51
obilica zapadlega snega. Ranjence so razporedili v zavetje le
po hišah, jih preskrbeli z zavojnim materialom in domačim
dali navodila, kako naj jih negujejo. Obenem so jim zagrozili,
da nikomur ne izdajo, da so pri njih ranjenci.
Tako opisujejo zdravstveni delavci tamkajšnjo situacijo in ta-
ko je preživljala pohod XIV. divizije tudi Lili.
vrsto, med tiste, ki so organizirali akcijo, da prideš do nje. Na
terenu in doma pregleduje krvodajalce in se z vsakim, ki ga
odkloni, še posebej pogovori, če je potrebno, tudi z njegovim
zdravnikom.
Na terenu je prebila dneve in dneve, bila vodja terenske eki-
pe, k njej pa so se zatekale tudi medicinske sestre in laboranti,
V brigado je prišla iz taborišča na Rabu z Rabsko brigado v
Šercerjevo in prek Bele krajine na Štajersko. Z nadčloveškimi
napori se je prebila od Sotle, prek Bohorja in strmine Paškega
Kozjaka, Graške gore in mozirskih planin. Na obrobju Pohor-
ja je bila ranjena v ramo. V najtežjih pogojih je delala kot bolni-
čarka in tudi kot inštrumentarka v kirurški ekipi 4. operativne
cone NOV in pri kirurgu Kukovcu. Tudi pred prihodom v rab-
sko taborišče je bila njena življenjska pot polna bridkosti.
Rojena je bila 7. 11. 1926 v Sarajevu. Ko je imela 14 let, ji je
umrla mati. Očeta so okupatorji odpeljali v ujetništvo, brata
pa ustrelili. Po vojni je končala gimnazijo in se l. 1954 vpisala
na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Promovirala je l. 1961. Po
specializaciji rentgenologije se je zaposlila v bolnišnici dr. Pe-
tra Držaja v Ljubljani. Zaposleni v bolnišnici so z njo vedno
odlično sodelovali. Trudila se je za vse bolnike, še posebno
kadar so prišli po pomoč borci NOV. Imela je široko medicin-
sko znanje in njena mnenja so bila vedno jasna.
Zasluženi pokoj je mirno preživljala s svojim soprogom in
uživala v skrbi in ljubezni do sina in njegove družine.
Iskreno se ji zahvaljujemo za vse, kar je dobrega storila za
slovenski narod. Slava njenemu spominu.
V SPOMIN
DR. ZLATI VAŠTE-VISENJAK
Ljerka Glonar
Vsakokrat, ko vidim skupine krvodajalcev, kako prihajajo na
odvzem, se je moram spomniti. Nasmejana in ljubezniva med
tistimi, ki so prišli dajat kri, pove kakšno šaljivo, se pogovarja
z organizatorji, gospemi in gospodi, pogovor pa se zaključi
ob kavici v njeni sobi. Včasih bi se bilo treba kar postaviti v
ki so v njej našli prijatelja, ki je prisluhnil tudi njihovim različ-
nim težavam. V knjigi, ki je izšla ob 50-letnici transfuzijske služ-
be Slovenije, je omenjena v popisu oseb, ki so bile na Zavodu
zaposlene. Vendar ne sodi samo v popis, saj je dala pečat ne-
kemu polpreteklemu obdobju našega časa in naše generacije
ter velik prispevek k razvoju transfuzijske in krvodajalske de-
javnosti.
Na Zavodu za transfuzijo krvi je vodila krvodajalsko dejav-
nost, bila je vodja Odseka za predelavo krvi. Pod njenim vod-
stvom in z njenim organiziranjem je stekla liofilizacija – suše-
nje plazme (tudi antihemofilne), kar je bilo za tisto dobo veli-
kega pomena.
To je bila dr. Zlata Vašte-Visenjak, rojena v Trstu 16. 12. 1916
in umrla 27. 11. 2000 v Ljubljani. Medicinsko fakulteto je kon-
čala leta 1951 v Ljubljani.
Med drugo svetovno vojno je bila zaradi svojega aktivizma v
zaporu, koncentracijskem taborišču in v partizanih. Bila je no-
silec partizanske spomenice, prejela pa je tudi več odličij. Z
zdravniškim poklicem je začela v Vojni bolnici, vendar je že
takrat prihajala na Zavod za transfuzijo. Po demobilizaciji leta
1955 pa se je redno zaposlila na Zavodu. Vrsto let je bila tudi
stalni član Republiške komisije za krvodajalstvo pri Glavnem
odboru Rdečega križa Slovenije. Svoje bogato znanje je mlaj-
šim predajala na transfuzijskih tečajih.
Bila je moja dobra prijateljica in vsem nam priljubljena kolegi-
ca. Spoštovali smo jo kot zanesljivo sodelavko in velikega Člo-
veka.
Ostala bo v najlepšem spominu vseh, ki smo jo poznali.
Aktualni pogovori
POGOVOR Z VINKOM OŠLAKOM
Vinko Ošlak, korektor, lektor, prevajalec in urednik pri Mohorjevi
družbi v Celovcu, se je rodil leta 1947 v Slovenj Gradcu. Odraščal je v
polkmečki družini na Prevaljah, tam obiskoval osnovno šolo, nižje
razrede klasične gimnazije pa na Ravnah. Maturiral je na Ekonomski
srednji šoli v Slovenj Gradcu leta 1967. Študij političnih ved je pričel
na FSNP v Ljubljani in ga po daljši prekinitvi nadaljeval na Akademio
Internacia de la Sciencoj v San Marinu, kjer je leta 1991 diplomiral s
stopnjo bakalavreata na temo »Državna filozofija pri Novalisu«. V letu
1993 je na isti akademiji ubranil magistrsko nalogo z naslovom »Iden-
titeta in komunikacija – na primeru manjšinskega problema na Koro-
škem«.
NEKROLOGI
Lili – Partizanska bolničarka.