s 3981 stanovniki 98 osob, v II. okraji a 6901 stanovnikom s 176 osob, v III. okraji s 7350 stanovniki 194 osob, v IV. okraji s G525 stanovniki 143 osob, v V. okraji s 1352 stanovniki 37 osob. Od teh 643 bolnikov je bilo oskrbljenih v bolnici na Poljanah 117, v bolnici v Trnovem 53, v domači postrežbi 473. 17 bolnih pa je ostalo dne 27. aprila v bolnici na Poljanah v daljni ob-skrbi. Po posamičnih mesecih je zbolelo od 20. do 30. novembra 15 osob, decembra 75 osob, januvarja 240 osob, februvarja 200 osob, marca 89 osob, aprila 24 osob. Da se ustanovi, kak upliv je imelo cepljenje in revakcinacija v tej epidemiji, poklicane so bile vse stranke, ozdravljeni, njihovi sorodniki itd. Po izpovedi teh bilo je cepljenih 180 osob, necepljenih 260 osob, revakciniranih 16 osob, ne-dognanih 17 slučajev. Po starosti je obolelo a) cepljenih do 1. leta 4, od 1. do 5. leta 10, od 5. do 10. leta 10. b) Necepljenih do 1. leta 12, od 1. do 5. leta 105, 5. do 10. leta 73 osob. Od 10. leta naprej je pa število (navadno) cepljenih večje, največje od 20. do 30. leta. — To kaže : Cepljenje ima krepost poprečno 10 let, potem Be moč izgubi, in je znova revakcinacija potrebna. Kak je bil bolezni razvoj, težak ali lahek, kake so bile osepnice, se iz izjav sorodnikov ne more zaznati, ker vsak bolezen svojimi očmi gleda. Točno in poučno je pa opažanje v bolnicah, v Trnovom in na Poljanah. Pri 170 bolnikih, ki bo bili v teh dve bolnicah obskrbljeni, bil je bolezni razvoj : a) Pri cepljenih lahek 67krat , težek 20krat, smrt je nastopila 6krat. b) Pri necepljenih lahek 12krat, težek 31krat, smrt nastopila 34krat. Te Številke, kakor tudi prejšnji razločki mej cepljenimi in necepljenimi govore jasno o vrednosti cepljenja in revakcinacije. Omeniti se mora pa tudi, da so mej »cepljenimi" ušteti tudi tisti, kateri so že pred 40 leti bili cepljeni, pri katerih je učinek cepljenja že davno izginil, in da se imajo taki bolniki pravo za pravo mej necepljene šteti. Še jasneje za korist revakcinacije in cepljenja pa govori to, da je od vojaštva, od 1898 mož, obolelo samo 5, in da so bili vsi slučaji lahki in da so vsi ozdraveli. Uzrok temu je, da se vsak novak pri ustopu takoj revakcinuje. Od 450 prisiljencev, ki so bdi vsi revakci-novani, ni nobeden obolel, in ravno tako nobeden delavcev v gospoda Samasse tovarni. S tem neče pisec teh vrst nič novega povedati, ker kažejo skušnje pri taki epidemiji točno iste številke; — te vrstice naj bodo samo mali prinesek pri debati o koristi cepljenja, za nasprotnike cepljenju. Po obrtu zbolelo je največ delavcev z otroki skupaj 140, hlapcev in dekel 53, uradnikov in otrok 52, službenikov železnic 43, krojačev 30, dijakov 21 itd. Drugi obrtniki zastopani so z manjšimi Številkami. Temperatura bila je ves čas epidemije jako nizka, vedno pod normalom, večkrat do — 15° C in je obolelo v 8. tednu pri največji zimi (povprečno — 10° C) največ ljudij. Dne 17. januvarja morala se je odpreti druga bolnica v Trnovem, ker je bila prva na Poljanah prenapolnjena, in tudi tukaj so se po ustanovljenji pokazali nasledki te bolnice. Ko so že koze vladale v mestu in drugih predmestjih, bilo je Trnovsko in Krakovsko predmestje skoro popolnem osepnic prosto, ali precej po tem bili sta okuženi, in je bilo vse to predmestje s kozami napolnjeno. Pritožbo prebivalstva na Poljanah zaradi bolnice za kozave so zares opravičene, in treba bo na to gledati, da se bolnica iz mesta odstrani! Umrlo je od 643 obolelih osob skupaj 157, in to : V bolnici na Poljanah 28, v bolnici v Trnovem 12, po mestu v hišah 117. Bolezen je bila sploh teška, in bolniki so navadno v nekoliko dneh pomrli po kratkem bolehanji. — Od obolelih pomrlo je 24.4%. Pomrlo je do 10. leta cepljenih 4, necepljenih 70, od 10. leta naprej je pa kakor pri obolelih Število umrših večje, iz zgoraj navedenih razlogov. Cepljenih umrlo je 52, necepljenih 100, revakcinovani 3 in nekoustato-vana 2. Bodi tu še jedenkrat omenjeno, da so skupnega števila cepljenih, 52 osob. umrli samo štirje v tisti dobi, ko ima cepljenje še moč, vseh drugih 48 mrtvih bilo je cepljenih pred mnogimi leti, da je cepljenja uspeh že dolgo izginil. Iz teh vrstic je mogoče soditi, kaka sredstva imamo proti osepnični epidemiji. Najsigurneje sredstvo je cepljenje in revakcinacija, malo pomaga razkuženje in snažnost, kadar Be bolezen v hiši ali delu mesta ukorenini. Vsak hišni gospodar je moralično prisiljen gledati na to, da se bolnik, katerega ni mogoče od drugih stanovnikov odstraniti v bolnico odda, da cepljenje v svoji hiši podpira, za vsaki slučaj precej naznani, s tem bo vpč koristil, in več za obče blago skrbel, kakor če pozneje še toliko karbolne kisline potroši! Da je ta epidemija obče blago visoko stala, naj se iz BledeSega ne pretiranega računa posname : Po izkušnjah vseh bolnic za kozave, boluje kozavi povprek po 18 dnij, to iznaša za 643 bolnih 11.574 dnij. Če se računi za vsakega bolnika oskrbo, izgubljeni zaslužek, troške bolnice v Trnovem, troške za pogrebe, izgubljeni zaslužek tistih, ki zaradi bolnih sorodnikov neso smeli na delo, izgubo trgovcev Ljubljanskih vsled prepovedi semnjev itd. — na dan samo 2 gld. iznaša vse to 23.128 gld. pri tem pa še ni v pošte v vzeto, koliko so obitelji izgubile vsled smrti roditeljev, koliko za delo že sposobnih otrok in koliko je izgubljene nadebudne mladeži! Vsi Ljubljanski zdravniki bili so mestnemu magistratu brezplačno na razpolaganje za cepljenje in revakciuacijo, žal, da je samo mal del občinstva pripoznal revakcinacije korist. Vsega skupaj bilo je cepljenih in revakcino-vanih nad 5000 osob, prijelo se pa je 80%. Zadnja epidemija osepnic bila je v Ljubljani leta 1873—1874 in se privlekla čez barje v mesto iz okuženih vasij na Notranjskem. Epidemija je trajala od 6. decembra 1873. do 1. maja 1874. in zbolelo je 675 ljudij, ker je bilo število prebivalcev v Ljubljani takrat 23.595 se vidi da je bila epidemija bolj razširjena, pomrlo je pa samo 109 oseb ; to je 14.7%. — Največje število bolnikov je spadalo tudi takrat v najhujšo zimo. Cepili sta se takrat samo 202 osebi. — V obče je bil značaj epidemije bolji, kakor 1888. Iz vsega tega naj se častiti bralec svoje mnenje o vrednosti cepljenja sam napravi in po tem ravnal Dr. Roblek. Domače stvari. — (P re me šč en je.) Notar Schvvarzonberg preseli se z Vranskega v Gornjigrad, kjer bode s I, dnem julija otvoril svojo pisarno. — (Drama ti čno čitanj e.) Kar je v Ljubljani zelo redko, imeli smo preteklo soboto, to je dva recitatorja in sicer g. Ma nd ro vica, ravnatelja gledališča Zagrebškega in g. Fijana člana istega gledališča. Program bil je izborno sestavljen in še izborneje izvajan, oba gospoda recitatorja izkazala sta se pristna mojstra in zares očarovala občinstvo, katero je oba gospoda z uprav navdušenim odobravanjem odlikovala V Ljubljani živeči Hrvatje izročili so jima krasen venec. Žal, da je bil obisk pri tej izredni predstavi prepičel, našemu glavnemu mestu nikakor dostojen iz Ljubljane odpeljala sta 8e hrvatska gosta v Trst, kjer priredita tudi dramatično čitanje. — (Senjski vladika, dr. Jurij Fosil ovi ć) podaril je za ustanovitev medicinske fakultete v Zagrebu 1000 gld. izjavljajoč, da bode prihodnje leto dal zopet 1000 gld., ako se bode mej tem storil odločilen korak za medicinske fakultete uresničenje. — (32 občni zbor obrtniškega pora očne ga društva), registrovane zadruge z omejenim poroštvom, vršil se je v nedeljo dopoludne ob II. uri v magistratni dvorani ob navzočnosti 44 udov. Vodja gosp. J. N. Horak pozdravi zboro-valce in naglasa v zmislu § 35. društvenih pravil, da izstopijo iz vodstva gg. Miha Pakič, Jarnej Žitnik, Gustav Harich in Srečko Nolli, kateri se pa morejo zopet voliti. Overovateljema zapisnika ob občnem zboru določi vodja g. J. N. Horak gospode: Ron'ner in Pilko; za škrutinatorje pa gc spode: Milavec, Petrin inGestrin Društveni član in knjigovodja g. Prelesnik poroča o bilanci za 1. 1887, aktiva in pasiva iznašala so 138.094 gld. 20 kr. Reaervni zaklad s priračunjeno društveno hišo v Židovskih ulicah štv. 8, cenjeno na 11.000 gl. in z gotovino skupaj 17.454 gld. 27 kr., čistega dohodka pa je bilo 500 gld. 50 kr. Opravilni promet iznašal jo 483.044 gld. 50 kr. Iz računa do- bička in izgube je razvidno, da se je za dobrodelne namene podarilo 118 gld. 63 kr., za dohodninski davek in pristojbine pa plačalo 2533 gld. 79 kr. V imenu pregledovalnega odseka poroča g. Jam z Zor in javlja, da se g'avni račun z glavnimi in pomočnimi knjigami popolnem strinja, torej nasvetuje, naj se da vodstvu absoUitorij. Obveija jednoglasno. V vodstvo volijo se zopet izstopivši udje gg. Miha Pakič, Jarnej Ž i t n i k, Gustav Harich in Srečko Nolli skoro jednoglasno. V pregledo-valni odbor pa gg. Josip Geba, Ivan Zittererin Ivan Zor. Po predlogu društvenega ravnatelja gospoda J. N. Horak-a dovoli občni zbor sledeče podpore: za udove obubožanih obrtnikov 30 gld.; za rokodelske učence katoliško - rokodelskega društva 20 gld.; za šolsko društvo .sv. Cirila in Metoda 10 gld in za hišo katoliških rokodelskih pomočnikov 50 gld. Potem se zborovanje sklene. — (Bolezen nemškega cesarja) bila je rak, kakor so zdavnaj trdili nemški zdravniki proti Mackenzieju, ki tega do poslednjega časa ni hotel priznati. Pri sekciji, katero je vodil Virchovv vpričo Mackenzieja, dr. Ho\velIa, prof. Bardelebena, Bergmana in dr. Bramana, pokazalo se je, da je jabolko bilo čisto razjedeno in namesto njega velika gnojna votlina. Cesar je dihal le po cevi, ki je tičala v sapniku. Požiralnik pa ni bil razjeden in ni bil odprt v gnojno votlino, kakor se je domnevalo. V plučah se je našel gnoj, vsled Česar so bile tankejše bronhije unete. Poslednji uzrok smrti je bila plučnica (broneho-pneumonija), pa tudi brez nje bil je cesar vsled raka in ker so ga le umetno redili, ulivaje mu tekoče jedi po cevi v želodec, tako oslabljen, da ne bi mogel dalje živeti. Sir Mackenzie je po ukazu cesarja Viljema poročal o bolezni cesarja Friderika od začetka do smrti. On pravi, da je bolezen cesarjeva bila rak v jabolku, da pa se iz početka nikakor ni moglo to trditi, ker so od raka popadeni bili le globokejši deli, jabolčni hrustanci, v zgornjih delih pa se neso nahajala znamenja raka. — (Odbor „Bralnega društva v D olu pri Zalogu) je v svoji zadnji seji sklenil, prirediti veselico dne 1. Ittlija v gosp. Ivan Levca gostilni na prostem, v proslavo štiridesetletnega vladanja presvetlega cesarja. Spored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Mej točkami godba in petje. 3. Slovenska predstava: "V Ljubljano jo dajmo!" izvirna vesela igra v treh dejan|ih. 4.) govor o slav-nosti, 5.) godba in ple3. Začetek ob l/3b uri po-poludne. Ustopnina za neude 30. kr., za ude 20 kr. K tej veselici se najuljudneje vabijo vsi okoličani posebno Ljubljančani. Izlet je jako ugoden. Popoludue s poštnim vlakom do Zaloga, od Zaloga lep sprehod do l/|B ure do Dola, kjer se bode v znani gostlni skrbelo za dobro postrežbo, nazaj z mešanim vlakom in ob 1 a 10 uri zvečer zopet v Ljubljano. Veselica se bode vršila pri ugodnem vremenu na prostem, pri neugodnem v notranjih prostorih. Z. 7405 Slavnemu uredništvu časopisa „Slovenski Narod" v Ljubljani na gosposkih ulicah, št. 12. Glede na § 19 tiskarne postave dne 17. decembra 1862 se prosi, sledeči popravek v prvi list „Slovenski Narod" natisniti, kteri a. d. r. pride na svetlo, ter prav na tistem mestu ino s tisterai pis-menkami (čerkami), kjer iuo kako je bil natisnjen oni sestavek, kteri se ima popraviti, — ter o tem potrjenje tu sem poslati. Popravek.! V listu „Slovenski Narod" at. 132 de 1888 pod dopisih se bere konc sestavka: „Iz Šoštanja 10. junija. (Izlet Celjskih turnarčkov v Šoštanj). „„Čujemo, da so v Velenji že osepnice in da so se danes šole zaprle! Tudi v Šoštanji so neki 3 fantje na osepnicah zboleli I — Stvar je toliko veče pomembe, ker sta občini okolica Šoštanj in Velenjska nekaj dnij pred 30 maj-uikom pri okr. glavarstvu v Slov. Gradcu protestirali proti izletu turnarjev zaradi osepnic v Celji, kar pa ni nič pomagalo!au Uradno se popravi to s tem, da ne v Velenji, pa tudi ne v Šoštanji osepnic ni, ter da okolica Velenjska proti izletu pri podpisanem uradu ni protestirala, ino končno, da po uradnem potrdilu od 30. majnika tudi v Celji osepnic ni več. S 1 o ven j gra de c dne 14. junija 1888. C. kr. okrajni glavar: F. Finetti. Telegrami „Sicvensken u Narodu": Ćernomelj 18. junija. Polaganje temeljnega kamna v spomin 401etnega vladanja Frana Josipa sijajno in vzvišeno. Izborno govoril slovenski marquis Gozzani, potem Jerši-novec. Udeležba velikanska od strani preČ. duhovščine, uradništva, požarne brambe, meščanstva in zastopov. Dunaj 18. junija. Cesaričinja Štefanija dospela je danes opoludne semkaj s svojega bosenskega potovanja. Beroiin 18. junija. Cesarja Viljema II. proklamacija: „Mojemu narodu" spominja se smrti očetove, čegar viteška podoba bode z večno slavo upisana v domovine zgodovini. Proklamacija potem nadaljuje: „Prevzel sem vlado pogledavši k Bogu, kateremu sem obljubil, da bodein po svojih prednikov vzgledu narodu pravičen, mil vladar, da bodem gojil po-božnost in strah božji, varoval mir, pospeševal blaginjo dežele, da bodem ubogim in zatiranim pomočnik, pravici zvest stražnik". Cesar zanaša se na mnogokrat izkušeno zvestobo naroda pruskega in upa, da mu bode Bog dal moči in modrosti, da bode kraljevski svoj posel vršil domovini v blagor. Pariz 18. junija. Pri volitvi v depar-tementu Charente dobil je bonapartovec Gelli-bert 31.401 glas, republikanec Weiller 2 3.989, Deroulede 20.656 glasov. Treba torej ožje volitve. Travnik 19. junija. Cesarjevič Rudolf in nadvojvoda Oton včeraj popoludne dospela semkaj mej radostnimi klici najmnogobrojneje zbranega prebivalstva vseh veroizpovedanj in stanov. Popoludne bilo vsprejemanje raznih de- putacij, potem sta Visokosti ogledavala proda-jaluice in stare stavbe. Nifturen suruvilen uspeh. Vsem, kateri trpe vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja, pomanjkanja slastij do jedij in drugih slabostij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek" Skatljica L gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji "A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dnnaji, Tuehlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (13 _ «) .LJUBLJANSKI ZVON" »t* »J i (331—139) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. WŠl ---TlttAMr---^1»r- Meteorologično poročilo. j g 1 Čas opa-! O i zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. :if zjutraj .2^ 2. popol. -£ 9. zvečer 1 730-1 mm. 730*5 mm. 732 3 Mft 180" C 20-2" C 15-4'C si. svz. si. svz. si. szh. obl. d.jas. d.jas. 5-70 mm. dužja. Zahvala. Prijetna dolžnost nam je zahvaliti se vrlim V rhnicanom /a prijazni vsprejem; posebno še čast. KOBpej Jansekovičevi za skazano gostoljubnost o priliki našega izleta v nedeljo 17. t. m. Vrlim fantom iz Brezovice pa kličemo krepki »Živili!" V Ljubljani, 19. junija 1888. Odbor kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana". Tuj c i : 18 maja. Pri sionn: Rudolf v. Szentini iz Budimpešte. Schirmer iz Dunaja. — Sig pl. Kloist iz Berolina. — Lo-uisu Novak iz Idrije. — Clruber iz Linca. Pri Malici: Schmuibel, Piker z Dunaja — Brajer iz Vislaua. — Flor. Jerman s Krškega. — Seidner z Du naja. — Dr. Faker iz Dunaja. — Georg Hartel iz Gradca. — Tricel iz Prage. '— Vinc. Ježovuik iz VVollana. — A. Furman od St. Tilna. Pri avatrijgkem cesarji: Frankel iz Ogerske Snbotioe. — Stibil iz Pulja. Srednja temperatura 17-9", za O60 pod normalom. ^-CLzisijslsa, boiza dne 19 junija t. 1. (Izvirno telegrafićno poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 79-40 — gld. Srebrna renta.....„ 80*95 — _ Zlata renta....... 109-75 — „ S*/, marčna renta .... „ 94-55 — „ Akcije narodne bnnke. . „ 861*— — „ Kreditne akcije..... , 287 80 — B London........„ 12(340 — „ Srebro........, —•— — Napol.........„ 10-01'/, — „ C. kr. cekini....., 5 95 — n Nemške marke.....B *>2— — „ 4»/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 132 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 166 „ Ogerska zlata renta 4°/0..... 99 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ^7 „ 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 „ Zemlj. obč. avstr. 4V»70 zlati zast. listi . 127 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ Kreditne srečke.....i u gld. 180 Rudolfove srečke..... 10 ,, 21 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 108 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. . 231 danes 79-30 81 — 110*15 94-45 861-— 288-60 126-30 10-01'/, 5-95 62-— 2"> kr 70 " 10 ,-, 30 „ 50 80 25 75 Trgovsk pomočnik, 20 let star, izurjen v trgovini špecerijskega in manufakturnoga blaga, bi rad takoj v meseci avgustu svojo mesto prt-menil, najraje kam na gorenjsko stran. — Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slov. Naroda". (43j_i) 4 Debelost, medlost se po novoj metodi gotovo odpravita. Vse kožne bolezui, kot grinte, žollina, ugrei, pege, rudeče nosove in roke, bolezni las se radikalno ozdravijo. Pike od osepnic in kocine po obrazu se za ziniraj odstranijo. V vsakem kotnuet ičiiem Vprašanji dajo se svet. Navodi, kako se zdraviti, dajo se pismeno, če se vse obširno poroči in se prilozi marka za odpis v pismu ■ naslovom: (846 — 6) ♦■t. * V* *W» »■»♦ »W♦ »JE* *m* * HI* VIZITNICE priporoča v Ljubljani. *W* *W♦ »m« ♦ m* »m* • m* *ML* »M* M- S H-H-H- H-H- %XXXXXXXXXX7fXXXXXXXXXXXXXXK Zahvala in priporočilo. Podpisani zahvaljujem se dosedanjim častitim p. n. gostom in slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk v gostiiui pri gospej Mariji 1'rbns in naznanjam ob jednem, da sem svojo gostilno prCHolil h gospodu Matiji Milavcu v Gorenjem Logatoi. Priporočam se dosedanjim, kakor tudi novim gostom, zagotovljaje jih, da bodem postregel vedno z iloliriiu vinom in pivom in IzvrNtiio kuhinjo. — Tudi Mobe asa prenočevanje imam na razpolaganje. — Vožnja, kamor kdo izvoli, oskrbi se ceno. (432—1) V Gorenjem Logatci, dne 19. junija 1888. Daniel Fredović. Zavod za pohištvo in dekoracije Frana Doberlet-a Frančiškanske ulice 51. II — Ljubljana — Dunajska cesta li. štev. S priporoča svojo jako bogato zalogo oprav za spalnice, Jedilnice in salone, -41 pohištva vsake vrste, §s- od naj priprostoj šega in najcenejšega do najfinejšega. — Velika zaloga obojev, rouleauXj okenskih karniš, zastorov, preprog in snovi za hišno opravo. Oprava za cela stanovanja, hotele, kopelji, gostilnice, kavarne, Priprosto in razkošne ženitovanjslr© "foatle, — solidno in ceno izdelane. Vsakovrstne dekoracije. Jaz prodajam pod jamstvom le dobro hrozhihiio blago po jako nizkih cenah, — po sporazumljenji tudi proti obročnim plačilom — in priporočam torej svoj zavod vsem, zlasti pa volečastitiiu gospodom duhovnikom za izdelavo dekoracij za cerkveno namene. (353—5) Z velespoštovanjem Fl'aH |>Ol»Crlcf. - Iriporoča se p. n. gospo-jp9 dom pisateljem, založnikom in si. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiskovin po najnovejšem okusu in najelegantuejsi obliki v raznovrstnih barvah. V več jako krasnih barvah tiskane diplome h- za častno občane in člane pa je dobiti samo v „Narodni Tiskarni". m Na novo vrejena si NARODNA TIS K ARI A || v Ljubljani j Gospodske ulice štev. 12. i i '.^T;,!iska knjige, brušu-^rf. rice. časopise, IHna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vozne liste, mrtvaške liste, vizitniee, naslovnice, cenike, imenike, kuverte s lirino. pobotnice, pravilu, tabelo za urade, itd., itd. Vedno v zalogi obrazci za posojilnice, sodnije i, d. Naročila se zvr&ujejo točno, ceno in lično Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr, Josip VoSnjak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 86