St. 119.
V Mariboru, četrtek 12. oktobra.        IY. tečaj. 1871.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja p u pošti prejeinan. ali v Mariboru s pošiljanjem na dom. aa celo leto 10 gol«!., za pol leta 5 gold.. za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od nava«lne četirismpne vrste 6 kr. <5e se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če (<e tri- ali večkrat tuka. Vsakokrat 8e plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Maribora, v koroški nliei hišn.  štev. 220.
Op rami št v o, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnioi: K. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229.
Federalizem.
Velik obseg državnih opisov iz Prage, kteri imajo cel položaj v Avstriji spremeniti, in pa mali prostor našega lista, nam dopuščata samo izpisek iz prvih prinesti. Ministerski „Oestcrrciohischcs Journal" predlog nove ustave zvezne države Avstrije po dokumentih izšlih iz češkega zbora takole opiše:
„Nagodba z Ogcrsko ostane v pravni moči.
Za Cislajtanijo ostane v veljavi :rin nece-sariis unitasu v vsem potrebnem edinstvo in skupnost, Skupna ostane vojska, čolna in trgovinska politika, pošta; železnocestje in telegrafstvo j nc-direktni davek je skupen, isto tako pravo državljanskega prometa (trgovinsko, menjiško, in pomorsko pravo.)
Posamezno je omeniti:
1. Češko priznava vse postave narejene od IS87 1. sem
2. Češki udje delegacije, ki se bodo iz deželnega zbora volili, ne volijo se iz celega zbora (iz vseh 240 poslancev) temnč iz onih 64 zastopnikov, ktero Češko v državni zbor (prihodnjič kongres) voli. Da Ccsko terja 16 (namesto dozdan-jih 10) udov v delegacijo poslati, razloži se iz tega, ker odpadejo delegati iz gosposke zbornice.
3. Senat, kteri stopi na mesto dozdanje gosposke zbornice državnega zbora, bode imel prepire med centralno oblastjo in med avtonomnimi zastopstvi reševati in razporc med posameznimi deželami pomiriti. Senat bode nadalje tudi d rž a v no sodišče. V njegovo kompetenco spadajo državni dogovori. Dalje bode senat državen svet, ki bode imel nstavo dalje razvijati, in sicer tako, da bodo deželni zbori imeli pravo njegovim nasvetom nasproti „dau in rneki reci, a ne V posamuih rečeh popravkov delati. Sestavljcuje
senata je tako, da bode polovico udov imenoval cesar na vse življenje, druga polovica pa jih na-svetnjejo deželni zbori tako, da cesar enega izbere iz treh nasvet*.vanih.
4. Finance. Nedircktni davek (samotržje, kolek, pristojuine itd.) kteri znaša skoraj dve tretjini vseh državnih dohodkov, ostane celi državi, centru. Direktni davek (tretjina vseh drž. dohodhov) bode stvar posameznih dežel; pa tudi te dežele bodo morale državne stroške najuaprvo plačati. Ako se dežele za kvote med seboj ne ze-dinijo bode cesar provizoričuo sam po vprašanji senata kvotiziranje ustanovil. Država sama ne bode več deficita imela, ampak na posamezne dežele se bode kvotiticiral. Posamezne dežele bodo torej v svojo korist morale davek urediti in redno pobirati. Pribodnina (einkoimncusteucr) bode potem mnogo večje svote dajala, nejro zdaj."
Da je vlada sporazumljcna s Čehi, da torej misli energično in ne glede na vikanje tako zvane ustavoverue klike nemškega prebivalstva, novo ustavo izvesti, kaže izrek strogo vladne „Wicner Abend-post,u ktera zaznamlja da so česke tirjatve prvič take, da je mogoč na podlogi njih dalji dogovor t državopravno opozicijo in drugo državo. Isti vladni list izreka upanje da bode popolni državni zbor te terjatve sprejel.
Čehi sami imajo trdno upanje, da se bode nova akcija srečno izvršila. „Pol." piše: Ne smemo si zakrivati, da je to zadnje poskušanje našo državo narediti. Absolutizem je od kraja nemogoč, navidezna ustavnost z narodnim strankinim vladanjem se je izkazala še pogubneji. Ako se Avstrija kedaj hoče oporaviti, mogoče je to samo z drža-vopravnim poravnanjem. Ker v Avstrijo verujemo, [upamo za gotovo, da se bodo vse težave premagale. Kajti če p o r a v n a n j s k a akcija izpod-leti, pride v Avstriji kaos.
Iz deželnih zborov.
£»<■>«*!s»t zbor fctujer*kl.
Govor poslanca Hermana v 8* sejL
I Ko7H'C.)
Nič se  ne bi reklo,  ko bi že razumeli gospodovati ; ali postavili so meščansko ininister^tvo,
žalostnega spomina, kterega velika dela so bila izjemni stan, proganjanje nedolžnih nun in škcrfov (veselost), prelom dogovorov in slavna vojna z Bokelji. Ves obseg, ve« pojem mišljeuja, delovanja in skušanja teh meščansko-ministerskib ustavo-vercev je bilo njih ,.jaza in neka nerazumljena sovražnost proti cerkvi in narodnostim, karakteri-srikou modernega liberalizma, ki je sam po sebi zopet proizvod polovičnega izobraženja, duševne nerazumuosti in uravne zauikeroosti. l^tavoverci ne vedo, da ne more nobena država brez religije obstati in da so cerkev in narodnost stebra, ob kterih se trpinčeno človeštvo ovija, ter da, ako ta dva stebra podirate, podkopujete zaslombe človeškega društva.
Ker pa fondov za državnike ni bilo dovolj, morali so iti, in v interesu trpinčenega človeštva hočemo upati, da se ne vrnejo nikdar več. Kajti tudi argonavtični pot tajne ekscelence jih ne bo rešil, ker Magjari bodo ljubeznjivosti pač Se V spominu imeli, s kterimi so jih nstavoverci rrakti-rali. Tudi roditelj decembristov, oče Meust, h ktc-remu zdaj proseč roke dvigajo, bode težko drugo vreme naredil.
Meni se zdi, da je prizuanjc češkega državnega prava ustavovercem ravno prav prišlo, ker imajo s tem navidezni povod, odstopiti od udele-žitve v državnem zboru, da se ne bi dali od črte-nih Čehov preglasovati, in svojej ustavi hrbet obrniti, ako nobene koristi več ne daje.
Gospoda moja, oslavljevana ustava ima samo štiri glavne napake. Prvič nema pravne podloge, ker zbor, ki jo je ustvaril, ni bil v to opravičen. Dru-
Listek.
Tržaška razstava.
i.
(Rastline za predivo in pletivo.)
Ker drugi slovenski listi molče, naj se „Slov. Nar." oglasi o naši teržaški razstavi; res da je že pozno, pa njegov poročnik ni iuogel pisariti, ker je ■ kot trg. opravnik bival mnogo tednov zunaj mesta*) — Široka ulica — „corsia stadion*', ena izmed najširših našega mesta, drži do ^ljudskega vrta", kateremu nasproti se vzdigujejo razna poslopja za razstavo. Po priobčenem načrtu (pianta dei locali, per l'exposizione) mori ves opažen prostor okoli 7800 kvadrat, sežnjev, raznih pokriti oddelki pa 1630 štirjaških sežnjev.
Pred ličuo opravljenim vhodom, nad kterim vihrate velikanski zastavi, stoji na desno in levo po en trofej. Ti pomenljivi znamenji, kazaje razna človeška dela, vabite domačina in tujca v glavno poslopje, v velikansko sobano, odločeno različnim obrtnijskim izdelkom (salone per gli oggctti industriali). Tu vidiš velike skladovnice ali pa posamezuc kose razne tkanine in pletenine iz
•) Tudi iz Ptuja o razstavi nisoio še mogli izvirne gapo-ročila dobiti. Ur.
volne, prediva, pavole in svile, tam umeteljno na-J pravljene piramide iz  razno barvanega mila, na! onem konci brez števila svetlopisov, na nasprotnem j pa poluo steno velikih in majbenih ur, pred temi premnogo raznega pohišja, pred onimi pa «>kusno obleko za ženske in možke, lična obuvala in lepa pokrivala — in vse v raznih barvah in podobah, ob kratkem, kamor koli se oko (»zre, povsodi kaj novega. O teh rečeh poslej.
Velikega salona se nasproti vhoda drže tri galerije ali dolge sobe. V eni izmed teh je tu-kajšna kupčijska in obrtnijska zbornica razstavila razne surovine vseh treh prirodinih oborov, pa tudi nekoliko obrtnijskih izdelkov. Tu so zbrani razni i/.gledki blaga, s ktcriin se kupčija našega mesta po večjem peča. Dotični možje, ki so to veliko zbirko (šteje še črez 2000 številk) po večjem v lepem redu razstavili, so vredni tem veče hvale, ker so o njej priobčili poseben sistematičen pre-glcdck v italijanskem in nemškem jeziku. Očitne hvale vredna je tudi postrežljivost dotičnih nadzornikov, ki pazljivemu ogledovalcu preradi na roko gredo.
Tu zelo sredi sobane stoji v dolgi vrsti miz lepa zbirka pavole — „king cotton*'. Kes pri-meruo „kralj bombaž*' imenovau, ker poleg železa in premoga velika in mala obrtnija nema važniše
surovine. Bombo! oblači in živi na st«»tine milijonov ljudi in je po nekterih deželah bolj siromašnemu ljudstvu skoraj tako neobhodno potreben kakor vsakdanji kruh. Prvo sporočilo , ki bombaž omenja, je že črez 24(>0 let staro in ga zaznamuje za indijsko rastlino, .lako Zgodaj se je razširilo po zahodno-azijskih deželah in odtod pO grško-tur-škem svetu. Po Afriki so dobili v več krajih pa-volo samosevsko. Zanimljivo pa je, da jo je Krištof Kolumb pri najdbi Amerike naletel na His-panijoli (St. Domingo) in Kortez je svojemu kralju Karolu (V.) med drugimi darovi poslal bombužaste plašče, podsuknjiče in prostirače. Nahaja se tudi v grobovih starih Peruvancev. Lepa vrsta škatelj ob robu dolge mize obsega 36 različnih bombažev.; nekterih kosemček je dolg, svilnat in močan, drugih pa kratek in bolj pust. Naj več izgledkov je ameriSkega, indijskega in egiptovskega bombaža. Znano je, da so zedin jene države severne Amerike prejšnja desetletja skoraj ves svet zakladale z bombažem. Ko se med njimi začne krvava vojska, prestane pridelovanje in izvažanja prevažnega pridelka. Cena je v dveh prvih najhujših letih poskočila za 312°/0. „Sadite bombaž in mi bomo vse pokupiliu so v veliki zadregi upili angleški in drugi fabrikautje. In res razne dežele eo se po-poprijcle tega pridelka.   Vzhodna Indija se znova
gič je velika večina narodov ne prizna in ne prc-jemlje (ugovarjanje). Tretjič je neizvedljiva ako imajo ustavoverci v državnem zboru večino, in neizvedljiva, ako ao v manjini; to zadnje dokazati ustavoverci ravno nameravajo in mi smo jim hvaležni za to. Četrtič ustava nema nobenega uspeha pokazati. Najboljši dokaz za dobroto kake ustavo je zadovoljnost in blagostanje narodov. Pri nas je nasprotno. Pač, ustavoverci se rede in debele, a narodi so se vidno sušili »dolgotrajna veselost.)
Kaj hoče ustava, kterc prav za prav nihče neee, niti ustavoverci niti protivuiki ustave? Ka-li je res, da so narodi zarad nstave in da so ne bi imela ustava po volji in razmerah narodov obrniti ? Ustavoverci naj se spomnijo, da za njimi ne stoji ljudstvo, da ljudstvo zoper njih proteste protestira. In ako nema ustava občnih simpatij, ustavoverci so tisti, ki so jo ob kredit pripravili, in no smejo se pritožiti, ako so vsa ona muecniška orodja, ktera so proti opoziciji iznašli, obrnejo proti njim, in ako v jamo padejo, ktero so drugim kopali. Ali more pametna in nravua vlada državo eni pesti političnih razposajeneev v plen prepustiti.
Vlada ima dolžnost rešiti državo od pogubljenja pr> ustavnem potu; ali naj se to z Rclkre-dijevimi pomočniki ali po ustavnem potu zgodi — nam bi to bilo vse eno, samo da se od liberalnega zlogospodarjenja in ustavoverne šikanske vladavine rešimo.
Mi hočemo mir med narodi in posameznimi stanovi, mi hočemo pomirjenje, mi hočemo enkrat mirne in srečne dneve videti in vsaka vlada, ki se podstopi tega dela, sme pričakovati gotovo naše iskrene pomoči.
Kij res, da federalni ustroj državo v nevarnost stavi: nasprotno je resnica, in kar se države tiče, zahvalite boga vsako jutro, da vam ni treba skrbeti za državo. (Veselost.) .Skrb za državo morete drugim prepustiti, iu mi vas bomo tem laglje pogrešali, ker so ustavoverci pokazali, da znajo pač za sebe, ne pa za državo skrbeti. Ni res, da bi bilo oemftvo v nevarnosti, ako drugi narodi dobodo svitlobe, zraka in prostora, da dihati morejo : pogibelj za nemštvo imajo ustavoverci na vesti, kor so s svojo brezobzirnostjo in narodno nczuosljivostjo nemškemu narodu nakopali nevoljo in sovraštvo dragih narodov na vrat.
Pravi se, da jo narodna ravnopravnost zagotovljena. To je zasmehovanje dokler imajo ustavoverci Izvajanje narodne ravnopravnosti v rokah. Koliko more ustavovercn liberalec v narodnem tla-čenji storiti, to vidimo na štajerskem deželnem odboru , ki nobene prilike ne zamudi, da ne bi narodne pravice druge narodnosti v deželi, ktere hi bil dolžen varovati, Škodoval, neglede ua to, da
moramo z zvezanimi rokami gledati kako deželo k tinancijelnemu brezdnn vodi.
Da smo mi. kakor se v poročilu pravi, elementi, kterim je luč in razsvetljenje neugodno, da hočemo duhove samo vladati ter da naravua narodna čutila ne spodbujamo za blagi boj na polji kulture, temuč jih za pridobljenje narodnega gospo-dovanja in posiljenja drugih slo rabiti hočemo, to je ueresnica, je razžaljenje.
Nij ustavno pravo, za ktero se tudi mi po tezamo v nevarnosti, nij svoboda in samostalnost, ktere tudi za sebe terjamo, v nevarnosti. V nevarnosti jo samo brutalno gospodovanje one svo-jati, ki je ustavo za to v zlo rabila, da je skupaj nagrabila milijone, uradne službe in ordene (nemir), one koterije, ktera je ustavo za to rabila, da je v državi in cerkvi, trgovini in industriji, v občini in povsod gospodarstvo enega plemena ustanovi jala in vse druge narode zatirala (ugovarjanje), one svojati, ki vse razmere na vsem državnem in za-sobnem življenji v zmešnjavo spravlja, neskončni kaos stvarja, vse žali in vse razkači in je tudi požarno baklo v svetišče družine vrgla, one koterije, ktera narodom velika bremena naklada, zdaj se pomirjenja brani in Avstriji hrbet obrniti žuga, ako bi se jej zabranilo njeno pustinsko ravnanje, one koterije, ki je z napačnimi kartami igrala in iste nepoštene pomočke, s kterimi je do vlade prišla, zopet upotrebljava, da bi preko hrbta pre-goljufanc množico zopet na višino splezala, od koder je vsled cesarjeve besede in vsled svoje malevrednosti padla. (Živo ugovarjanje, klici: k redu!)
(Deželni glavar Hermanu reče, da ga uc more več kot govornika manjine smatrati, temuč kot govornika lastnih misli. V zbornici se čujti klici: besedo nazaj vzeti! Dež. glavar omeni, da je govoril II. samo proti rkotorijiu ne proti osebam. Herman skuša dalje govoriti, a zarad nemira konča.)
(11. seja 7. oktobra.) Dr. S črnec stavi interpelacijo na vlado zavoljo ljudske šole v Mariboru. K šolski občini graškega predmestja v Mariboru spada tudi občina Kerčovina. K šolski občini v magdalenskem predmestji spada tudi Brundorf, PovrŠ in Radvanje. Za te občine pa dozdaj ni še krajnih šolskih svetov , kakor jih postava od 8. frebruarja 1869 predpisujej, temuč posluje za nje mariborski mestni šol. svet. Nektcrc teh občin so že peticijoniralc za pomagenje teh nedostankov, vendar se še dozdaj šolski sveti niso volili. Kedaj bode vlada njih ustanovljenje načinila? — Namestnik obljubi odgovor.
Konservativci in Slovenci so volili v deželni odbor za kmečke okraje g. H e r m a u a , kteri je opra-
oživi, in od leta do leta izvozijo več surovega bombaža iz nje. Poleg drugih azijskih, afriških iu av-stralijskih deželah se je od taistega časa s tem pridelkom posebuo pečati začel svet ob sredozemskem morji, s bombažu Ugodno letuo toplino od 14—20 sežnjev Reaum. Za avstrijske fabrikante so te bližnje dežele ob sredozemskem morji posebno važne: žnjimi se sedaj le lehko pogaujajo za prednost one južne Azije, ki nam blago brez prevelikih stroškov pošiljajo po prekopu sueškem.
Leta 1870 so po movimento della naviga-ziouc ... in Trieste pripeljali 401.859 centov bombaža , tedaj dvakrat in pol več kakor leta 1866 (okolo 180.000 c.); od tega je prišlo največ iz Egipta (148.000 c.) iz Turškega in angležke Azije Izmed avstrijskih predivuie, ki sedaj štejejo okolo 1,700.000 vrsten (kaj malo, če pomislimo, da se jih je v angleških predivnicah vrti okoli 40,000.000) naj omenim le .J najbližnje, ki so v obrtnijskem salonu z nekterimi izdelki zastopane Cloetta i u Schvvarz sta rastavila bombaž Mako od surovega do spredenega. (Izvirno egiptovski bombaž je navadno slab ; neka sorta pa je prišla iz Indije, se je v Egiptu i lomaSila in daje v nilski dolini dosti lep pridelek, ki ga kupci imenujejo „Junici- ali Mako). Lepi so tudi izgledki ljubljanske predivnice in tkavnice,  ki je razen
preje (Mule, \Vates) razstavila surove in pobeljene tkanine, boljši od ljubljanske pa je goriška, ki jo je razstavil Kitter, Rittmavcr in dr. Ritterjeva kotenina prve in druge vrste je gosta in trda kot koža in se po vsem da primerjati z najboljšimi angleškimi in alzacijskimi enakimi izdelki.
Prodno bombaž in bombaževimi (predeno, tkano in pleteno) zapustim, naj omenim še eno fabriko, ki tudi stoji ua slovenski zemlji t. j. sloveča predivniea iu bojarniea v Ajdovščini. Mnogo let je bila lastnina bogatih domačinov, ki se je še le pred malo meseci prodali posebnemu društvu; vendar razstava ajdovske fabrike ni zatajila svoje krvi, tudi na tržaški razstavi ne, kjer se le itali-janstvo šopiri. Lepa omara te s slovanskimi barvami spominja na rodoljubnega domačina. Tu je vse narodno, deske in male zvezdice vsredi desk in celo obertnijski izdelki v omari, bombažasta preja (surova, pobeljena in razno barvana) so tako lično zloženi, da te od vseh strani kot tribojna slavjanska zastava pozdravljajo. Razstavljenih iz delkov mi ni treba hvaliti, ker tako slovo daleč po vshodnem svetu. Ali jim bodo naši sodniki (kakor 1. 1867 oni pri vesoljni parižki razstavi) prizali kako svetinjo ali ne, bode prihodnost po kazala.
vieeval petem svoj govor v 8. seji (kteri je bil kakor znano med kolegi v dez. odbora veliko razdraže-nost zbudil). Rekel je, da so njegovi kolegi več v govor položili, nego je on hotel reči. Jaz nisem gospodom nič protinravnega očital, ker trditev, da gospodarstvene reči zanemarjajo, ni razžaljenje časti, ravno tako je res, da glede narodnih pravic za Slovence ne store dovolj. V hrambi narodnih pravic gre stalno postopati, zato som jaz v odboru dostikrat prošnje stavil ali"vselej zastonj . . . Jaz prosim gospodo proti meni mir obdržati (smeh) moje tirjatve so zmerom skromne.
Konservativec grof Platz se potem nemškim liberalcem zahvaljuje za njih spravoljubje!
Dr. Vošnjak stavi predlog: „Naj se učitelji deželne realne gimnazije v Ptuji po deželnem zboru pozovejo poročati, od kedaj jo z ozi-rom na obstoječe učne moči in učna sredstva mogoče ne k t ere predmete na tem zavodu slovenski prednašati." Ali ta predlog je ostal v manjini. Nemci so s tem, da so proti njemu glasovali, zopet dokazali, da nam Slovencem nečejo nikdar pravični biti. Proti temu skromnemu predlogu so glasovali se ve da tudi od zapeljanih Slovencev voljeni: Jane-žič (ki se je za Slovenca izdajal pri volitvah) Seidl in Brandstetter.
(12. seja 10. oktobra.) Bere se dopis namestnika ki naznani, da bode dež. zbor 15. t. m. zaprt, in da ministerstvo ni dovolilo podaljšanja zborovanja do 20. t. m.
Reuter z razlogi podpira svoj predlog glede ustanovljeuja drugega sodišča za Štajersko v Mariboru. Med njegovimi razlogi za to ustanovljenje je zopet navod, da trije politični časniki tu izhajajo, kteri morajo pred celjsko porotuo sodnijo hoditi na pravde. No, če drugi razlogi niso veljav-neji, obadva obstoječa slovenska časnika gotovo ne-mata posebne želje celjske porotnike z mariborskimi zameniti.
Sprejme se potem premenjen občinski Statut za mariborsko mesto in nekoliko menj važuih osnov.
Domače in slovanske novosti.
— Iz Ljubljano se poroča, da je nova postava po kteri poslanci, ki v zbor kljubu poziva ne dohajajo , izgube mandat, že dobilo najvišje potrjilo. Oni 18 deklaranti torej niso več poslanci.
— Kakor smo že naprej vedeli, bode šta-e r s k i  deželni   zbor   zavrgel   vse vladne
predloge, torej tudi liberalnejo in pravičnejo osnovo od denašnje postave o volilnem redu. Zakaj? Odbor je našel, da je ta osnova uapir-jena proti Nemcem, zato je sktenil iti čez-ujo na dnevni red. Da so med (JO poslanci za tretjino slovenskih prebivalcev samo 8 Slovenci, to je nemška pravica. In nesramni so ti ljudje še tako, da v istem listu rTagespost", v kterem beremo to poročilo beremo tudi en nemški rne odajmo se" z bombastično apostrofo: „cs gilt unsere, von rlicksiehtslosen Majoritiiten bedroheten Stamnies-genosscu," (gre za naše sorojakc, kteri so pred brezobzirnimi večinami v nevarnosti.) IJrezobzirneje brezobzirnosti, pa poleg tega še večjega hinavstva, ni lehko najti nego je tu. —
— Piše se nam od tukaj : „Prof. Suman je iz tukaj šnjega kat. konserv. in iz tiskovnega društva izstopil iz protislovja v posvetno-rimski agitaciji, iz zadnjega društva še posebno zarad neopravičenega sumničenja, ki je v predzadujem broju društvenega organa rSl. gospodarja" vrženo proti skušenemu rodoljubu, dopisniku rSlov. Naroda" gosp. R. B. in žali vse jegove mnogobrojne „privržeuee" in prijatelje."
— „Crnogorac" popisuje slavnost krščenja mladega naslednika Črncgore. Naroda je bilo neizmerna množica prišla. Zanimivi so pozdravi zastopnika ruskega carja , grofa Tolstoja. Tolstoj je rekel knezu Črne gore Nikoli: Moj car in carica pozdravljata vaše svetlost, knjeginjo Mileno in hrabri narod .... Pri obedu je neki črnogorski
vojda, Mašo Vrbica, napil to-le zdravico: V ime mojega svetlega gospodarja kneza Nikole in v imena črnogorskih vojnikov napijam to zdravico na zdravje velikega rnskega carja, našega srčanoga in srdečnega in močnega branitelja (pokrovitelja). In na zdravje njegove hrabre vojske, ktera je velik strah vsem neprijateljem slovanskim. Da živi ruski car! da živi njegov carski dom! da živi hrabra ruska vojska!" Knez Nikola je napil tudi ruskemu carju kot „uzdanici vsega slavenstva.u
O nemškem cesarstvu
ruske „Birž. Vedom." pišo:
Veliki državni  možje,  podobni knezu Bis-marku, zmirom vedo najti črne pike na političnom obnebji njim poverjenih držav. Bismark dobro pozna notranjo  in  zunanje položenje  novega nemškega carstva, in se je gotovo kaj jasno prepričal, da nova Nemčija ima zares svojega carja in silno in veliko  vojinstvo,  toda pogledavši okrog, je moral priznati tudi to, da to novo carstvo nikjer nema iskrenih prijateljev, nikjer simpatij. Ta takt, nasledstvo toliko krvavih zmag,  ni mogel biti to-lažen za   skrbnega  in daljnovidnega nemškega kanclerja.   V znotranjih zadevah Nemčijo tudi še ni vse tako v redu,  kakor bi se moglo pričakovati. Bavarska, Virtcmboržka in Hesija še zmirom ostajajo nekoliko partikularisti,  in Še niso popolnem pristali na tirjatve Prusije glede vojne konvencije in davkov;  zdaj povojni si Še vedno premišljujejo   zliti sc v eno  prusko vojsko, in Bis-mark jih težko vspokojuje z ustopki glede občnega zakonodajstva o tisku, asocijacijah in shodih. Tudi politične razmere južno-nemških dvorov ne zadostujejo popolnem pruskemu srcu kneza Bismarka j saj na to mu je treba dobro paziti, kaj delajo pri teh dvorih pooblasteni francoski poslanci in s čim sc peča nemška diplomacija v Parizu. Osebne razmere   raznih   nemških dinastov in razuoohrazni njih diuastični vzgledi dozdaj tudi še ne teže k enemu in istemu občnemu cilju, kakor bi želel ustanovitelj nemške edinosti.   O bavarskem kralji se pripoveduje   da je  enkrat  rekel:   rdosti, gospoda ministri;   meni ni mogoče  večih ustopkov delati Prusjakom", namreč, ko so nri ti zagotavljali, da v Berolinu nikakor še niso zadovoljni z njegovimi uslugami, prinesenimi z d( <tc volje novi Nemčiji. Nadalje, cerkovno, t. j. kat tiiko gibanje na Bavarskem, Vestfalskcm in v Po:.iauji vnespo-kojujejo vsacega, komur je zuaua važnost te cerkovno mahinacije, z ogromno vkupnostjo interesov ž njo zvezanih.   To gibanje je tako, da se ne da zanemarjati, in se vedno bolj zamotujc.   Na vse to je treba še povezati niti, ki peljejo naravnost k občnemu rimskemu vprašanju, iu kako črno ob-nebje se kaže v tem slučaji. Gibanje nemških so-cijalistov in komunistov  se še res nikjer ni javilo tako ostro, kakor ua Francoskem, toda gg. Stie-ber iu Vurnib tudi o tej zadevi vedo marsikaj pripovedovati, tako, da v tem obziru je marsikaj pomisliti, posebno pa mora to vznemirjati vsacega zagovornika naravnega razvitja naroda. Najprve avtoritete politiške ekonomije živih in  mrtvih dozdaj  niso  mogle  rešiti tega  pitanja,   ki z vseh strani začenja nadlegovati Evropo.   Nemška liberalna stranka, z ene straui,  in fevdalna z druge, čeravno  niste posebno nevarni  za Nemčijo, ste vendar   dosti   važni, ako  se  pomisli,  kako se sovražijo med seboj in kako ena na drugo preži, ako se pomisli, da se nikakor ne  daste pomiriti. Aneksija (prisojedinenje) Hanovra, Šlczviga, Hol-steiua, potem Elzasa in Lorene, in njih pomirjenje in zlitje z ostalim carstvom potrebujejo trudov in požrtvovan) najizvrstnejšib državnih mož. Komu ni znano, da je tudi v Prusiji malo tacih mož iu da se no more brez straha pomisliti na vladanje teh. novih elementov Nemčije. Naposled, Nemčije čaka Še drugo težko delo — ponemčenje Dancev v severnem Slczviku, Košuhov, Poljakov, Litovcev v scverno-izhodnji Prusiji, Čehov v Sileziji in lu-z i č k i h  Srbov v  srcu  Nemčije.   Vsako  iz teb či.sto znotranjih  pitanj je tako, da jih novo car-
stvo ne sme zanemarjati; vsako iz njih more napraviti novemu carstvu novih težav in neprijetnosti, ki se morajo javiti pri preustro-jenji carstva. Naj se rečo, kar hoče, to carstvo je dozdaj samo konglomerat, iz kterega se samo s Časom more raaviti državno organično telo; dozdaj taeega telesa še ni in njegovo ustrojenje more biti celo dvomljivo, ako se ne odpravijo o pravem času zarodiči, ki se nahajajo v sami osnovi nemškega zvernega sveta in nemškega rajhstaga; dovoljno je opomniti, da ni konstitucijonalnih sredstev, zadušiti razporo, ki bi nastala med zveznim svetom in rajhstagora.
Vse te črne pike mora Bismark opaziti od znotraj Nemčije, in to ga ne more nikako veseliti. Dokler Bismark in car Vilhelm živita, to ni nevarno, a kadar njih ne bode, večina glasov v zveznem svetu mo re narediti, kar hoče j in gotovo se hode ono vedno v pruskem smislu vedlo kakor zdaj.
Poglejmo zdaj na zunanje zadeve Prusije ali nove Nemčije, k ostali Evropi. Mi smo rekli, da Nemčija nikjer nema iskrenih prijateljev, da le eden iz njo okrožajočih narodov nema simpatij k Nemcem, čeravno vsi spoštujejo nemško kulturo in nemški narod. Mi ne bomo nikogar imenovali, rnomiua sunt odiosa" 5 vsak bode ta za Nemce malo zadostljivi fakt več ali manje sam opazoval, da iskrenega razpoloženja k sebi v masi narodov niso mogli doseči. Francoska se je prepričala, koliko trudov je treba, da sc spraviti vkup dve miljardi, čeravno še teh ne gotovih, ampak v menjicah, da izpolni frankfurtski dogovor, in težko da bi zdaj mislila, da bo mogla spraviti vkup šo tri miljardc, obljubljene zedinjeni Nemčiji. To vprašanjo je Bismark za blagovremeno obrnil v vsem svojem značeuji in z vsimi njegovimi nasledki, zato sc mu je pa tudi potrebno zdelo utrditi novo zapadno granico k Francoski: zato so pruski členi pogranične komisije tako marljivo obcenivali strategično vrednost tega ali onega kraja pogranične črte, skoraj povsod uklonivši se tisti, ki je bila od začetka dogovorjena, za čas fraucosko-pruskih preliminarij. V tem obziru si Bismark nikakih iluzij no dela in se drži naspram Francoski čisto  realn i politike.
Italija! Kaj je Italija? vse kar je pridobila v korist svojega objediuenja, ima zahvaliM pruskim zmagam pri Sadovi in Sedanu. Sama n.i sebi ona ne pomeni ničesa. Sovražijo jo brez !;onca in kraja vsi privrženci papeža in njegove posvetne oblasti po celem katoliškem svetu. Ako bi Francoska, čeravno v razvalinah, hotela postaviti sena čelo katoliškega ultramontauskega gibanja, bi brez truda mogla obnoviti vojinstvenost svojih vojsk razbitjem italijanskih vojsk. Italija imajeduistveno pomembo, samo ko zaveznica Prusije, za samostalno politiko je ona nesposobna, zato ker nima ne denarja, ne moči.
Avstro-Ogerska jo z jarim centralizmom nemških doktrinarov skoraj k popoluemu razpadanju privedena bila. Ako sc Hohcnvvartu posreči, jo zopet skleiti (vkup zlimati) bo novo čudo na svetu. To, kar državni kancler Avstriji misli o državi, njegovemu opravinštvu izročeni, je Čista fantazija, ki se ne opira na nikako dejanstvenost; on je živel premalo časa v novi svoji očetnjavi, ktere ne pozna in ga tndi nikdar poznal ne bo. To, kar si on od imena Avstrije obeta, je samo njegova lastna dobra voljaj, za ktero avstrijski narodi čisto nič ne porajtajo. Kdor njegovim obljubam verjame, ta ni resnoben politikar, in kdor ž njim dogovore sklepa, misleč da za njim avstrijska monarhija stoji, ta se moti. Vojvod Gramont, ki je imel nesrečo z Beustom skoraj celi plan delovanja Avstrije in Francosko zoper Prusijo sestaviti, bi to mogel potrditi. Ž njim se da le takrat razgovarjati, kadar se hoče od njega poz vedeti, do kake stopnjo je on, kot avstro-ogerski kancler, sposoben fantazirati in deklamirati o evropskih politiških vprajanjih. Škodljivo to za politikarja no more biti. Toliko je gotovo, da avstrijski narodi,  kterim jo njegova politika že  toliko škode
prizadejala, nikamor ne pojdejo za njim tudi takrat ne, če bi on to Prusiji še tako slovesno obljubil. Prusakov v Avstro-Ogerski nikdo ne ljubi, razen nektere osebe tiste vrste, ktero Bismark prav po domačo z imonom „Sauhirtcn" * (sviujcpasci) časti.
Angležka sama na sebi skoraj ravno toliko pomeni, kolikor Italija. Samo kot zaveznica Francoske ima Angležka pomembo, v mednarodnih vprašanjih ; nikakor pa ona, kakor je znano, nema simpatij k politiki rkrvi in Železa", timveč ona se te politiki boji, kar dokazujejo njena prizadevanja, preobraziti in pomnožiti svoje vojske.
Prijateljica Prusije je samo Ruska, toda ta prijaznost le toliko časa trpi, „dokler interes ruski ni prizadet." Interes ruski? Kdo more povedati, kje je njegov začetek in kje njegov konec?
Dopisi.
Iz IJnt»ljuii<». 10. okt. [Izv. dop.] Že lani je tožil postaren slovensk politik v rSlov. Nar.", da nemarno narodnega naraštaja, da so vedno isti možje na čelu vsem narodnim zavodom, da se vse suče nesprestauo v enem in istem tiru — ter kazal uzroke iu izvir te žalostne prikazni. Razložil je, kako sc mlade moči odstranujejo in da imajo povsod odločilno besedo samo tisti, ki so bili menda že v materinem telesu za to „praedistinirani." Da je v tem gola resnica, videlo sc jo pretekle dui. Slo je namreč za to, da se na izprazneno mesto gosp. Šolar-ja voli nov šolski svetovalec , za kar sta so predlagala gg. Tušek in Lesar. Dasiravno je gosp. Tušek priznan kot izvrstna učiteljska moč, kar dokazujejo že njegova dela, dasiravno bi „realista" v šolskem svetu tako potrebovali, kakor oko v glavi, je bila vendar večina glasov za gosp. Lesarja, za Tušeka pa le gg. Razlag in — — Dežmau. Gosp. Murnik sprva ni niti glasovati hotel, ker je vendar previdcl, da gre v tej zadevi g. Tušeku vsakako prednost, pa g. K o sta ga je cuknil za suknjo in mu na uho zapovedal „Lesar" — in po njem je bilo. Nočemo nikakor kratiti zaslug Lesarjevih , a to bode vsak nepri-stransk človek pritrdil, da se on s svojim znanjem v veronauku in slovenščini nikakor ne more meriti s gosp. Tušekom, kteri je v vseh realističnih predmetih strokovnjak. Edini ugovor , kterega so naši narodni vrhunci proti Tušeku naveli je bil ta|: „Jc še premalo časa tukaj!" — Adijo Jugoslavija! kajti , ako se Vam zdi mož , ki je bil par let v Zagrebu ki pa je rojen domačin in je vse prve Študije doma zvršil, kakor tujec, ne vemo kako pogačo pečete, — dobra zlasti pa okusna gotova ne bode.
Utegnil bi kdo ugovarjati, da bi bilo vendar dobro, da je tudi duhovnik v tem svetu. Pa, dragi moj, to ni istina, ker so že brez Lesarja štirje duhovniki v tem svetu.
Iz <Vlj*i. 0. okt. [Izv. dop.) Velika izguba je zadela letos tukajšnjo gimnazijo. Z dr. Linduerjem je izgubila ona moža, ki jej je bil naj-častniše svetilo, izgubila je moža, katerega je di-jaštvo celjsko najbolj ljubilo. Dolgo, poluih li5 let je navajal on z bistrim duhom dijake do visocih naukov, in to tako da si jo pridobil največjo ljubezen in udanost pri njih. Da mu pokažejo vsaj deloma svojo hvaležnost, napravili so mu preteklo soboto baklado z godbo. Kmalu po 8mih zvečer sc zbero pred gimnazijo, nažgo vsak svojo osnio-Ijenico ter stopljejo razvrščeni v dve dolgi vrsti po velicem tržišči, potem po graški ulici proti njegovemu stanovanju. Ondi stopijo v hodišče iu ob enem pritisno prav množno tudi meščanstvo od vseh strani. Ves ginjen pokazal se je dijakom sam, stopil med-nje in sc jim zahvalil za to čast. Trikratni: vivat! se je zaglasil od vseh strani. Globoko so segale v srce vsacerau besedo, ki je jo progovoril ta slavni učenjak. Zagotovil jim je,
*) Bismark imenuje agente in tisto časnikarje, ki dobivajo plačo 17. tajnega pruskega fonda, „Sauhirtcn", kakor da bi oni njegove svinjo v neprtwkih zemljah pa*li.
<la po ma * to počestbo rtekn<'li nevenljiv listič v venec njegovih spominov. Da bi še pa, predno odide, enkrat bil sredi svojih ljubljencev, pozval je preteklo nedeljo vse, ki so bili učenci njegovi, k svojemu vinogradu za starim gradom, naj bi se šc enkrat povoselili ž njim. — V hvaležnem spominu bode ostal on pri celjskih dijacih. Liuduer svojega slovanskega političnega prepričanja ni nikdar skrival, zato pak je moral celih 16 let v Celji biti. Zdaj ga je ministerstvo postavilo za ravnatelja na gimnazijo v njegovi domovini Češki, kamor si je želel. Dasi ga bomo težko pogrešali mi, vendar mu kličemo : srečno pot.
Iz %usri'«»t»U .   10, oktobra.   (Izv. dop.) Sinoč je prišla, na tukajšnje vojniško zapovedništvo brzojavna depeša, da ima mađarski regiment rKu-ševič,1* ki je pri nas že četiri leta v posadki, na-gloma v Ogolio odmarširati, — iu res denes opoldne odpeljala sta se dva  bataljona  tega regimeuta, (tretji je na Reki) posebnim vlakom v Karlovce. Kaj se neki godi v Ogulinu? Razni glasovi gredo po mesti, od ust do ust.   Ncktcri celo trdijo, da je celi ogulinski regiment za orožje prijel, in da je v očitej revoluciji, kar pa ni verjetno. Najverjetnejše je sledeče: Po celej vojniškej krajini delijo sc ravnokar gozdi.   En del  gozdov prisvaja si država — scilicet ogerska vlada — drugi del se pa občinam odkazuje.   Dele se pa gojzdi v ta namen,   da more ogerska vlada les iz svojega gozdnega deleža prodati. Proti temu protestovala je vsa vojniška krajina, pa brez vzpeha. Razdeljujoča komisija prišla je tudi v Ogulin,  da tudi gozde   ogulinskega   regimenta razdeli. Ogulinei so se b aj c tej koraisii ustavdi, ter vse mernjakc in oficirje, iz kterih ta komisija sestoji, vjete drže. To je baje povod,  zakaj je  regiment „Kuševiču tako nagloma iz Zagreba proti Ogulinu izmarširal. — Iz malih začetkov  so   se  že večkrat velike stvari porodile.   Sploh vlada tukaj strah,  da sc ta upor ne bi razširil.   Razdraženost je velika, samo ena iskra, in nagomiljeno netilo more plamenom bukniti. Če bi se gornja vojniška krajina (4. regimenti) vzdignila, česar nas bog varuj, jo lO0.00Q mož ne ukroti, zlasti pri nastopajoči zimi. fiornja vojuiška krajina je glede topografije prava Roka Kotorska, glede ratobornosti pa in junaštva je gornji krajišnik še vse huji kakor Bokelj. Odgovornost za vse to pada edino le ua ogersko vlado, ki je  z  nesramno roko po tujem imetku: po  krajiških  gojzdih, posegla. Sicer sc pa nada-jaino, da se ho ogulinski upor z lepa poravnal. Kdor značaj gornjega krajišnika pozna, ta bo vsak na pomirbo svetoval, strogost bi mogla naj nepo-voljncjšc nasledke imeti.   Pravi iniritelj bi mogel samo naš sabor hiti, dalje pa ko sc sabor odlaga, bolj raste razdraženost v deželi,   To so nasledki tiste pobalinske igre, ki jo Andraši z našim narodom iirra.
Politifeni razgled.
boda. Delo civilizacije, in naravno delo hočemo zvršiti, ker hočemo da sc vsak po svoji naravi razvija. — Mi hočemo, da bode naša država posrednica med germanskim in slovenskim svetom. Enako sta govorila poročevalca grof C lam Martinic iu Zeithammer. — To je pač različno govorjenje od hripavega krika nemške oholosti iz Dunaja.
Kakor je bilo pričakovati padle so nemške novine liberalne in ultramontanski „Volksfreund" besno čez predloge češkega zbora. Vendar se vidi, da sc vlada ne bode dala ostrašiti. Deželni zbori, posebno oni, kjer ustavoverci jezno ropotajo, bodo kmalu zaprti in državni zbor, v kterega Čehi pridejo, bode potrdil novo ustavo. S časom se bode gotovo tudi krik polegel, ker bode pri prihodnjih volitvah, ako vlada samo hoče, resultat drugačen. — Prvi korak zdaj bode cesarjev odgovor češkemu zboru, ki bode se ve da pritrjilen.
Strup in žolč piha nemško-u stavoverna svojat na Čcskc predloge. Kaj tako fanatičnega, kakor se jc govorilo 10. t. m. v d o 1 n j e - a v s t r i j-s k c m deželnem zboru , nismo še brali. Poslanec Granitsch (že njegovo ime kaže da je po narodnosti bastard, in ti so kakor je izkušeno najbolj divji) jc šel tako daleč, da jc ni samo ministre prav surovo kakor dunajsk fiaker ozmerjal, posebno SchafTle-ja, kteremu je n. pr. rekel glavar golazni (reptilien), kterega je javnemu zaničevanju priporočal, — nego od strani jc celo metal blato na cesarja, da besede de drži, itd. Čuditi se je , da se v eni parlamentarni zbornici pod predsedstvom od cesarja imenovanega maršala, sme tako govoriti. Gotovo pa je , da je dunajski deželni zbor z Graničem dobil najsurovejega politikarja. Ta zborje čisto nemški.
Na dunajskem vseučilišči se ob začetku učnega leta žc od nekdaj pri predstavljenji novega rektorja radi škandali gode. Prejšnja leta jc mladina ob tej priliki ljubila svojo liberalnost (dostikrat precej nelibcralno) pokazati, letos pak sc jc pokazal sad pruskega semena sejanega po ustavo-vernem časništvu. Ministru Jircčcku, ki jc bil k svečanosti prišel so kričali sinovi dunajskih judov (ker ti so glavni praski kričači) „pereatu, Beustu pa so rokoploskali in „Hoehu upili. — Dasiravno ni za Avstrijo od nobenega vpliva, kako se obnaša šaka golobradih iudičev, vendar so krive teh škandalov prejšnje vlade, ki so nastavile skoro samo take profesorje iz rajha na avstrijskih viših Šolah, ki ne skrivajo svoje pruske agitacije.
Hrepeneče iu pomoči proseče gleda ustavo-verna klika zopet preko Litave na brate M a-gjarc, da bi v največji sili pomagali. Zatorej se skrbno vse bilježi, kar pišejo v nemško korist magjarski listi. Pester VI.H skuša dokazati, da je Magjarska tako mogočna, da se jej ni treba brigati ali Češka prizna nagodbo ogersko ali ne. Ravno tako „Pešti Napla" nove razmere v tej po lovici niso po godu. Vendar si noben magjarski list ne upa ua ravnost nmgjarskc pomoči obljubiti
— Deakovci imajo baje te dni sejo, v kteri se bodo dogovorili o svojem vedenji nasproti uašinn spremembam.
Rjizne stvari.
* (Tretja predstava dramatičnega društva) v deželnem gledališči bo v nedeljo 15. oktobra. Igrala sc bode prvikrat gluma v 1 dejanji: nSam ne ve kaj hoče" iu znana dobra burka: „Tat v mlinuu, ali „Slovence in Nemce", ktera se je pred dvemi leti jako do-padla in bode tudi zdaj gotovo privabila mnogo občinstva v gledališče. Da si društvo enkrat stalno uredi igralno osebje, lotilo sc bode, kakor že lansko leto, tudi letos resnih igrokazov, kterih ima že več za predstavljanje pripravljenih.
* (Slovensko telovadno društvo) „Vipavski Sokolu je imelo sijajno „bescdou s. okt. 1871 ob o'Vi uri zvečer. Program: 1) Petje. 2) Govor. 3) Petje. 4) Deklamacija „Povoduji mož". 5) Uvertura k operi „Viljem Teli". G. „Kdor prej pride, prej melje1', šaloigra od M. Vilhar-ja v 2 dejanjih. 7) Zabavno srečkanjc. K) „ Odvetniki", šaljiva spevoigra.
Y gospodarstvu,
posebno v vinstvu, sadjereji in živinoreji (s hlevno poklajo) izveden, slovenskega jezika zmožen mož, se s prav dobrimi pogoji pri večjem posestvu v službo vzame.   Več sc izve pri admi-
nistraciji  „SIov. Naroda.
O)
Noben porooček za lase barvati.
k. privilegirana
prava
(12—G)
joiala za lase ohraniti
Dobra Bfl rmr. rujavp in rumene lft«r.
namestuje viak kiHobarvtn pomoček, naredi da <»Hi-veli lasje in osivela brada kmalu zopet dobodo prejšnjo barvo; precej v prvih dneh rabljen j a SO vitli /.'.> vspoh zabrani prerane* aH daljne osivenje. kakor ispad la.s in aaplodi goBto rast las, kakor 10 vidi navadno pri krepki mladosti. Ta pomada dela last; fine in svetle, u ne omasti pokrivala, kar je zavoljo
ekonomije in po letu posebne vrednosti. — Za gotov vspeh garantira!
D^E" Veliki lonec 2 gld.; '/, docent gid. 4 .KO; Vi ducend gld. 9 j 1 ducend gld. 16.80 a. v. Mali lončki 1 tfld. '/., duc. gld. 2.70; ".dne. 5.10; 1 dne. 1* gld. a. v., proti gotovi plači ali poštno povzetje. Zapokanje ceno.
Centralni in razpošiljavni depo je pri iznajditeiji: "\Vien, Marialiilf, Gumpcndorferstrasse Nr. 43, 1. Stoek.
Vso važnost ima zdaj češki deželni zbor kjer so adresa in predlogi na dnevnem redu. Do stojno, mirno, pa odvažno je generalni govornik lliegcr o teb rečeh poročal. „Obseg adrese in nje nih prilog — rekel je K. — more imeti svetovno zgodovinsko veljavo, more dati novo, vse drugačno ustavo nego smo jo imeli do zdaj." Važne so bc sede Kiegrove glede drugih dežel, torej tudi ua; Mi nečerno drugim deželam  prejudicirati, vendar ne bode   naša  ustava  brez  vpljiva na druge  dežele monarhije (»stala. — Naša dela eo dela miru. Zato smo naredili postavo o enaki pravici obeh narodnosti v deželi, kakoršue še nobena  dežela nema.  Naši predlogi niso Nemcem sovražni. Federativna uravnava bode dala državi moč hraniti se in to moč bode država dobila s tem, da se vsi narodi zadovolijo. Delo pravičnosti hočemo zvršiti, zato smo osnovali pravičnejšo volilno postavo. Svobodo hočemo, zato hočemo avtonomijo v kteri samo je samodoločba, prava svo-
Kovane, uradno preiskane m4st*»*'
r*4tđji' četirivoglate oblike: Nositeljna moč:   1    2    8    5    10    15 cent. C-na. gl<|."i        18   21   25   35    46 bb. Nosit.šjna muč: ■_'<»   2".   30   40   .">o cent. Ona, g!d.":       "70   so   !fO To<)" 1 Yo.~
Nositeljna moč;   1_2__      4    10    20   30 fnt.
Cena, gld.:       5   d   7\60 12   16 ih. Nositeljna moč: 40   SO    00    70    80 fnt. Cena, gld.:       20  22    26 27.60" 30] W'€lfj4> xivi»94> Z železnim ohroč-
jern in utegi (gevihti): Nositeljna moč:  15  20  25   30  40  60 cent. Cena, gld.:"      160 17o 200 230 300 360.
.Fif V41404':
Nositeljna moči 50    (iO    70    80  100 cent.
Cena, gld.: 350 400   450   500   500. .
Nositeljna moč: 120 150   200   300 cent.
Cena. gld.: «00 «50   750 900.
11—Ki
MPalJe v»e »ovte drugje r«^«' in ute&i
Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej :
1*> Kutiniy *fc < <»ni|».. fabrikanti vag in utegoT.
Dunaj, 'mestoj Singerstrasse Nr. IU.
Izdatelj in odgovorni urednik Martin J elovšek.
Tiskar: F. IS kaza in drugi.