•peAri«w to

Leto XXIG., št. 171
Ljubljana, nedelja L avgusta 1943
Cena cent. SO
(J&rarmsrvo. Ljubljana, fuccinjjeva olica 5. Telefon »t 11-22. 11-23 51-24
Inusratni oddelek: Ljubljana, Pnccmiieva ulici i - Telefon fe il-25. 31-26
Pockuimicm Novo mesto ■■ Liublganska cesta 42 Cmlum: a» t-|ubl|anikc pokrajino pn poStno čekom «d zavodu h. 17.749. ra ostale kraje h»!ij« S»rvizio Conti Con Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase iz Kj
kalite m tnozetnsrva ima Ubtoo« Puhhlicirt ttallana S A. MIIANO
ltkiji rnk dan cazeo ponedeljka Naročnina mah mesečno Lii 18.—, ca inozemstvo vključno t »Pooedeljskiro Jo-ccom« Lit 36.50.
Uredniitvo > LMrfjua, Pucrinijera olica it. 9. — Teleta
Štev. 31-22. 31-23. 31-24.
RokopUl »e ne vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pob-
bliatž di proveaieuza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO.
Obrambni boji na Siciliji
22 sovražnikovih letal sestreljenih
V:'ka*TO poveljništvo. Vojno poročiAo št. 1162.
Proti n«Ai razvrstitvi na Siciliji razvija »o^-ražnik 7. uporabo svežih sil in ob mečni podpori letalstva svojo ofenzivno akcijo, ki ■o jo itali janske in nem&ke čete v ostri borbi zadržale.
V	silovitih bojih prejšnjih dni se je po hrabrosti in vztrajnosti odlikovala motorizirana. "klopna skupina pod poveljstvom polkovnika Goffreda Kiccija iz Ceeene. Lov. ei Osi in protiletalske baterije so uničili 16 angte&ko-amerišklh letal in sicer 10 nad Sardinijo, 2 nad Sicilijo, 2 nad Egejskim ■vrnjeni in 2 nad Grdijo.
V	z,raku nad pokrajino Lazi o so naši lov-ei včeraj prest reg! i sovražno letalsko skupino in sestrelili brez lastnih izgub 4 f-tiri-naoicoma, in 2 dvomotorni letali.
(tetra obsodba
napada na RIm
T.izfon*, 31. jul. s. List »Coreo do Min-ki izhaja v mestu Bragi, največjem
katoliškem središču Portugalske, piše: Ni še zabrisano v omikanem svetu vznemirjenje, ki ga je povzročilo bombardiranje Rima. Ameriško letalstvo je napadlo večno mesto in uničilo umetniške ter verske relikvije, zažgalo sveta oblačila, porušilo častitljive grobove, zadelo moralne in duhovne sile, ki vodijo še sodobni svet sredi materialistične nezdravosti. V nobenem teh primerov m mogoče ruševin popraviti. Nove rane so bile zadane slavnemu telesu Rima, ki vzdržuje v svoji vzvišeni večnosti ustvarjalni plamen latirskega duha. Vse, kar je plemenitega in nepokvarljivega v našem življenju, se simbolizira v Rimu preteklost in bodočnost Evrope živita v Rimu in zaradi tega ne more noben razlog zmanjšati bolečine spričo dejstva, da je bil Rim bombardiran in žaljen v bogastvu 'n spominih tisočletij. Po omenitvi, da Atene in Kairo nista bila napadena, dodaja list, da je res, da v Rimu niso samo umetnišk. spomeniki, toda Rim je podoba krščanrtva in goreča bakla latinstva. Raniti Rim, zna-či oskruniti vse, kar je najvišjega na zemlji: Vero, umetnost in zgo&oVno.
Obrambni zid
na Balkana
Bakare&ta, 30. jul. s. Evropski jugovzhod je kar najbolj odločen in trden, piše >Viaca« v članku o položaju na Balkanu. Stalno dovajanje ojačenja je pretvorilo balkanski polotok v velik obrambni branik, kjer so ob strani čet Osi pripravljene tudi edinice zavezniških držav vsega področja. Bolgarska vojska je dosegla visoko stopnjo pripravljenosti in tudi albanske sile so razvile svojo vojaško učinkovitost Razen te človeške bariere obstoja še ba-riera utrdb in varnostnih sistemov, katere je nedavno inspiciral nemški general Jacob ter ugotovil, da so primerni za nalogo, katero naj opravijo. Za primer resnih dogodkov so bili izdani tudi previdnostni ukrepi v zaledju. Lahko torej zaupamo v obrambni zid evropskega jugovzhoda. kajti pripravljen je na sleherno možnost.
Borba za neodvisno
VAŽNI SKLEPI VLADE
Z oanašnjini dnem Je imlitariziraiio vse osebje prometnih ustanov ter poštee, telefonske in radijske službe
Rim. 50 jul. s. Uradni list objavlja naslednji ministrski dekret z dne 30. julija 1943, ki stopa v veljavo z današnjim dnem: čsL 1. Med sedati jim vojnim stanjem je oeebje državnih železnic ter poste in telegrafa militarizirano v smislu člena 2. Kr. dekreta z dne 30 marca 1943 št. 123. Za izenačenje čina z vojaškimi čini tega osebja reljajo obrazci v Kr. dekretu z dne 20. *Bf>ro«.	št. 401. in v razglasih dne 4.
m 16. junija 1943 o militarizaciji železniškima, telegrafskega, brzojavnega in tele-for>fce*ra osebja na otokih Siciliji in Sardiniji
d- 2. Med sedanjim vojnim stanjem se prav tako rrulitarizira v smislu 2. Kr. riekreta. z dne 30. marca 1943 št. 123 osebje •^jrejemališc državnih železnic, po?'ne iz-piemevalnice, koncesjcniranih tvrdk za. pofltne prevoze in izven mestnih električnih železnic, dopuščene zasebni industriji, kon-rft^miranib telefonskih družb, italijanskega rediofonskega zavoda (EIAR), družbe Ttaicable družbe itahjamskega telefonskega iavterurbsnskega. omrežja iSIRTI) in Tmžbe spalnih vagonov. Izenačenje poio-
*aja z vojaškim osebjem se izvršuje tako, da prtfftanejo predstojniki kapitani, urad-vlki in sprejemal ci podporočniki, delavci pa
S. 3 sledečo odločbo bodo določeni Tiaki. ka jih bo maralo miiitarizirano osebje rmsiti na osnovi tega. dekreta.
Ci. 4. Na podlagi tega dekreta ne pri-padajo nobene posebne doklade miUtarizi-aanesmu osebju.
(3. 5. Ta dekret ne velja za militarizirtno osebje po učinku dekreta z dne 14. oktobra 1937 št. 2.707. člena 1. Kr. dekreta z dne 20. marca 1943 št. 123 in razglasov z dne 4. m 16. junija 1943.
Novi generalni direktor za tisk
JSim. 30. jul. s. Minister za ljudsko kulturo je iaTOČil funkcije generalnega direktorja siužb balkanskega tiska gr uff. dr. prof. Amedeu To-jtijn, bivšemu inšpektorju za radijske oddaje.
Podvojitev družinskih doklad
Rim, 30. jnA. s. Z veljavnostjo za nazaj do 1. novembra 1942 je v korist delavcev, ki siužijo domovini v orožju, razširjena podvojitev družinskih doklad. Pravica do podvojitve družinskih doklak je priznana vsem zapcelenim (uradnikom in delavcem) v Industriji, trgovini, svobodnih in umetniških poklicih ter pri kreditnih in zavarovalnih ustanovi Ji ki uživajo normalne doklade med vojaško službo. Izključeni so poljedelski delavci glede na posebno skrbstvo, ki je odrejeno na tem področju. Večji zneski, bodo morali biti izplačani na naslov podvojitve, ne bodo takoj izplačani, temveč bodo zapisani v dobro vsem, ki imajo do njih pravico in bodo vinkulirani do konca vojne. Na te zneske se bodo računale obresti po 2 in pol odstotkov, ki pa bodo tudi vinkulirane. Breme podvojitve pade na državo za delavce v industriji, trgovini ter svobodnih in umetniških poklicih, ki prejemajo družinske doklade na osnovi zakona z dne 26. oktobra 1940. št. 495. Za zasebne uracm^ke pa to breme prehaja na blagajno za vojaške pozive pri uradnikih. Za nameščence v kreditnih in zavarovalnih ustanovah ln za delavce, ki imajo pravico do nadaljnjega izposlovanja mezde, bodisi v celoti bodisi delno med vpoklicem na temelju « 9, št. 4 Kr. ukaza zakona z dne 17. junija 1637, št. 1048, pa delodajalci, ki morajo vplačati v skupno blagajno za družinske doklade tudi višje prispevke, določene po dodatnih družinskih dokladah. Od 1. novembra 1942 dalje bedo torej morali delodajalci vplačati: za nameščence v industriji skupni prispevek 20%; za nameščen-oe v trgovini skupni prispevek 14.80% itd. Za vpoklicane nameščence (uradnike in delavce), katerim se družinske doklade izplačujejo neposredno iz pokrajinskih ustanov za socialno skrbstvo, se ne zahteva nobeno novo vplačilo od delodajalcev, razen tistega, kar je bilo zgoraj omenjeno glede plačevanja prispevkov. Nasprotno pa morajo delodajalci sa vpoklicane nameščence (uradnike ln delavce), katerim izplačujejo
frdofojalci mr-
li
Btmgkok. 30 jul. s Predsednik lige za indijsko neodvisnost Čandra Bose je prispel v Bangkok da naveže stike z indijskimi skupi nami ;n se zahvali tajski vladi za njeno veliko dušno pomoč Obiskal je zunanjega ministra ter japonskega, italijanskega :n nemškega veleposlanika Imel je v un verzitetni dvorani velik govor v katerem ie med drugim rekel: Priše bo čas in želim da bi se to čimprej zgodilo, ko se ho na'va osvnhrd'lna vojska pojavila na frontah Indije Danes je na;e edino geslo: V DelhM Oh zaključku je rakel. da vsi vojaki, ki so se udeležili pande v čast japonskemu ministrskemr predsedniku v ^onanu. dobro vede da ie to bilo prvo dejanje akcije, ki ho dovršena šele tedai. ko bodo iahl*o defilira!:
mi, predložit; Zavodu za socialno skrbstvo seznam plačil izvršenih na ta naslov, in j obenem poslati imenski seznam vpoklica- ] nih nameščencev, ki mora biti nanisan na ! posebnih formularjih, ki 30 na razpolago i Pred rrlpčo trdnjavo v Delhiju. pri pokrajinskih ustanovah za socialno skrbstvo. O priliki predložitve novih for-raularjev morajo prizadete tvrdke in pod- i jetja vpoštevati prispevke, ki jih morajo j vplačati za dobo do 1. novembra 1942 na- j zaj do 30. septembra 1943. da s tem omogočijo vpisanje v dobro dodatnih doklad za na.znaceno dobo v korist posameznih vpo-klicancev.
Na Indijskem oceanu potopljen ameriški pamik
Buenos Aires, 31 jul. s. Ameriško mornariško ministrstvo avlja. da je neka pod-morrica torpedirnla in potopila na Indijskem oceanu ameriški trgovski pam'k. Rešen ce so izkrcali v New Yorku-
ves
1 •er« t-* ^^
Gk>ro©ta»ne in naj'r»olj neverjetne ve*ti krožijo po	m pokmjfnL
Njihov izvor in cilji so očividno tendenčni.
Ljubljana m pokrajina, ki sta že tolikokrat Hali dokaze o dobrem čutu, naj se pomirita in zaupata odgovornim oblastem in na.j odgovorita t zdravo in pošteno propagando vsakomur, ki bi poskušal motiti resno deio in zavest vseh dobro mislečih.
Poveljništvo bo neusmiljeno postopalo z vsakim, ponavljam: r vsakim, ki razširja tendenčne vesti.
General Armadnega zbora Poveljnik GASTONE GA MBA It A
Priznanje vojailh gospodarskih daklad
Rim, 30. jul. s. Vojno ministrstvo je odredilo. da se od 1. avgusta t. 1. četam, po-veljništvom, ustanovam in drugim službam na ozemlju, ki doslej niso uživale vojnih gospodarskih privilegijev, priznajo vojne gospodarske doklade do polovice, pri čemer je všeto začasno vojno nakazilo, kj je bilo dovoljeno ali povišano z ukazom zakona dne 8. julija 1943 št. 610.
Vpoklic pod orožje
Rim, 30. jul. s. Agencija Štefani objavlja: Z ukrepi, ki so jih prediagali vojni, mornariški in letalski minister, so bili bivši zvezni tajniki, zvezni podtajniki, tvorni-ški zaupniki in skvadristi, pripadajoči organizacijam razpuščene PNF, poklicani pod orožje.
Kazni za kršenje vladnih odredb
Bologna. 30. jul. s. Vojaško sod šče v Bologni je obsodilo delavca Antonia Caz. zolo iz Bologne na 3 leta ječe zaradi zločina 1» odredbi z dne 26. julija 1943 po-veljništva teritorialne obrambe, ki prepoveduje zbiranje več ko treh oseb ter sprevode in zborovanja in druge podobne manifestacije na javnih prostorih.
Firenze, 30. jul. s Teritorialno vojaško sodišče v Firenzi je izreklo prvo sodbo po zad-
Razpust sašlstišailh organizacij v Franciji
Par'z. 30. jul. s. Spremembo italijanskega političnega sestava po odločitvi ministrskega sveta si. doznah Italijani v Franciji v duhu popolne di&cipline. Po\sod So manifestirali svojo gorečo privrženost materi domovini ter svoje na\ dušenje in vdano ljubezen do viadaria. V Parizu je bil tašij nizpu"čen ob navzočnosti zastopnika italijanske vlade, medtem ko so podporne in športne organizacije prešle v odvisnost Kr. konzulata Prav tako se je zgodilo v drugh rrancc.skih mestih kjer obstoje italijan-sk" konzulat; Fašistične organizacije so bile razpuščene 'n vsa oblast je bila 'zročena Kr konzulatom. Prenos je potekei povsod v popolnem redu m discipi:n;rano v skladu z resnostjo ure, k: jo preživlja domovina. Italijani v Franciji tvorijo sedaj enoten blok. Vse raz like v tendencah in vsa nasprotja so izginila in prepustila mesto čustvu za usodo domovine, katero predstavlja plemeniti lik vladarja, ored katerim se vsi brez razlike poklanjajo v globokem spoštovanju.
Velika vojaška parada v Lizboni
Lizbona, 31. jul. s. Javljajo, da bo Jutri
v Lizboni velika vojaška parada, v kateri bo nastopilo več deset tisoč mož raznin vrst orožja in specijalnjh čet, ki ao oprem-
nji spremembi, ko je obsodilo Alfreda Simon- , ]jen, z najm,cdernejšimi gredstvi. Manife-
emija iz Ankone, upokojenega zelezmcarja m ■.„...,. ^ . „ ,	__j
„ j . . ... , ." ,	. , -	; staciu, ki bo na trgu Svobode, bodo priso-
vejnega vojaškega zakonika, ker je pretekli torek razširjal vznemirljive vesti v nasprotju z javnim redom Smrioncini je bil obsojen na 6 mesecev zapora
zastopniki vseh vojaških ter civilnih oblasti. Ob tej priliki bo državnemu poglavarju generalu Carmoni izročen v imenu portugalske vojske časten meč.
Odhod Majskega iz Londona znova razkriva „tesno" sodelovanje Moskve
Ba«©l, 30. juL * Neki dopis listu »Basler Nachrichten« iz Londona opozarja na odstranitev Majskega iz angleške prestolnice ki je zadela in užalostila politične kroge angleške prestolnice in zlasti one, ki so blizu vlade, kajti Majski je bil precej podu 1 aren po 10-letnern bivanju v Londonu ter je bil v posebno prisrčnih odnosih z Edenom. Zato ie razumljivo, de je njegov odhod oovzročil nev^orlie. kpr se re more pozabiti, da Je zavezništvo iz leta 1942 med
Anglijo in Rusijo v veliki večini pripisati njemu ter predstavlia takorekoč kronanj e
neki uvodnik »Timesa^ ki zatrjuje, da bi morali Anglija in Rusija strogo razlikovati svoje interesne sfere. Toda Rusija, dodaja »Times«, se ne posvetuje v ničemer z zavezniki, tako da Anglija ni svobodna v svoiih odločitvah, dočim Rusija dela, kakor ji je drago. >Times« zaključuje, da zaradi tega ni pristnega sodelovanja. Dopisnik lista »Basler Nachrichten« pa zaključuje. de gre za svarilo »Timesa«, ki je znano blizu vlade. Moskvi, da bi ae preprečila nevarnost novih sporov med driei
Oživljeno bojno delovanje na ruskem bojišču
Izjalovljeni sovjetski napadi pri Orlu — 148 sovjetskih tankov uničenih v dveh dneh — 7ooo-tonska petrolejska ladja potopljena na črnem morju
b Hitlerjevega glavnega stana, 31. jul
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	glavnih odsekih vzhodne fronte se je včeraj bojno delovanje zopet ojačilo.
Novi hudi napadi združenih sovjetskih pehotnih in oklopnih oddelkov proti našim postojankam v loku pri Orlu, so se izjalovili v menjajočih se borbah z visokimi izgubami za sovražnika.
Ob kubanskem predmostju in ob Lado-škem jezeru je sovražnik zopet napadel z močnejšimi šilami.
Zapadno od K rimska je se je zrušil napad več sovjetskih divizij pred našimi črtami.
Južno od Ladoškega jezera so bile sovjetske čete, ki so napadale z močnimi oddelki, podprtimi s topništvom in bojnimi letalci, odbite, sovražnikove čete, ki so vdrle v fronto, pa uničene. V obeh dneh so uničile naše čete na vzhodni fronti 148 oklopnih voz.
Neka podmornica je potopila na Črnem morju 7000-tonsko petrolejsko ladjo.
Na Siciliji so naše čete dosegle v hudih borbah v srednjem odseku fronte popoin obrambni uspeh. Vsi sovražnikovi poskusi za prodor, pri katerih so sodelovale delo. iti» tudi nove čete. so bili zavrnjeni z zelo visokimi izgubami. Nad Sredozemljem je bilo sestreljenih 16 sovražnih letal.
V	borbi proti sovražnemu dovozu na Sicilijo je letalstvo hudo poškodovalo veliko prevo7.no ladjo in doseglo bombne 7.adetke na čolnih za izkrcavanje, v skladiščih goriva in na pristaniških napravah v Avoli na južnovzhodnl obali otoka.
Oddelki sovražnih bombnikov napadli včeraj podnevi mesto Ka.ssol in nekatere kraje na zasedenem zapadnem ozemlju, prr-teklo noč pa bombardirali mesto Rem-scheid. Prebivalstvo napadenih mest Je imelo izgube. Huda razdejanja in škode zaradi požarov so nastala predvsem v stanovanjskih okrajih v Remscheidu. Protiletalska obramba je po dosedanjih vesteh uničila 60 letal, po večini štrimotome bombnike.
Nemške podinom«* s« potopile na Atlantiku tri ladje s »kupno 15.000 br. reg. fw?s.n-?l in na T.eden^m morju eno stražno ladjo. Pri ombrambi sovražnih letalskih napadov s<< na Atlantlkn sestrelili Se en ameriški zrakoplov in eno I' 4,,'o.
73-c-o sovjetskih tanTsov
uničenih od julija
Ri-r!in. 31. jui s. Po vesteh, Ki so snoči ■rišle z vzhodne fronte, se naglaša, ia so še tako ra odseku kubanskega predmestja kakor Miusa, srednjega Donca m Bjelgo-?xxla zopet razvnele borbe zaradi nemške reakcije Glavne točke sedanje poletne bitke so še vedno vkrog Orla kjer skuša sovražnik ojačujoč izčrpane skupine tankov m pehote, za vsako cero doseči odločilni iisneh. Spričo trdnega odpora branilcev se ooljševiški napori končujejo v krvavih izgubah in hekatombah tankov. Od 106 včeraj izgubljenih tankov so Sovjeti izgubili
tankov na bojišču pred Orlom V celoti ie nemška obramba od 5. julija do včeraj izločila iz berbe nad 7000 sovjetski tankov.
Glede borb. ki so v teku okrog Orla. se omenja silovjt napad Scvjetov na ozki fronti s podpore štirih motoriziranih brigad. ki so razpolagala z 200 tanki Navzlic silovitosti napadalnega sunka k se je včeraj ponavljal, so biil boljšev^i odbiti z znatnimi izgubami. Nekaj skupin sovražn.n inotoriziranih elementov, ki so vdrle v nemške črte. je bilo naro uničenih s takojšnjo ntervencijo nemških rezervnih čet.
Zmagovita letalska jata
Berlin, 30. jul. s. Jata lovcev Molders ood poveljništvom podpolkovnika Nord-manna. odlikovanega s hrastovim listom
viteškega križa reda železnega križa, je sestrelila te dni na vzhodni fronti 6.000. letalo
Novi udarci sovražnemu brodovju
Berlin, 31. jul. s. Nemški bombniki za dolge polete so potopili v zadnjih 36 urah na Atlantiku 6 trgovinskih ladij sovražnika z nad 50.000 tonami. Po poročilu mednarodne obveščevalne agencije Je bflo nadalje poškodovanih tudi 5 prevoznih lacfij s skupno 36.000 tonami.
potopljen
Berlin. 30. juL a Mednarodna obveščevalna agencija doznava: V prvih jutranjih urah so nemške obalne edinice potopile severno od Terschelinga angleški tarpedni čoln, ki je pripadal skupini torpednih čolnov. Iz kratke borbe so se vse nem&te edinice vrnile v svoja oporišča.
Torpediran angleški parafk
Buenos Alre», 31. jul. s. Argentinska
petrolejska ladja »Tacito« Je brezžično spev ročila da je rešila 53 ljudi z nekega angleškega pami ka kj je bil torpediran 100 mtfj
od Bahije.
Neodvisna Birma
Rangjm. 31. jul. 8- Vplivni rangunsfc list »Burmaknit« piše, da se mora Birma zahvaliti za svojo neodvisnost nesebičnim naporom Japonske in domoljubju birmanskih voditeljev, ki so se obrnili na mladino, da bi vse svoje sile dala na razpolago za obnovo in razvoj nove Birme. List poudarja nadalje, da so Brv tanci odgovorni za ves razvoj, ker so ovirah napredek v preteklosti, medtem ko je sedaj Birma na pragu svoje neodvisnosti srečna in ne more pozabiti podpore, ki jo ji nudila Japonska. Birma je Japonski hvaležna in jo spoštuje kot otrok svojo mater. Japonci pa so tedaj v strašni borbi proti Britancem, ki skušajo zopet zavzeti deželo. Dokler ne bodo britanske oborožene sile v Indiji razgnane in ne bo uresničena indijska neodvisnost, Birma še ne bo svobodna in rešena vseh nevarnosti V teh okoliščinah bi morali Birmanci, prežeti ljubezni do domovine, takoj organizirati obrambno vojsko dežele in vso drugo pomožno službo in pomožne zbore ter se z vsemi svojimi silami boriti za vzpostavitev in napredek Birme.
Politično vojaška kriza v Iranu
Ankara, 31. jul. s. V Iranu ima poatJčno-
vojaška kriza, ki je nastala zaradi hudih izgredov na deželi, vpliv na premestitve višjih oficirjev vojske in funkcijonarjev ministrstev. Premeščen; so bili poveljniki južnih vojaških okrožij to tudi vodilno osebje tiska in propagande. Pričakuje se skorajšnja izjava predsedniika ministrskega sveta Soehidija.
ZapletSjaji v Siriji
Ankara, 30. jul. s. V Siriji je nastalo
veliko nezadovoljstvo zaradi tega, ker angleške oblasti niso plačale obljubljene odškodnine družinam sirskih prostovljcev. Prostovoljci so kolektivno protestirali, ker pa to ni nič pomagalo, se množijo dan pobegi.
pri napadih na Nemčijo
Lizbona, 31. jul s. Agencija »Exchange« izpričuje na nedvoumen način izgube angleSco-ameriškega letalstva pri zadnjih napadih na Nemčijo, ko objavlja, da je bil ▼ zadnjih 40 urah rešen na Severnem morju 101 angleški letalec, katerih letala ao strmoglavila v morje zaradi poškodb o priliki napadov na Nemčijo. Mnogo letal ifiče ponesrečence.
Začasna omejitev obsega dnevnikov
Po odredbi ministrstva za ljudsko kulturo izhajajo vsi dnevniki v Kraljevini do nadaljnjega štirikrat na teden na dveh in dvakrat na teden na štirih straneh. Jutranjiki izhajajo na štirih straneh s četrtkovimi in nedeljskimi številkami, opoldnevniki pa s četrtkovimi in sol>otnimi.
*	Prosvetni minister pozdravlja Bene-
detta C-roceja. Prosvetni minister Leonar-do Severi je ob nastopu svoje službe poslal filozofu Benedettu Croceju brzojavko, v kateri ga zagotavlja, da se v teh dneh italijanska šola s hvaležnostjo in občudovanjem spominja svojega velikega učeni-ka.
*	Sem Benellijevo delo v Pragi. Iz Prage poročajo, da je ondetno Nemško gledališče z izvrstnim uspehom uprizorilo fai'so italijanskega pisatelja Sem Benellija z naslovom »Blebetač«. Farso je prevel v nemški jezik Karel Lerbes.
*	l*poraba italijanščine v korespondenci 7. AzorL Portugalsko vojno ministrstvo je pred kratkim dovolilo uporabo ita lijanščine za dopisovanje z Az:ri in Ma-deiro.
*	Gherardijeve komedije v Nemčiji. Iz
Berlina poročajo, da so v zadnjem času nemška gledališča uprizorila več komedij italijanskega pisatelja Gherardija z odličnim uspehom. Posebno tri veseloigre imenovanega komediografa so dosegle naravnost rekordno število uprizoritev
*	Smrt viteza železnega križa. Dne 16. julija je v bojih severozapadno od Orla-padel generalni poročnik Riha-rd Miil-ler. poveljnik neke rensko.vestfalske pehotne divizije. General Miiller si je konec februarja in v začetku marca letos pridobil velike zasluge zai obrambo v odseku severno od Orla, zato ga je Hitler odlikoval z viteškim križcem železnega križa.
*	Nov ravnatelj lista »Vedetta dTtalia«. Te dni je prevzel vodstvo lista »Vedetta d'Ita!ia« v Fiumi Mario Maurizi.
*	Sprememba v vodstvu beneškega »Gaz-zettina«. Beneški »Gazzettino« poroča v imenu uredniškega zbora svojim čitate-ijem, da je bil na mesto dosedanjega direktorja: dr. Giuseppeja Ravegnanija imenovan redakcijski <xibor, ki ga sestavljajo: Enzo Duše, Danilo Gavagnin ter Enrico Motta.
*	Povratek gorizijskega nadškofa iz Bo-l°gne. V Gorizajo se je vrnil nadškof mons. Oarlo Margotti, ki se je mudil nekaj dni v Bologni.
*	Nagrade za kuharje. Prefekt v Triestu je razpisal nagrade za najboljše kuharje v uradniških in delavskih kuhinjah. Nagrade se bodo delile letos za Božič ter znašajo: 1500 lir, 1000 lir, 800 lir, 600 lir. 500 lir, 400 lir in 300 lir. Poleg teh nagrad bodo razdelili še nekaj tolažilnih nagrad po 100 lir.
*	Nenavaden porod. Ada Boscolo iz Chi-cggie, ki ima svojega moža pod orožjem, je te dnj šla po opravkih iz hiše, pri tem pa so jo papadle porodne bolečine, da hi mogla nadaljevati pota. Ker so postajali popadki čedalje hujši, se je žena naslonila na bližnji zid ter je nenadoma povila dečka. Neka znanka ji je pri porodu pomagala ter nato poklicala reševalni avto, ki je naložil mater in otroka ter ju odpeljal v porodnišnico. Boscolo je stara 43 let in je mati desetih sinov.
*	Reševaika je morala sama v bolnišnico. 26 letna Alda Chiozzi iz Momba-siglia, ki je pasla svoje ovce, je pred dnevi opazila nekega petletnega dečka s kolesom dreviti po cesti. Sluteč nesrečo, ki bj se utegnila primeriti, je Chiozzijeva planila na cesto in prestregla kolo z dečkom ter ga s tem rešila gotove smrti. Zaradi silovitega sunka pa se je sama tako poškodovala, da bo morala ostati mesec dni v bolnišnici.
*	Z gondolo v bolnišnico. Na postajališču Gondolo v bazenu sv. Marka v Benetkah je te dni počival gondoljer Sante Vianello, ki je že 50 let izvrševal gondoijersko služba Možu je nenadoma postalo siabo, zato je legel na tla v svoji gondoli ter prosil prijatelja, naj ga odpelje v bo'nišnico. Prijatelj je njegovi prošnji ustregel, ko pa je prispel z Vuaneliom na cilj, je opazil, da ne vozi be-težnega starca, ampak mrliča.
LJUBLJANE
u— Nova grobova. Po dolgi in hudi bolezni je v 61. letu starosti preminila soproga posestnika ga Frančiška žitnikova,
po redu Ponikvarjeva. K večnemu počitku jo bodo spremili v nedeljo ob 15. iz hiše žalosti. Beljaška ulica 34, v šiški, na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce železničar v pokoju g. Anton <fep'rlo. Pogreb bo v nedeljo ob 17 iz ka-i-eliee sv. Krištofi na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Majhno poletno nevihto smo imeli v petek zvečer. Pozno popoldne se je o-zraeje nenadno razvihralo, tako da je bilo mesto v hipu zagrnjeno v oblak prahu. Potem se je spet umirilo in je posijalo tudi sonce, toda oblaki so se še naprej kopičili. Kmalu po osmi tiri zvečer je začelo dežvati, vmes pa je bliskalo in grmelo. Nevihta ni trajala dolgo. Cez noč se je zjasnilo in je zjutraj nad pokrajino ležala gosta megla, ki se je pozno dopoldne dvignila in je spet posijalo sonce. Barometer je od petka nekoliko padel in zabeležil včeraj zjutraj 763.5 mm. Najvišja toplota v petek čez dan je znašala 29.7 stopinj C., v soboto zjutraj pa je termometer zabeležil najnižjo toploto 13.8 stop. C.
KOSOV SALON (prehod nebotičnika) Umetnostna razstava akad. slikarja E V G E N A S A J O V I C A
u— Jubilejna razstava slik Vžclava
Skružuega je odprta dnevno od 9.—12. in 14.—19. ure. Cesta Viktorja Emanuela IH. (Bleiweisova) št. 13. dvorišče.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno sflužbo bo vršil od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik clr. M i s Franta, Ljubljana, Poljanska cesta 15 — telefon 32—84.
u— Pravkar je izšla v prevodu Jana Baukarta Kiplirgova Prva knjiga o džungli. Izdala jo je knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani in se dobi v njeni trgovini v Šelenburgovi 3.
u— Opozorilo. Obdelovalci mestnega sveta na bivšem športnem klubu Jadran jn okoliški so si najeli poljske čuvaje, Iti bodo prijeli vsakogar, kdor bi ne vedel gesla in bi posegal po pridelkih. Starši, opozorite otroke in pazite nanje, da ne boste imeli sitnosti in potov.
u— Prulski r.io-H zaprt. Ker bo mestni tehnični oddelek začel v ponedeljek delati kanal na Trnovskem pristanu, bo Prulski most prve oni tedna zaprt za ves promet.
KREM A ZA NEGO OTROK
BA^T'KOL
MR. PH. J. KO LAK
DOBI SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH
u— Dr. Kuhar Andrej, javni notar, preseli 2. avgusta 1943 svojo pisarno iz Kolodvorske ulice v Dalmatinovo ulico št. 7,
pritličje.
u— Zahvala. Vsem staršem dijakov, ld so v preteklem šolskem letu vpisali svoje sinove (hčerke) k nam, se najlepše zahvaljujemo za zaupanje! Dijaki so v pretežni večini pokazali prav lepe uspehe, zato se priporočamo tudi v bodoče. Obenem sporočamo, da se bo pričel pouk za popravne izpite prihodnji teden. Poučevali bomo dnevno vsakega dijaka posebej iz vseh potrebnih predmetov. Honorar nizek! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. ure. Kore-repitorij, Mestni trg 17, I.
u— Stenografija in jezikovni tečaj? v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, — dnevni in večerni — začetni jn nadaljevalni prično dne
9. t. m. Učnina zmerna, uspeh v kratkem času zajamčen. Izkoristite praktično prosti čas počitnic za dosego tega najvažnejšega znanja v poslovnem in zasebnem udejstvo-vanju. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure. Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2.
u— Pred nakupom harmonik si oglejte
veliko izbiro prvovrstnih harmonik (klavirske, diatonične, kromatične) pri »Eve-rest«, Prešernova 44. Prodaja po nizki ceni in proti garanciji.
u— Prihodnji teden se bo pričel jezikovni pouk za dijake srednjih šol. Posebni tečaji italijanščine, nemščine, latinici«« in
grščine! Vpisujemo tudi ljuclskošolske učence. Vabimo posebno one, ki žele izpolniti vrzeli v kakršnem koli jeziku. Honorar nizek! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. ure. Korepetitorij, Mestni trg 17, I.
u— Najlepši spomin — fotografska povečava, tudi p0 vsaki stari sliki. I OTO BEM, Ljubljana, \Volfova 6.
—lj Tečaj za popravne izpite. — Turjaški (Novi) trg 5. Tisti dijaki(Lnje), ki bodo delali septembra popravne izpite, so vabljeni, da se udeleže našega tečaja za popravne izpite na Turjaškem trgu 5. ki se začne 5. avgusta. Poučujejo samo pro-fesorji-strokovnjaki vse Dredmete- Temeljita. strokovna priprava. Honorar nizek. Prijave dnevno od 9.—12 ure dopoldne: Turjaški (Novi) trR:5 ). Instrukcije.
u— Kličite telefon 24-76. Premog in drva Vam dostavlja na dom tvrdka Rudolf Jereb. Campova 8.
u— Popravni izpit boste najbolje opra. vili, če se vpišite takoj prve dni avgusta v učne tečaje v Lichtenturnovem zavodu. Poučevali bodo vse predmete samo gimnazijski profesorji. Vabljeni so tudi dijaki (inje), ld nimajo popravnega izpita, a žele kakšen predmet temeljito predelati. Učnina nizka. Vpisovanje od 2. do 5. avgusta dnevno od 9. do 11. ure. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod, Ambrožev trg.
u— Premog In drva pri tvrdki »Gorivo«,
Karlovška cesta 8. Tel. 34-35. — Lastnik Lojze Jerančič mlajši.
u— Vpisovanje v Gospodinjsko šolo za I gostilničarske gospodinje v Ljubljani, Pri- j voz št. 11, se vrši vsako soboto od 11. do j 12. ure.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni) se prično dne 7. in 9. avgusta. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specijalna strojepisna šola: Največja modema strojepisnica, raznovrstni pisalni stroji. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Učnina je zmema. — Posebni tečaj tudi za stenografijo. — Počitniški, tečaji so posebej priporočljivi za dijake-inje. — Zahtevajte prospekt; Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« Domobranska 15.
u— StenografskI tečaji v počitnicnh se pričnejo dne 9. avgusta. Korespondenčno in debato o pismo, parlamentarna stenografija! Oddelki za začetnike in naprednejše. Posebni tečaji tu d; za strojepisje. Počitniški tečaji so posebej priporočljivi tudi za dijake-inje. Učnina je zmerna. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko učilišče »Christofov učni zav°d«( Domobranska 15.
u— Za dijake in dijakinje srednjih, strokovnih in meščanskih šol otvorimo dne 5. avgusta specialni počitniški pouk iz vseh predmetov in jezikov. Namen našega počitniškega dela: temeljita priprava za dijake-inje, ki im"^ ponavlialne izpite in posebej za dijake-inje. ki želijo dobro ponoviti učno tvarino in izpopolniti svoje znanje za prihodnje šolsko leto. Ločeni oddelki po šolah in razredih. Poučujejo samo gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno od 9.—12. in od 16. do 18. ure. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole. Kongresni trg 2, II. nadstr.
u— Tatovi živilskih nakaznic so se spet pojavil; v Ljubljani ter so zadnje dni hodili posebno po šiški in Zeleni jami. se izdajali za uradnike mestnega preskrbovalnega urada ter z rasnimi pred vezami cd strank zahtevali živilske -mkazn:C3. naj jih vrnejo. Obenem je slepar strankam naročal, naj se zaradi vzetih živilskih k not čez nekaj dni zglase v uradu. Marsikatere stranke so predrznim goljufom nasedle in jun karte res izročile. Mestni preskrbovalni urad spet opozarja vse prebivalstvo, da nikdar nikogar k strankam ne pošilja po živilske nakaznice, temveč stranko vedno povabi v urad, če je kaj treba. Z vsem poudarkom opominjamo vse prebivalstvo, naj ne naseda sleparjem, da ne izgubi kart ker novih ni mogeče dobiti.
u— Nesreče. V ljubljanski bolnišnici so v petek sprejeli naslednje ponesrečence: V desno nogo se je vsekal 351etni delavec Janez Zakcvšek z Vrhnike. 241etna hčerka tesarskega mojstra Marija Stritihova iz Ljubljane si je pri padcu zlomila levico. S srpom se je vrezal v levico 141etni sin kurjača Ciril štavrek iz Ljubljane. S tovornega avtomobila je padel in si zlomil levo nogo 291etni delavec Janez Vidmar iz Kočevja. Desno oko si je poškodoval pri delu 441etni kovaški mojster Alojzij Stare iz 21ebiča.
Spodnje štajersko
Prvi sestanek krajevnih skupin. Včeraj in danes je bil v Celju prvi izmed 43 napovedanih sestankov krajevnih skupin. V soboto popoldne je bi!a odprta razstava štirih celjskih krajevnih skupoi, ki ji je sledilo otroško slavje na Gradu. Višek prireditve je bila večerna skupščina s svečano predajo zastave. V nedeljo bo budni ca in jutranje slavje, potem pa bodo počastili padle v Gaju junakov. Popoldne so na sporedu športne prireditve, gledališke igre in predvajanje filmov.
Novi grobovi. V Mariboru je umrla hišna posestnica in soproga strojevodje Terezija Veršieeva. V Vidmu ob Savi je preminil po dolgem trpljenju uradnik Viljem Lovrenčič. V Mariboru je umrl dr. Herman Lichtcnegger. Njegovo truplo so prepeljali v šoštanj. Nadalje sta umrla v Mariboru 291etna soproga železničarja Alojzija Drevenškova in pomožni carinski asistent Franc Kaufmann.
Nesreče. Zaradi neprevidnosti se je do-teiknil električne napeljave 51etni Anton Car iz Selnice ob Dravi in dobil pri tem več opeklin. Z vilami se je sunil pri nakladanju smeti 201etni Franc Špelec iz Radizela in se hudo ranil na desni nogi. Na poti v vinograd je padla 661etna viničarka Neži Mul_ čeva iz okolice Gornje Radgone in si zlomila desno nogo.
Surov zakonec. V Rošpohu pri Mariboru je prišlo do obračuna med dvema zakoncema. Mož je pograbil stol in škornje in z njima tako premikastil svojo ženo, da so nezavestno s pretresenimi možgani odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Iz Hrvatske
Dva kulturna jubileja. V začetku septembra bodo v Mostam proslavin 701etnico ustanovitve prve hrvatske tisliarne v tem kraju. V ta čas pade tudi proslava 601etni-ce, odkar je bil ustanovljen prvi hivatski list v Bosni in Hercegovini »Bosiljak«. Svečana številka njegovega naslednika »Hrvatskega prava« bo izšla konec avgusta
Dar Hrvatski akademiji znanosti. Zadruga »Hrvatski Radiša« je darovala Hrvatski akademiji znanosti in umetnosti 500.000 kun.
Zagreb ima 35 lekarn. Oblastva so odobrila otvoritev 35. javne lekarne v Zagrebu vdovi lekarnarja Kati Babičevi.
Nova pristojbina za vodo v Zagrebu.
Zogrebški župan je izdal nov pravilnik za potrošnjo vode iz mestnega vodovoda. Odslej velja pristojbina za kubični meter vode 3 kune.
V hrvatskih primorskih krajih je 40.000 ha vinogradov. Zasajjenih je mnogo tujih L t, še več pa je domačih. Pred nastopom trtnih bolezni se je gojilo v primorskih krajih nad 300 vrst trte, danes pa jih je še okoli sto. Strokovnjaki se zavzemajo za nadaljnjo selekcijo vinske trte.
Važen izum hrvatskega inženjerja. »Hrvatski narod« z dne 29. julija poroča, da je na i-udarski akademiji v Freibergu promo-viral rudarski inženjer Mijo Matkovič iz Podbablja pri Imotskem. V svoji disertaciji je obravnaval svoj izum o pranju najdrobnejših rudnih zm s pomočjo posebne mešaJ_ niče. V članku je potem podrobneje opisan novi način pranja rudnih zrn.
Tekla Faller umrla. Po kratki bolezni je v 80. letu starosti umrla v Zagrebu vdova ravnatelja, Opere Tekla Fallerjeva.
Filatelistična razstava v Zagrebu. V dneh
od 5. do 12. septembra bo v Zagrebu tretja filatelistična razstava. Za to priliko je prometno ministrstvo odobrilo izdanje priložnostne znamke.
Španca ne ve kam z vinom
lz Madrida poročajo nemški listi, da je treba v Španiji pričakovati dobro vinsko letino, tako da bodo nastale težkoče v oddaji pridelka. Maksimirana cena na drob-no_ ki je določena na 4 pezete, je bila vzrok, da se je konzum silno skrčil. Skladišča so prenapolnjena. Izvoz v Švico znaša komaj 400.000 litrov in bo zato. brezpogojno potrebno, da se začne vino izvažati tudi v druge države.
STOLETN1K
»Pravljično je vaše trdno zdravje v vaši visoki starosti in rad bi vedel., na kakšen način ste si ga ohranili,« je rekel zdravnik stoletniku.
»Nič ni čudno, ker vse svoje življenje niseim bil pri nebenem zdravniku.«
Zlatomašnik Valentin Pipan
Predzadnjo nedeljo je v Ranzianu bral zlato" mašo ta mošnji župnik in dekan Valentin Pipan. Vsa fara se je zgrnila okoli svojega župnika in z njim v tihi sreči praznovala dogodek. Zlati maši je asistiralo devet duhovnih sobra-tov, slavnostni govor pa je imel stolni kancniK Valentinčič. Župnik Valentin Pipan je vseh 50 let služboval v Veneziji Giuliji, čeprav je po rodu Gorenjec. Za svoj jubilej je slavlje-nec prejel nešteto čestitk z željami, da b: ostal še nadalje krepak m zdrav in da bi lahko še naprej v m:ru pastiroval svojim župljanom.
Jubilej dela
za naše kmetijstva
N°vo me^to, 31. julija.
V	nedeljo. 1. avgusta, bo preteklo 30 let. kar je nastopil službo na kmetijski šot na Grmu mlad in živahen strokovni učitelj.. Franjo Mal&sek. Ne bilo bi prav, da b; še! ta jubilej neopazen mimo naše javnosti, saj ne gre samo za tridesetletnico plodnega strokovnega službenega udejstvovania, temveč tudi za tridesetletnico službovanja na istem zavodu, kar je pač redek primer.
Jubilant se je rodil 14. marca 1885. v Všechovjcah na Moravskem kot sin trdne kmečke rodbine. Ljubezen do grude ga je napotila k študiju kmetijske stroke. Da bi si pridobil čim več strokovne prakse, se je po končanem šolanju posvetil službovanju na raznih veleposestvih, pri čemer ga Jc pot pripeljala tudi v naše kraje, kjer je postal upravitelj na Lenarčičevem velepo-sestvu r.a Verdu pri Vrhniki. Tam je ostal, do 1. avgusta 1913., ko je bil sprejet na grmsko kmetijsko šolo kot strokovni učitelj na mesto umrlega g. Planinska.
V	prvi svetovni vojni je bil kot rezervni oficir po raznih frontah, po vojni pa se je vrnil na svoje službeno mesto. Srčno zvezo z našimi kraji je še podkrepil s tem, da si ie izbral življenjsko družico go. Fraii-č ško iz ugledne Žitkove rodbine z Verda.
Jubilant ;'e ne samo strokovno teoretsko vsestranko verziran, temveč je tudi bogato podkovan praktik. Svoje zmožnosti je v teku dolgoletnega delovanja na grmski kmetijski šoli in kot novomeški okrajni kmetijski referent najplodnejše uveljavU-Ogromne je število njegovih strokovnih, predavanj šjrom Dolenjske, ogromno tudi število člankov v naših listih. Njegova možatost in vedra ljubeznivost sta mu tudi kot človeku pridobili velik krog prijaleljev in spoštovateljev. Iskrenim častiti-;o m teh, se ob njegovem delovnem jubileju pridružuje tudi širša javnost.
OPERA
Nedelja. 1. avgusta, ob 17.30: Thais. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članice beograjske Opere. Cene od 35 Ur navzdol.
Ponedeljek, 2. avgusta, ob 17.30: Mrtve oči.
Red A. Torek, 3. avgusta: Zaprta Sreda, 4. avgusta, ob 17.30: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Izven. Cene od 35 lir navzdoL Četrtek, 5. avgusta, ob 17.30: Mrtve oči. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Zaključna
predstava v sezoni.
*
Gostovanje Zlate Gjungjenčeve v Masse-netovi »THAIS«. To bo drugi nastop priljubljene gostje v partiji Thais. Atanael — Primožič, Nicias — Lipušček, Palemon — Lupša. suženj — Dolničar. Krobila — Mlej-nikova, Mirtala — Polajnarjeva, Albina — Golobova. Dirigent; N. Stritof, režiser: C. Debevec. zborovodja: R. Simoniti, koreo-graf: ing. P. Golovin.
Ab°nenti reda A bodo imeli v ponedeljek predstavo D'Albertove opere »Mrtve oči«. Osebe: pastir — Banovec, kosec
—	Dolničar, pastirček — Stritarjeva. Ar-cezij. rimski poslanec v Jeruzalemu — Primožič; Myrtocle, njegova žena — Heyba-Iova. Arzinoe, njena služabnica — Polajnarjeva; Galba, rimski stotnik — Anžlo-var, Marija Magdalena — Golobova, Rut
—	Karlovčeva, Ester — Ramšaj-rova, Sara
—	Šturmova. Dirigent: Samo Hubad, režija: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti. načrti za inscenacijo; ing. arh. S. Rohr-man, načrti za kostume: J. Vilfanova. — Vstopnice, kupljene za »Mrtve oči« za 27. t m. veljajo za ponedeljkovo predstavo.
NI POFOLNEGA ČLOVEKA
Sodnik obtožencu: »Nezaslišano! Osemkrat ste že bili kaznovani! Tatvina, vlom, goljufija, poskus umora ...«
Obtoženec: »Kaj hočete, gospod sodnik, na svetu ni popolnega človeka.«
Kako nastajajo barometrske depresije
Pri opisovanju vremena se vedno znova predpostavlja, da je bralcu znano, kaj so baro-metrske depresije ali kakor jim tudi pravimo barometrska minima ali ciklone. Prav malo je ljudi, ki imajo količkaj dobro predstavo o tej vele važni vremenski tvorbi, skoraj nihče pa ne ve. kaj jo povzroča in vzdržuje, kako izredno zamotana je nastaja njenega postanka in kaj vse bi morali poznati, če bi hoteli predvideti njena pota in razvoj.
Ne bo odveč, če se zato malo zamotimo z vprašanjem nastanka barometrekih depresij, to je z važnim in zanimivim vprašanjem, ki je delalo nepremostljive težave že mnogim meteorologom in fizikom, med njimi celo slavnemu Hehnholtzu.
Problem nastanka barometrskih depresij — področij nizkega zračnega tlaka, je v ospredju vseh drugih, za katere se zanima meteorologija. To je osrednje vprašanje, na katero sd vremenska znanost še ni odgovorila z vso jasnostjo, in nobena izmed mnogoštevilnih teorij, se zdi, nc razloži popolnoma tega skrivnostnega vremenskega pojava. Različne šole različno tolmačijo postanek depresiij in med seboj tekmujejo v dokazih za pravilnost svojih naziranj in za neutemeljenost nasprotnih. Izmed teorij in hipotez je predvsem znana tako imenovana valovna teorija, ki jo je postavil Norvežan teoretik Bjerknes, dalje novejša nemška teorija stratosferskih motenj in še kondenzacijska teorija, katere prvi utemeljitelj je bil H e h n -h o 11 z, in ki ima na videz mnogo ugovorov proti sebi.
Poleg depreaflj, ki si jih lahko razložimo z eno izmed omenjenih teorij, obstoje še druge, med njimi tako imenovana termična depresijaf ki se v toplih letnih časih redno razvijajo nad razgretimi kontinenti.
Ker je mnogoterost naziranj tako različna in ker bi bila za razlago posameznih teorij potrebna večja priprava na ne tako skromno odmerjenem prostoru, se bomo omejili na tem mestu
na razlago zadnje omenjene teorije. Dajem ji prednost zato. ker se mi po dosedanjih opazovanjih zdi, da edina razloči prav vse skrivnosti vremena, ki so z depresijami posredno in neposredno v zvezi.
Povprečen dovod sončne energije po toplotnih žarkih je na našo Zemljo na ekvatorialne predele neprimerno večji kakor na polarne. Zato je zrak spodnjega dela atmosfere, tako imenovane troposfere (ki sega nad ekvatorjem nekako 18 km, nad poloma pa le še po 8), nad ekvatorjem neprimerno toplejši kakor nad poloma Ker je hladen zrak težji od toplega, se vriva hladni polarni zrak pod tople zračne mase nižjih geografskih širin, te pa silijo v višinah proti višjim širinam. Meja med polarnim in toplim tropskim zrakom, ki ni povsod in vselej enako ostra in ki ie včasih komaj opazna, se imenuje po Bjerknesu polarna fronta.
Topli zrak nosi proti poloma velike množine vode v plinastem stanju; črpal jo je iz obširnih morij nižjih geografskih širin, ki je pod vplivom toplih sončnih žarkov izhlapevala in polnila zrak. Medtem ko prihaja topli in vlažni zrak v hladnejše predele, se ohlaja. V posebno vlažnem zraku postanejo vodni hlapi kmalu nasičeni in začno se izločati v tekočo ali trdno vodo, to je v kapljice ali kristalčke pojavlja-jočih se oblakov. Kjer so pogoji za to pretvarjanje vode iz enega stan ja v drugo posebno ugodni, se začno iz nastalih oblakov izločati tudi padavine, in množina vode v zraku se začne zmanjševati.
Bistvene važnosti je, da se pri tvorbi oblakov in padavin sprošča tako imenovana utajena (latentna) toplota vode.
Kakor vemo. je utajena (latentna) toplota
tista toplota, ki se sprošča ali pri izpreminjanju vode iz plinastega stanja v tekoče iti ki jo v tem primeru imenujemo kondenzacijsko, ali
pa pri izpreminjanju vode iz plinastega stanja
v trdno, imenovano sublim^cijsko toploto vode. Množine utajene toplote nikakor niso ma jhne in so celo za potek celega vremenskega mehanizma bistvene važnosti. Kar oglejmo si, kolikšne energije se skrivajo v vodnih hlapih:
Če bi se na primer v enem kilogramu zraka (ki zavzema v višini 1000 m približno 1 m1 prostora) pretvoril samo 1 gram vodnih hlapov v tekočo ali trdno vodo. to je v kapljice ali kristale, in če bi ta kilogram zraka sprejel vso utajeno toploto, ki se pri tem sprosti, bi se segrel kar za 2,4 ddnosno za 2,7° C.
Zanrslimo se sedaj v mogočne energije, ki se v ozračju sproščajo pri tvorbi padavin. Stopimo v mislih na breg Donave in opszujmo vodne gmote, ki se vale po strugi. Koliko gramov, kilogramov in ton «e vali proti morju! In vsak gram je oddal toliko toplote, pri tem kr> se je pretvoril v kapljice ali kristale, da bi segrel 1 kg zraka za 2.4 odnosno 2.7° C.
Tako se pri sublimaciji in konden-zaoiji vode ozračje segreva, zrak postaja v višini nastajajočega oblaka toplejši in lažji od okolice, ozračje se nabrekne in v višinah začne zrak odtekati v vse smeri.
Posebno zanimiv je ta potek segrevanja ozračja po latentni toploti in prvo boljSr/ predstavo o tem nam je podal šele leta 1930 Norvežan Refsdal. Oglejmo si v najkrajših črtah to segrevanje.
Temperatura ozračja v splošnem z višino pada, povprečno za 0,6° C na 100 m. Temu je vzrok dejstvo, da se zemeljsko površje neprimerno močneje segreva kakor zrak in da sc zrak po vetrovih neprestano me?a. Zaradi mešanja skuša biti v višinah, kjer je zrak žc tako redek, hladno, v nižinah pa toplo, ko se namreč zrak dviga, se širi in sc s tem ohlaja, ko se. spušča, se krči in segreva.
Ko sc gibljejo od ekvatorialnih predelov proti poloma velike množine zraka, tedaj posamezni zračni delci neprestano mt-njavajo svoje višine; gibajoči se zrak se neprestano meša in posledica tega je nižanje temperature potujočega zraka v zgornjem delu in naraščanje v spodnjem. Računsko bi lahko ugotovili, da b: trajalo to izpreminjanje temperature pri pogoju, da bi se že nikjer ne pojavili oblaki, tako dolgo, dokler bi temperatura enakomerno nc padala z višino, in sicer za 1°C na vsakih 100 m.
Tako dospe zrak v predele višjih geografskih širin že zelo pomešan, v njem torej temperatura hitro pada z višino. Ko mora tak vlažen zrak na določenem mestu preiti kako oviro, na primer kako vzpetino, ali se dvigniti nad spodnji hladni polarni zrak. sc začno vlažne zračne gmote dvigati in ohlajati. Zaradi ohlajevanja se kmalu pojavi oblak in sproščajoča se latent-
km _9 _, _^
9
čemer izloči seveda tem več padavin, čim hitreje pada temperatura z višino. V čim večje višine pa sc povzpnejo določene množine zraka. tem več zraka priteče na njegovo prvotno mefcto iz okolice, kar pa ni drugače možno kakor tako. da se zaključi cirkulacija s padajočimi segrevajočimi vetrovi v neposredni bližini oblaka ali celo skozi oblak.
Videli smo. da postajajo zaradi padajočih vetrov kondenzacijska področja toplejša, tam se zato zrak nabrekne in v višinah sc na polarnih straneh ekvatorialni vetrovi ojačijo, na
■* * •»
/
sever
na toplota pospešuje dviganje zraka (primerjaj sliko 1). Ohlajevanje se stopnjuje, voda se zgošča naprej in vedno na novo se sproščajoča toplota sili zrak naprej v višave.
Važno je sedaj tele: Nasičeni zrak se povzpne v one višine, kjer postane njtgova temperatura enaka temperaturi okolice. Tako se nasičeni zrak dvigne v tem večje višine, pri
ekvatorialnih straneh pa oslabe (si. 2). V viši-} nah odteka torej zrak od kondenzacijskih področij proč, kar ima za posledico padanje zračnega tlaka pri tleh. S tem se ojačijo topli vetrovi. ki nosijo s seboj nove množine hlapov-, ti pa nove ogromne množine utajene toplote. Topli zrak je sedaj v kondenzacijskem področju prisiljen brez kakršnih koli drugih zunanjih vzrokov k dviganju; kajti zaradi slabšega pojemanja zračnega tlaka na polarni (na severni poluti) strani nastajajoče depresije (primerjajmo diagrame pod vsako sliko) se v središču kopičijo venomer nove tople in z vlago napojene zračne mase. začno se torej dvigati in ohlajati, ozračje v središču in pred
»JTJTRO« St. lTf
TTTL IMS
r hOSTČ-
iOSE»@di!
Ukrep zoper stavbena p©s|et|s Kanmlkar Al^jzif
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941. št. 291. pretvorjenega v zakon dne 27. apr.l.i 1943, št. 385. glede na čl. 99. zakona o državnem- računovodstvu z dne 6. marca 1910, s kasnejšimi spremembami v. dne 27. junija 1921, z dne 22. januarja 1922 in z dne 5. decembra 1931, upoštevajoč, da je tvrdka Kamnikar Alojzij iz Ljubljane, ki ji jc bila med drugim poverjena gradnja javn'h protiletalskih zaklonišč na V alvasorjevem trgu. povzročila neljubo nezgodo, ker je prezgodaj odvzela notranjo oporo betonskemu cevnemu zaklonišču, smatrajoč, d.i je, kakoT je takojšnja preiskava natančneje dokazala, pripisati nezgodo površnosti in malomarnosti tvrdke,
odloča: Tvrdka Kamnikar Alojzij iz Ljubljane je za dobo enega leta, začenši z dnem 15. julija izključena od kakršne koli morebitne dodelitve v kateri koli obliki pri delih, spadajočih v njeno tehnično poslovanje, ki bi j:h odredil Visoki koinisariat ali kateri koli drug javni urad Ljubljanske pokrajine. Izvzete so pogodbe. ki se že izvajajo.
Ta določba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 26. julija 1943.
Visoki komisar Giuseppe Lombrassa.
Maksimalni cenik
za zel sasfav© in sadje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino 3e predpisal nov maksimalni cenik štev 13. za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. Ta cenik velja od 2. avgusta t. 1. naprej in določa naslednje maksimalne cene (vse za kg; prva številka označuje cene v trgovini na debelo, druga pa cene v trgovini na drobno; v oklepajih so dosedanje cene, kolikor so spremenjene);
Česen 6.o0 lir na debelo — 8 lir na drobno f6.40—7.9); zelje glavnaio 2—2.50 (1.85 do 2.30); kolerabice 2—2.40 (1.85—2.30); kumare 2.50—3.10 (2.35—2.90); čebula 1.65 do 2 (1.85—2.30); strožji fižol 5.10—6.30 (5 do 6.15); solata vseh vrst 2.75—3.30 (2.60 do 3.15;; jajčniki (melansani) 3.45—4.30; grah 3.15—3.80 (2.95—3.60); paprika zelena 2.90 d0 3.60; paradižnik 2.10—2.70 (2.89—3.50); zelena 2.80—3.40 (2.75—3.35); špinača 2.75 do 3.30 (2.65—3.15); bučke 3.10—3.80 (3 do 3.70); marelice 3.90—4.70 (3.75—4.55); jabolka I. 4,—4.90, jabolka II. 3.80—4.60; 1'mone 4.50—5.50 za kos 0.55 (4—5, za kos 0.50); hruške I. 3.55—4.30. hruške II. 3.15 do 3.PO: breskve 3.90—4.70 (3.80—4.60); slive in češplje 2.90—3.60 (3.80—3.45).
Gcspodarslie vesti
Razdeljevanje krmil za prašiče. Pokra jmski prehranjevalni zavod obvešča vse rejce prašičev na področju mestne občine Ljubljane■ da bo v tekočem tednu razdelil močna krmila za prašiče. Rejci, ki želijo dobiti krmila, bo. i o prejeli nakaznice pri Prevodu, oddelek za krmila, Gosposka 12, dvorišče levo, in sicer 4. t. m. rejci, z začetnico A do J- 5. t. m. rejci z začetnico X do P in 6. t. m. rejci z začetnico R do ž.
= Italijanska proizvodnja lanitala. Iz Rima poročajo, da je proizvodnja lanitala (umetne volne iz kazeina) v stalnem razvoju ne samo v Italiji sami, kjer je bilo to ■ imetno vlakno ustvarjeno, temveč tudi že v številnih drugih državah. Tako obstojajo f-t daj velike tvornice lanitala že v Nemčiji, Franciji in Belgiji, ki vse proizvajajo to umetno volno po italijanskih patentih. Sama italijanska proizvodnja je že leta j 941. dosegla 7000 ton in se bo lahko še inatno povečala, zlasti po vojni, ko bo v ta namen na razpolago več kazeina. Sedanja italijanska proizvodnja lanitala sloni izključno na proizvodnji domačega kazeina. V zadnjih letih se je lanital v praktični 'lporabi najbolje izkazal. Njegova specifična "eža je skoraj enaka specifični teži volne. Lanital ima, čeprav je umetno vlakno, vse dragocene lastnosti naravne volne, predvsem tudi lastnost, da dobro drži toploto. To je razumljivo, saj je osnovna surovina za proizvodnjo lanitala tudi živalskega izvora, kakor je sama volna. Tudi v pogledu elastičnosti lanital ne zaostaja za naravno volno.
= Iz srbskega gospodarstva. Jadransko podunavska tenka v Beogradu je sklicala v juniju izredni občni zbor delničarjev, ki je sklenil povišanje delniške glavnice od 24 na 40 milijonov dinarjev. Te drvi pa je bil redni občni zbor delničarjev, ki mu je b ila priložena bilanca, in sicer šele za leto 1941., ker se je računski zaključek za to leto
Najmanjši planet
Te ko zvaril mali planeti ali planetoidi izpolnjujejo v sončnem sistemu prostor med Marsom in Jupitrom ter nadoonešiajo na ta
nojčin miamjkajoči večji planet, ki bi ga bilo po gotovih računih pričakovati v tem pasu. Zadnja objavljena znanstvena, statistika o plcmetoidih pravi, da je na našem nebu 1024 mačih panetov. Nedavno pa je to statistiko izpolnil pn>f. Starke, vod;a Kopernikovega zavoda v Berlinu-Dshlemu, ki pi"ivi, da se je posrečilo ugotoviti nadaljnjih 515 pianetoidov ter tudi njih velikost. Podatki, ki jih astioncm objavi, a na podlagi lastnih preučevanj, pravijo, di ima i/aneci 1539 malih pl netov 229 med njimi premer, ki zna£a jedva 20 km. Ve.ika večina ptanetoidov, namreč 1314 malih planetov, pa se ponaša s premerom od 20 do 100 km. Premer od 100 do 200 km ima samo 195 malih planetov, nad 200 km premera pa je bilo mogoče ugotovili saim«. pri 32 pianetoklih. ,	Kako majhni so ti planetoidi, lahko spo-
re, kakor tudi za vodotesne zapestne j	na prjineru> da odgovarja skupna
:z kromovega jekia.	gmota dosiej znanih 1539 malih planetov
krogli, s premerom 1346 km. Zaradi primera navajamo, da ima naša Zemlja premer v dolžini 12.700 km, medtem ko znaša n. pr. premer Lune 3480 lan. Izven dvoms je, da kreži v vsemirju še mnogo manjših pianetoidov, katerih ne morejo zvezdog'edi odkriti s svojimi današnjimi pripomočki. Podatki, ki jih navaja prof. Starke, so nedvomno samo delec tega, kar biva v resnici med Marsom in Jup.trom. Po previdni, toda najbrže na podlali resničnih dejstev sloneči cenitvi sodijo strokovnjaki, da znaša število vseh pianetoidov na nebu približno 44.000 teles.
zakasnil. V letu 1941. je banka zabeležila 1.70 milijona din čistega dobička, skupaj s prenosom iz prejšnjega leta pa znaša čisti dobiček 1.84 milijona din. Občni zbor je sklenil, da se dobiček peraM predvsem za okrepitev rezervnega fonda, kamor ae iz fonda za tedanje difirencc prenese še 2 milijona din in iz fonda za. dividende pri-oriterniih delnic 400.000 din.
= Švicarska industrija ur. V prvih letih vojne je imela švicarska industrija ur težkoče pri izvozu, kar je bilo za to industrijsko panogo tem občutneje, ker je Švica prisiljena 95% svoje proizvodnje ur prodati v inozemstvo. 2e lani pa se je situacija zboljšala, v zadnjem času pa je nastopilo veiiko povpraševanje ur iz inozemstva, kar ie v zvezi z okolnostjo, da so tvornice i"' v razrvh drugih državah v povečanem obsegu vključene v vojno proizvodnjo in se bavijo s proizvodnjo raznih predmetov s področja fine mehanike za vojne svrhe. Zato se je povpraševanje po urah zopet v veliki meri usmerilo v Švico Povpraševanje je predvsem za bolj še u ure
OGLASI
-----"I
Kdor lfi£e »lužbo plsfi* m »sako Besedo
L —JO. » drž. ln prov. takso —.60. ea da-lanje naslova ali 6lfro L 2.—. Najmanj« iznos ea te oglase Je L 7.—. — Za Cenitve ln dopisovanja Je plačati tsa vsako besedo L 1_ za vse druge oglase L —.60 ca besedo K* dri. ln prov. takso — £0. za dajanje ' naslova ali Slfro L 3.—. Najmanjši leno? ea te oglase ]• L 10.—.
§ P O E T
		
	Tel.	
	40	
	88	
D R	V A	
PREMOG		
G O M B A C I		
Gledališka 14		
i
Pomenu znojenja za zdravje in odpornost v splošrcm posvečajo ljudje vse premaio pažnje. Z znojem izloča telo mnogo zastrupi jajočih sestavin. Odtod izvira tud', da dobri tekači pred vsakim resnejšim nastopom rad-; poskusijo prej malo kratkega
i teka v trenirkah, da se v njem segrejejo«, j Toplota poživi krvni obtok v mišičju, pri tem pa se obenem na lahko o znoji vsa koža. Oboje je zelo koristno za odstranitev strupov iz telesa.
Močan krvni obtok izločuje iz mišic mlečno in ogljikovo kisi1'no ter preprečuje otrplost in trdoto posameznih skupin mišičja. ! V ostalem pa je sploh važno za vsako telesno vežbo, da pride med njo nepokrita koža čim več na zrak in pod znoj. Kdor prihaja dvakrat rdi trikrat tedecsko na spertn; prostor ali v kopališče ali v telo vadnico, si ustvarja mnogo koristi, ker prav za prav stalno skrbi za čiščenje krvi in urejevanje krvnega obtoka. Vsaki vežbi pa mora potem slediti topla kopel ali vsaj krepka prha ter nagla ohladitev. Kdor tako skrb; za svoje telo, se mu ne bo treba pritoževati nad majhnimi in velikimi nc-všečnostni, ki spravljajo >: starejše gospode« v siabo voro, če niso za mladih let skrbeli za zdravje.
Prsblž § Hrvatskega
Zadnja nedelja jc na Hrvatskem mi-ila kar v znamenju zelo bogatega športnega sporeda. Razen nogometašev, ki zdaj spravljajo pod strehe, zadnja srečanja za cdlo- j čštev o novem državnem prvaku, so se ka- : zali tudi plavalci, veslači in boksarji.
Nedeljska tekma za vstop v ožji finale med zagrebško ConcorcTjo in Saškem iz j Sarajeva je bila zaradi slabe discipline gostov prekinjena v prvi tretjini druge poilo- j vice po stanju 1 : 0 za. Concordijo. Zagrebški Ličan;n je z osiješkim ' Gradjanskini igral neodločeno 1 : 1 in vse tako kaže, da bo on tudi prišel med finaliste skupno s tremi zagrebškimi kandidati Gradjansksir., Haškom jn Concordijo.
Na državnem veslaškem prvenstvu Hi-vatske, ki je bilo na Savi pri Trnju in na katerem se je v dveh dnevih zbralo okrog
Bibiče k
Almquist se je potikal v okolici štok-holmske glavne postaje. Denarnica s štirimi kronami in žepna ura brez kazalcev sta bili doslej smešno mali uspeh tega dne.
Neznaten možak je stopil k njemu in dejal: »V pol ure odide moj vlak, a na poti do postaje sem izgubil svojo listnico. Zastavljalnice so že zaprte, a nemara bi vi hoteli napraviti dobro kupčijo. Tu imam družinski spominek, briljantni prstan ...« Možak je bežno pokazal drago-tino s tem, da je za trenutek orinrl roko. Asmquist je premagal nasmešek in vprašal za ceno.
»Trideset kron.« je izjecljal tujec, »z ozirom na to, da sem v stiski.«
»Je vaša last?«
»Seveda, seveda, moj pokojni oče...«
»Nataknite ga na .prst!« Mož je tako storil, pa mu je bilo takoj žal. kajti prstan jc na njegovem mršavem prstu kar plesal, i
»Sedaj ti bom nekaj povedal, ti stari malopridnež,« je vzkliknil Almquist veselo, a je takoi znižal glas, kajti debel gospod v bližini, s potno torbo v roki, je pravkar pogledal z zanimanjem sem. »S takšnimi izmišljotinami bi lahko napojil koga drugega — mene pa ne. Ko sem bil še začetnik, sem sam lovil bedake.«
»Prstan sem našel malo prej pri blagajniškem okencu ...« je zašepetal možak.
»Tvoje pravljice me ne zanimajo,« je menil Almquist, »morda pa bi lahko položila tistega strica z dežele tam. Na pol in pol seveda...« S tem je vzel onemu prstan, ga strokovnjaško potežkal in dejai potem zelo giasno; »Lep kos, škoda, da
5000 gledalcev, je največ uspehov pobral i nimam toliko denarja pri sebi!«
zagrebški veslaški klub Gusar. Na prire- i ditvi so mnogo pozornosti vzbujale ženske, ki so v nekaterih točkah po disciplini m celotnem vtisu celo prekašale moške.
Tudi plavalci ono nedeljo riso držal1 križem rok. Na startu so bili — kar tako za izpopolnitev seznama najboljših plavalcev po posebnih tabelah, ki jih je izdeiaia hrvatska plavalna zveza — skoraj vsi najbolj znan; predstavniki te športne panoge med katerimi se je rajbolj izkaza! Milosla-vič, ki je postavil naslednje izide: na 400 metrov: 5:12, na 100 m prosto 1:02.6 in na 200 m prosto 2:21.8, kar je obenem nov hrvatski rekord. Med dekleti je šuperinova na 100 m prosto prišla na 1:19.2. kar je tudi nova najboljša znamka na Hrvatskem.
Najmanj 4000 gledalcev je bilo isti dan tudi na drugi športni prireditvi ki je pri-tegn;!a predvsem prijatelje težkega športa — boksa. Na odru sta nastopla cba najbolj znana profesionalna boksarja — Zupan in Drvarič. Prvi je bil prvak dozdaj. drugI pa bo o • nadaljnjega, kjr je ki ju o temu. da je po teži za 16 kg lažji (^•ipat> tehta sarrr 106 kg) v 10. kolu gladko k. o. položil velikana.
Namen je dosegel, kajti stric z dežele se je počasi približal.
»Mož potrebuje denarja za vozovnico,« je dejal Almquist debeluhu. »Ali se razumete kaj na briljante7«
»Hm!« je odgovoril gospod, vzel prstan in ga potežkal. »Malo že. Koliko naj bi sta!?«
»Šestdeset kron hoče imeti,« je odvrnil Almquist. »Jaz sam imam na žalost samo pet in trideset pri sebi.«
Stric z dežele je nataknil prstan in se mu je krasno prilegal. Potem je ponudil petdeset kron. Neznatni možak je vzdih-nil in pokimal. na kar mu-je debeluh izročil denar.
»Napravili ste dobro kupčijo,« se je Alm-quist zadovoljno nasmehnil.
»Pa še kako dobro!« je dejal stric z dežele. »Ta prstan sem namreč po vsej priliki izgubil pri blagajniškem okencu. Ko sem opazi-l izgubo in sem ga zaman iskal sem stopil v urad za najdene stvari in nootavil 500 kron najdenine. Vidva prida-niča sta mi torei prištedila štiri sto petdeset kron!«
Dejal je in odšel z zadovoljnim smehom.
rjim na južni strani pa se naprej segreva in napihuje.
Odtok v višinah mora postati zelo močan, tako da se 'ahko v kratkem času razvije nad kondenzacijskim področjem obsežna depresija, ki je tem močnejša, čim več padavin izloči dovedeni zrak.
Obsežne, do nekaj 1000 km široke depresije bi se nikakor na zemlji ne mogle pojaviti, če bi na zračne mase ne delovala odklonska sila, povzročena po vrtenju zemlje. To namreč odklanja vetrove v desno od smeri, v kateri se gibljejo, s čimer preprečuje prehitro izenačevanje zračnih pritiskov. Zrak sili tako po spiralni poti v središče depresije, id sicer v obratni smeri urnega kazalca.
Vodni hlapi so povzročili zračni vrtinec izrednih razsežnosti v vodoravni smeri. Vrtinec meji na polarnih straneh na mrzi; polarni zrak. Nizki zračni tlak v vrtincu prisili k sebi tudi te težke mrzle zračne mase, ki kmalu začno z veliko jakostjo prodirati po zakrivljeni poti v središče depresije. Prodirajoči hladni zrak še
posebno močno sili vlažen zrak k dviganju (slika 3, kjer pomeni črtkana črta mejo prodira-ječega hladnega vala), tako da pospešuje kon-denzacijo in spočetka tudi življenjsko silo depresije. Toda po vrtincu (depresiji) povzro-
čeni vdor polarnega zraka postane za življenje depresije v splošnem kmalu usoden. Hladni zrak začne namreč zasipliati depresijo in s tem preprečevati dovod za njen obstoj prepotreb-nega toplega in vlažnega zraka. ■ Za vreme Evrope so predvsem važne one depresije, ki se tvorijo v bližini otoka Islanda in se nato selijo preko evropskih predelov na vzhod.
Gibanje depresij na severni peluti proti vzhodnim stranem se splošno opazuje,
kar je razumljivo, če pomislimo, da pihajo topli in vlažni vetrovi zaradi vrtenja zemlje proti vzhodnim stranem. V zvezi s potovanjem islandske depresije na severu od naših krajev se cesto pojavi na jugu Alp tako amenovana sekundarna depresija, ki je za petek vremena pri nas odločilnega pomena. Njen nastanek si la'-ko razložimo z mogočnim vplivom Alp, ki preprečujejo, da bi hladni oceanski zrak, prodirajoč severno od Alp v islandsko depresijo, napolnil tudi mediteransko področje. Zato odteka iz Sredozemlja v depresijo zrak predvsem v višinah, kar ima za posledico »padanje barometra« na tem področju. Ko do6pe hladni zrak islandske depresije že dovolj proti vzhodu. -<jer ima prosto pot proti nastajajoči depresiji na jugu, se obrne tja. pri nas začne pihati močan vzhodnik (burja), ki spočetka poglablja in vzdržuje, s tem da se vriva v vlažne in tople mediteranske zračne sloje, nastalo depresijo.
Na razvoj depresij bistveno vpliva tudi žar-čenje. ki je v veliki meri vzrok, da so depresije pozimi dosti močnejše kakor poleti.
Dr. M. čadež.
*
V članku »Vpliv lege in gibanja Zemlje na vreme« v »Jutru« z dne 25 julija so v preglednici pomotoma izostali podatki za geografsko š:rino; ustrezajoče širine so 10°, 50° in 90° Tako znaša na primer polumer vztrajnostnega kroga pri hitrosti 10m/sek na širni 10° 395 kilometrov, na šrini 50° 90km. na širini 90° pa 69 km.
Turžija uvaja nove letalske proge
časopis »Vatan« poroča o načrtih generalnega ravnateljstva za civilni letalski promet v Turčiji. V kratkem nameravajo kupiti 18 novih letal, med njimi 5 Junker-sov. Ko bedo letala dobavljena, bodo otvor-jene tri nove letalske proge: ena v smeri proti Sovjetski Zvezi, druga v smeri na Bagdad, tretja pa proti Iranu čez Adano. Ojačili bodo tudi že obstoječo letalsko progo Ankara—Carigrad, na kateri bodo potem dvakrat dr.evno obratovala letala.
NEDELJA. 1. AVGUSTA 1943:
8.00; Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 8.15: Orgelski koncert Luigi-ja Renzi-ja. — 11.00; Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v Firenzi. — 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino.) — 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O K. Sekovanič.) — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45; Pesmi in napevi. — 13.00; Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10; Poročilo Vrhovnega Poveljstva. — 13.12; Klasični orkester vodi dirigent Marino. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10; Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Šijanec. Slovenska glasba — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.15; Kafol Franc; Preprosta domača uporaba sadja — predavanje v slovenščini. — 17.35-Lahka glasba. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45; Plošče. — 20.00; Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.10; Italijansko glasbo vodi dirigent Armando La Rosa Parodi. — 20.50: Koncert tria Šlajs—Burger—Lipovšek. — 21.10: Predavanje v slovenščini. — 21 20: Koncert Adamičevega orkestra — 21.45: Pisana glasba na ploščah. — 22.00: Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 22.45: Poročila v italijanščini.
g&m-* Gospodična
z veliko maiuri in «no'etntm trg. tečajen :er <• perfektuim znanjem npmšč.n* ni-kolikn frncoščinr t. italiicnlčine — išče kakršni koli z:i|«vl'tev. Grem tudi k "trokoir. Porinil bc na og. odo. Jutra pod ».Vuitio..	1-2708-?
Kmečko dekle,
»0 let «.tara. poStena. pridni, vijena zunanjih in notranjih del išče službo na večie posotvo blizu Liub-1'ane. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vestna in skrbn.i«.	12854-1
Gospodična
z znanjem šivanja išče mesto k otroku ali za kaka druga primerna lažja dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno dekle«.
12S39-1
Mlada gospodična
išče mesto vzgojiteljice ali kot pomoč gospodinji. 7na kuhati. Nastopi tak-ij. Ponudbe n.i ogl. odd. Iutra pod »Skrbna«. 12829-1
Poštena kuharica
gre k dvema, po možnosti k eni osebi, ne iščem velike rhče. Simo proti lepemu postopku za 15. avg. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep postopek«.
12745-1
Mlada postrežnica
čista in poštena, išče namestitve za vsak dan. — Lažja dela. Naslov v vseh posl. Jutra.	12747-1
Pisarniška moč
zmožna italijanščine, nemščine in vseh pisarniških del išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna moč«. 12748-2
Postrežnica
za vse dni v tednu, išče mebto. Ponudbe z navedbo časa zaposlitve in plačila na ogl. odd. Jutra pod »Postrežnica 28«. 12769-1
Boljše dekle
z znanjem kuhanja in šivanja. išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje k otrokom«.
12781-1
Postrežnica
išče službo od	7. do
9. ure in popoldne. Ponudbe r.a ogl. od. Jutra pod i.Postiežnica«. 12792-1
Služkinjo
sprejme Ii-!n* gn, Ina v cen-mi. plača 350 Ur. Niiflov v vseh |.n«l Ju!r» 1.771-la
SIlat!o dekle
ia »tuiovinjsKa i>> bišna de la snažna. r"< 1 n« in roštena se spri me ta dobro plačo in <-<o .*-krho. Ponidhe r.a cgl. odd. J-.tri »D"bn h:5««.
12648-la
Služkinjo,
v.iieno tudi nekai poljskega dela. spreime takoi lelenič. Sl.-.jmericva 1. 12868-1 a
Prvovrstno šiviljo
za fina dela, ki šiva po boljših hišah, sprejmem na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam zelo dobro«.	12830-la
Hišnika,
poročenega, brez otrok, .ščem za 1. september ali
I. oktober, ki bi oskrboval tudi vrt. žena pa bila V pomoč pri gospodinistvu 73 2—J ure dnevno, za vilo v centru mesta. Stanovanje kuhinie in sobe ter -ven t. plača. Vse po dogovoru. Ponudbe z osebnimi podatki in referencami na ogl. odd. Jutra pod: »Marljiva«.	12309-la
Kuharico
pošteno, ki je zmožna voditi preprosto gospodinjstvo se spreime takoi. Plača }00 lir mesečno. Naslov v vseh rosi. Jutra. 12806-la
Služkinjo
ia vse. išče družina treh oseb Naslov v vseh posl. Jutra'.	12801-la
Postrežnico dnevno od pol 2. dalje — sprejmem Matck-Mikeš — Frančiškanska.	12797-la
Služkinjo
sprejme takoi manjša dro-žina. Plača dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna kuharica«.
1280VI i
Fanta,
ikrojr n let etareg«. sprej"-m-m zn gospodarska in vrtna dela. Lubljnna. 7.aln5k» 21.
12726-1a
Iščem hlapca
Povprašati pri Franjo Zdra-vič. Dolga vas pri Kočevju.	12674-la
Retušerja-
operaterja
sprejmem v stalno, dobro plačano službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 12790-la
Postrežnico
pridno in pošteno, veščo kuhe, iščem. Nastop t. av-gusta od 8. do 14. ure popoldne. Slomškova ul. 23 pritličje.	12749-la
Kuharica
ali gospodinja od 20 do 30 let, ki bi upravljala vsa gospodinjska dela Za samca srednjih let se išče. — Plača primerna. Ponudbe s sliko, katera se potem vrne. Naslov v vseh posl. Jutra.	12753-1«
Služkinjo,
pridno :n polteno. v»;eno vsth gnčpoilinvkih del. sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. .l-.trn.	12859-la
Postrežnico,
va'enc vseli hišnih del. veščo 'udi kuhe. sprejmem takoj zn dopoldanske ure. N.vMv ▼ vseh	Jutra. fnSB-ft
Pridno dekle
sprejmem kot nomoč v gospodinjstvu. Naslov v orI. odd. Jutra.
12914 la
Preprosto dekle,
mlalSo. tudi zaCetnioo, sprejmem k otroku in p<vro5 v sospodinlstm.
12892-la
Služkinjo
za vsa	h'šna dela Iščem. N istop	15. avgusta t. 1. Naslov	v o«l. odd Jutra.	12891-la
Vajenca
za pohištveno mizarstvo Z začetno plačo sprejme Jože Babnik, mizar. Cesta Vittorio Emanuele III. 52, dvorišče. Dolenc. 12837-44
Čevljar, vajenca
sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12836-44
Vajenko
pridno in pošteno, najraje iz kmečke družine, sprejmem za trgovino z mešanim blagom na deželo. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Me5. blago«.	12767-44
TTčcnLo
sprejme tl*o»ina s lievlji »Edu«, Preitrnova ulica.
12821-44
Dva vajenca
io »atnki. fpr jjmesn za fo-
'obit. Naslov v vseh poti. Jutra. 12736-44,-ij
Vajenko
«p«ejme damska krajačica-Rjfeič Marijana, Bičevje 18, pri Langu-ovi ulici.
12t56-44
Čevljar, vr-.^nec
ne sprejme takoj. Šeksnburgo-\tu ulica 4. dvoritče, levo.
13862-44
S prejmem vajenca
za Krojaški obrt. Naclov v iokI. odd Jutra.
12913 44
Vajenca
spre Ime mizarstvo Ko vač. Ljubljana. Za'r>kar jeva 11 proti tetiensK ■ pagž-idi.	12894-44
fefffll
Nem. konverzacijo
in pouk nudi izobražena, gospa. V skupinah konver-zacija zelo majhen bono-tar. Kongresni trg 13-H.
11993-4
Trgovsko sotrudnico
in afriUu). tcla.iu moč, veščo	in mp:'ne
» roke zm^. no prodaj* tudi v enjrros oddetiu jšeerr<? za takojšen nas'.rjO. Ponudbe na c! odn. Ju£t» pud »?nln'i slufba«.	12664-3
Mlada profesorica,
priporočena instruktorica, pripravlja dijake vestno v vseh gim.n. predmetih, zlasti v latinščini in grščini. Naslov v ogl. odd. Jutra.
12851-3
Kdo previje sukanec
z velikih špul na male? j 1 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Špula«. 12834-3
Angleščino
povičuie gospodična. Labka uspešna metoda, izgovorjava dovršena. Pridem tudi na dom. Naslov v vseb posl. Jutra.	12796-4
Instrukcije
iz vsefi predmetov nižje gimnazije, daie osmošolka. Naslov v vseh posl. Jutra.
12804-4
Zastopnike (-ce)
za Vrhniko, Logatec, Cerk-nico. Lož. Višnjo goro, Trebnje, Novo jnesto, Kostanjevico, Črnomelj. Metliko, Kočevje. iRibnico in Žužemberk, sprejmemo. —• Delo lahko, zaslužek d<> ber. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv in pošten.	12798-5
Prodajalka
mlafša, se sprejme v trgovino z raeš. blagom na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna prodajalka«.	12766-3
Za popravne izpite
pripravljam. Dijafaom-dija-kinjam nudim trdoo podlago iz vseh predmetov za naslednje leto. Itaučujem tudi angleščino začetnike in spretnejše. Informacije do- j poldne. Vrhovčeva 12, visoko pritličje, levo (pri kavarni Tabor).	12778-4
Gospa poučuje
nemSčino :n :tal:jentcinn po poeebmi hitri metodi. X;gndne cene. Rimrka c. 10-1, desno.
1-S7&-3
Angleščino
ponfnje profesorica po '»peJni metodi. Naelov v vseh posl. Jutm.	12863-3
Moderne jetike
(italijanščino, angleščino, francoščino). pouču e prafesorra
po uspešni metodi in unerni Jutra.
' Tre o,
^-suao'........ prodam "
lfevOOOJjr \ ig. Šiški z parcelo 525 kv. m. Po«zve ie: v Narodni tiskarni, pri iCorjanc.	12927-20
Hiša in pmneta
naprodaj. Ii:si v Pre<it5v;»v! ul. 38, tarcela ob V pavski uici v izmen 500 kv. m. u 90.000 lir. ttorjanc K., Zg. Šiška. Hrejčeva Posredovale: izključen:. Re«ni i*-flektant;	t* eglasi.r, od
tiol o. do pel 4. ort poi>c4<tet.
12787-20
Spalnico
v jmhaci.i eehov« korenine, prodi -Kržfc, mizarstvr. Vrbn'.-fai. Ozleda ie v skladišču I.jubijana. Bk-iweiHiv« 47 1), poleg knre.rne Vfa.cen.
l?784-:2
Moderne spalnice
orehove n j«etiow iediiniee. ■ inevne ^ebt. kuhinje in preč-solie imnm--	na zalog.
Op-led vsak dan od 14. do 15. ure v ziilcgi -pohištva miair-*kih tvrdk Rok Berliči ;n F-ane 5«ikk v Šiški. Gospr. svetska re«tn 1T>. 127.VS-12
Stavimo parcelo
za vilo in zn dvcuad tropni -n v b!'žin: fužnsk* <rrašoiiif prodnm zn 42.00<i l'rr. Nas!- v v v<eh rut-l. .Iiitru. 12744-2(1
Breaove metJe
drža e za lopa?e. omcla M. dobite pri Gosjoiterik zvez. BleVeičova 29 m Maj-'rov* 10.	<27 4! -6
Damske čevlje
?t. 37, -»k^raj nr've. predam. ><ari'>v- v vseh poč I. .lut-s.
127'.9-6 Diesel motor
skoraj; nov stabilni. 2 ei-lindc-". prodam. Genr, ugodne. Vnizvr se: Leb.in. Va-
Ijavceva 19.	12S6S-10
^
PREMOG DRVA
L Pogačs&ik
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59 Mrčes
(ušL «teniue. UjIIi- td." ia-iie6i;:vo uri cite e ~Ir.x.n praš-.iom. Dra^erij-. KANC. ?.i.!ov. oka UII«m 1	:263&-G
Pege in lišaj
Vam zaiH~i|.v o-.rT-n 11 \lha kr.rrta Dregitri> KA.VC. dovtfca nline 1. '.26S5s-6
Novi zaboji
•ohačmL iz.ulk^v stalna naprooa' na Vw"vnatifK. <•. ti.
12634-6
Dolomitni pesek
m fini omet ;»terranuvo«; v raznih bar*-ah	z« tura-
zo, ume*iti kam-n in nje rrtov», jrraiiK/ n kamen 7.a v beir>n in ohii«ro Vatn d"-bavi: Totaik. Podutik iT« — Ljublaaia VIL, \a-of-ila «npr-j«na: >.Iek!f>«-. A Voinik, Start trg 11 in J. Vodnik, Prešernova ul. S. IŽ2M-6
Pohištvo
Oglejte si največjo zalogo pohištva t šperane spainice, kuhinjske opreme, kredence, omare, postelje "in fcattče. Po ugodnih cenah Vam nudi tvrdka »Sava«. Miklošičeva cesta.	11463-12
Za dvojčke
prodam globok voziček ra 800 lir. Naslov r-ogl. odd. Jutra.	12877-6
Nove ženske čevlje
36.5, drap, salonske, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12872-6
Športni voziček
iz preavoinega maternala, prodam. Naslov v ogl. odd.
1286--6
ceni. Pride na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod >P™. fesoricac	12934-3
Stružnice
rezkalne, skobelne. vrtalne, brusilne in druge stroje izbranih konstrukcij dobavlja Gustav levičar. Medvedova 14.	2081-29
Vrtne stole,
zložljive, gostilniške, nove proda Trlfeuč. Sodar-ska 2 nad florijansko cerkvijo.	J 313-M 6
Sesalec prahu Lux
prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12875-6
Otroški voziček
v odličnem stanju prodam za 1600 lir. Zore, Moste, Marenčičeva 3. 12852-6
Moške čevlje
št. 41, nove, staro usnje, in dva para novih dramskih št. 37. prodam. Vidmar. Celovška 90.	12861 -6
2enski šivalni stroj
znamke Jax, v dobrem nju, zaradi bolezni, ugodno prodam. Kavškova 17, prit!.
12846-6
KUPUJTE
edino pri naših OGLAŠEVALCIH!
M-
Kaša nidvte ljubljena mama in stara mama, fotpa
očnik Julija
nas je danes za vedno lapustila v 76. letu starosti.
Na zadnji poti jo bomo spremili v ponedeljek, dne 2. avgusta 1943, ob pol 3. uri z Žal, kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu, k zasluženemu počitku.
Ljubljana, Trbovlje, Graz, Zagreb, Hrv. Kostanjevica,
Maribor, dne 31. julija 1943.
rodbine:
Močnik, Psion, Iskra, Juvan, Robič
«
Bušič in ostalo
»JOTBO« it tft

išsssc »atol}*, SL vm. 1943
CD ■ O ■ O ■ O m O ■ CD ■ CD ■ C3 ■ O B C510 ■ O ■ C3 ■ O ■ C5.
2 Okviri
GALERIJA OBERSNEL
MIIIIMiftMiisaffMMIlMMMtMJMMtMMMM«
CESTA AR1ELLE REE 3
Umetnine 2
0 ------— -------
oioioioioioicioioioaoioioicioi
Prodam
stensko preprogo 3X1.5 m, ilve moški obleki, šivalni stroj Singer na ročni pogon in moško kolo dobre znamke. Kamniška 13. 12845-6
Šivalni stroj
Stoiver, pogrezljiv, skoraj nov, šiva naprej in nazaj, se proda. Miler, Breg 2-1.
12844-6
Otroški voziček,
globok, predvojni, košara, stajica, vse v najboljšem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12840-6
Parcelo
na Kodelievem prodam. — Foizve se: Zaloška IS.
12841-6
Pfaff krojaški
hrzošivalni stroj, skoro nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12842-6
Žensko kolo
in 1 žimnici. skoraj novi, svetoma, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12843-6
Hrastovo spalnico
s	uio. proda za
Jože Babnik, nanuele 52. 12838-6
Cesta Vil dvorišče. D'.;
Moška obleka,
sveilosiva. fina, naprodaj. Poizve sc od 7 do 9 v rr.lekar »Drama«. Erjavčeva 2	128:5-13
Čir 4-imski plašč,
. fin, s. v pofolr.oma nov, zi mai.; ■•■rbo; dve svileni obleki, razna druga oblačila ter čevlje ugodno piodam. Ogled vsak dan od 13 do ls. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12832-13
Prodamo
dobro ohranjene spalnice in 20 kg težki volneni mo-droc. iz\rstno ohranjen. 1 r-eovina »Ogled«, Mestni trg št. 3, vhod skozi vežo.
12827-12
Naprodaj
dva lepo raščena oleandra s hrastovima čebričkoma in dve medeninasti karnisi. — Kodeljevo Zadružna 2.
12826-6
Trgovsko hišo
v šiški zamenjam ali prodam. najrajši zameniam za stanovanjsko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca«. 12815-20
Prodam
no*\ sir, letni, jesenski plašč za močnejšega gospoda iz prima blaga; usnjeno aktovko in 1 kg puha. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12816-13
Prodam
posteljno pregrinjalo za dve postelji, zaveso za široko okno in dva para ženskih čevljev št. 39. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12817-6
Damsko jopo,
modro, predvojno blago, za srednjo pestavo, prodam. Krojaštvo Ivan Hren, Prešernova 54 1. 12818-13
Pfaff šivalni stroj,
pogre^ljiv, z okroglim čol-ničkoro, se proda. Verstov-šek. Trnovo. Mandelčeva nika l-II.	12819-29
Naprodaj
pes-voičjai, eno leto star, ter pi§čanci m kokoši. Naslov v ogl. odd. Jutra.
12822-27
Kauč in posteljo,
novo, ngod-no prodam. An-dlovic, Sodarska ulica 2, poleg cerkve sv. Florijana.
12823-12
Pisalni stroj
čevljarski stroj (levoročno), krojaški brzošivalni »Sčn-ger«, prodam. Ogleda se vse to lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin, Bieiwei-sova 36 (Tyrševa).
12812-29
Klavir
fkratek), dobro ohranjen, prodam. Na: 1 ov v vseh poslovalnicah Jutra. 12802-26
Krajcev Valvasor
II. izdaja, v usojenih platnicah, naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 12809-8
Pohištvo
2a salonček in j«dilnico, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12808-12
Plinski aparat
in radiator za kopalnico, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12798-6
Otroško posteljico
in globok otroški voziček, maio rabljen, ugodno prodam. Naslov ▼ vseh posl. Jutra.	12799-6
Cankarja
in svetovno zgodovino, prodam. Naslov T vseh posl. Jutra.	12805-8
Prašičke
7 tednov stare, pro<iam. —
Hramlniška ul. 14. 12795-27
Železje za štedilnik
in 2 (dv*> železna lijaka, prodam. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 12763-6
Otroški avto
lesen, na nožni pogon in gojzerje št. 32, ugodno prodam. Ogled: ŠiSka, Dre-nikova 25-11, od 7. urr zv. naprej.	12789-6
Smirna-prepTOga
3%x2Vi, kakor nova, ter salonska garnitura (tnaha-gonij) z velikim zrcalom in pisalno mizo, napjrodaj. Ogled med 9.-12. in 18.— 19 Naslov t	posl.
Jutra.	12699-6
Stavbna parcela
se proda v sredini mesta. Posedava lci izključeni. Po-izve se pri upravi »Kmetovalca«, Novi trg 3.
12700-20
Ženski plašč
črno krilo (novo) in nekaj fantovske obleke, prodam. Naslov v vseh posl.
Jutra.	12706-13
Zeiss-Ikcm
16 mm, Kino kamero in projektor, prodam. Becthov-nova Ulica 6, priti., jdesno.
Prodamo
—>no napisno tablo 82 hrastovo pisalno m: Kuhinjske mize, omare cvetlična stojala, slike na platno, harmonike, citre, gramofonske plošče m drugo Trgovina »Ogled« Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	12733-6
Otroška posteljica
bela, železna, kot nowa, naprodai. Ca-nkarjeva 9 — Kodeljevo.	12740-6
Slovenski lovci!
Popolnoma nov lovski kroj za slovensko lovsko društvo, zelo elegantno napravljen iz najfinejšega lodna za postavo 176 cm, se proda pri krojaču Anton Kve-der * Ljubliana. B!eiweisova 39.	12739-6
Obleko,
dobro ohranjene za 8 do 10 let starega fanta, prodam. Mirje, Vrhovnikova 21 (konec Marmontove ul. ob Gradaščici. 12737-13 Posodim
spalnico in prodam kredence za jedilnico. Naslov v vseh posl. Jutra.
12754-12
Nov smoking
se proda. Poizve se vseh poel. Jutra.	12755-13
Prodam
navaden žimnat modroc in modroc iz morske trave na vzmeti (federmodroc). malo rabljena. Ogled od 13. do 14.30. Naslov v vseh posl. Jutra.	12761-6
Ugodno naprodaj:
kredenca, omara za perilo, miza. 2 postelji, modroc. železen umivalnik, Iikalnik, skleda, 2 ženska črna plašča. nov kostim, senčniki. Ogled samo od 14 do 15. Našlo*- t vseh posl. Jatra.
12762-12
Mlado kozo,
dobre pasme, prodam. Str-nad, Šiika, Podaljšek Ale-ševčeve 38.	12770-27
2 pisalni mira,
trgovsko polico (stelažo). vinslu sod, gumi cev, napisno ploščo (platneno) in predal za moko, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
12772-6
Posestvo
hiša, hlev, velban, vrt, njive, vse pri hiši, 4000 kr. m, na lepem, mirnem sončnem kraju, 10 minut od postaje, prodam za 90 000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Notranje gorice«.	U512-20
Moško obleko
proda za 350 Sr krojač
Juntes. Rožna ulica 13.
12786-13
Srebrno lisico
krasno, prodan.' m 10.000 lir. N"ačlov v šefi posl. Jjitra, Ogled: od 9. ac 11. in od 2. do 4. ure.	15902-6
Prodam češki
porcelan servfe za kavo, nekaj letnih obleke, 2 rjuhi, čevlje št. 36 in S9 m veiik črn kcveeg. Naslov v vseh pori. Jutra.	12900-6
Globok voziček,
dobro ohranjen, naprodaj. Trnovski pristan 18-1. 12890-€
Mestni kožah,
skoraj nov t Nntm podlogo in Siloter ovratnikom — ugodno prodan. Naslov ▼ vseh pod. Jib«. 12890-6
Opekarna,
nova, moderna.	v polnem obrat«, naprodaj	zaradi bolezni Poizvedbe:	Tavčarjeva iS, desno. 12982-6
Novo spalnico,
masivna, eešnjevo, prodam. — Zbašnikova 16, Koltzija. Trnovo, podpritličje. 12883-6
Košnjo otave
prodam. Predovič. Poljanska e. 73.	13S80-6
Gumi-gurta
za podplate, proiam. Tavčarjeva 13, desno. 12S31-6
Pleteno pocinkano
nir>-žo. približno 100 m, visoko 1.50'm, popolnoma no™, 45 komadov betonskih stebrov, kom; J ornih 2 m visokih, več komadov vrtn:h dežnikov, vse skupaj ali posamezno ngodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jatra.	12874-6
Industrijske parcele
od 3500 k v. m do Sitno kv. m zelo ugodno naprodaj v Ko-sezah-Zg. Šiška. Poizve se: dr. Bonča Ivan. Ciga'ptova 1. Posredovalci izključen'!
13878-6 Manjšo hišo
s trgovskim lokalom v Sp. ?iški. prodam za 115.000 lir. Ponndbe Tin o?! odd. Jutra pod »Nujno denar:. 12853-6
Prodamo:
paroeio za zidavo industrijskega objekta v izmeri cea 6000 kv. m. v industrijskem okraja — nepokošen travnik bik zn glavne ceste — 3'nrbno parcelo blizu remize. >Rea!i-teta*. pisarna m nakup in prodajo nepremičnin. Prešernova tdica ,4-T. nasproti glav. poste. Tel. 44-20. 12869-6
V mestu prodam
veliko trgovsko hišo, z de-Iavnicnmi v I. nadstropju ;n lokali; za vsa.ko industrijo pripravno trgovsko stanovanjsko hišo z velikim dvoriščem: 3-stsnovnniske hiše z 7. 8 in 9 komfortnimi stanovanji: i dvostanovanjsko in 2 enodružinski vil: 7. velikim vrtom: komfortno etažno stanovanje: izven bloka vilo na letoviškem kraju. —•.' Knnim manjšo hišo v mestn pripravno za predelavo: v bližini stanovanjsko hišo do 600.000 ]ir; vpč fiijodnižinsk^i komfortnih vil: lokej na prometni točki: v vsak1 izmeri k:erkoli ležeče parrele. Pojasnila: realitetna ptsarro Jančar, Sv. Petra cesta 27.	12870-6
Morske prašičke
-prodam. Murnik, Pod Hri-t*1®	128-56-6
Vili slično hišo
t vrtom, prodam, za Lir 200.000. Ponudbe na o?d. c<3d. Juta-a txxj »i^do na T>erif er i j i«.	12920-20
Moško obleko,
sivo. srednje veliko, noro. prodam za 1200 Lir. TTrbanec, Ribniška ul. 27 12916 6
Telefonski aparat,
stenski, komoleten, zelo usodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
12912-6
Stenice, ščurke,
podgane zanesljivo uniči zavod za pokončava-nje mrčesa in golazni. Zor Adolf, Tavčarjeva u!. 4./m. levo. 12910-6
Teden hrvatskih
znamk. Vljudno vabimo vse filateliste na ta te-don. ki bo od 2. do 7. t. nj. Vteiika izbira znmk NDH po izredno nizkih cenah. Novitete: Poglavnik imemdan 3.50 kun. too 20 kun, službene 12.50 kun itd. Trgovina česšnovar, Ljubljana, Rimska c. 2.
12909-6
Singer krojaški
stroj.	original, zadnji
model,	šiva naprej in
nazaj,	prodam. Pred
Škofijo	19. 12907-6
Singer šivalni stroj
original čolniček, prodam. Pred škofijo 19.
12S0« r, Volneno blago,
\o, za ženski ieto; plašč, predam. Naslov V Ogl. Odd. J"it.r ,.
129C -.. i
Hladili«.' stroj,
velik, za obrt (go&tilno i. t. <L) prodam. Dop'si pod »Garancija« na og«. odd. Jutra.	12904 6
Otroški voziček,
globok, predvojni materija!, dobro ohranjen, prodam. Poizve se, Sta-ničeva Tri. 22/1.
12895-6
B nehi kolo,
moško, novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Ju-tra.	12905-6
Otroška postelja
z modrocom, damske rjave čevlje St 41 in novo kopalno obleko prodam. Ogled od 8. do 10. ure Deiman. Rimska c. ?/i a.	12393-6
Otroški voziček,
globok, prodam. Pod-
milščakova ul. 11.
12889-6
Otrorki voziček,-
globok, predvojni mate-rijal, dobro ohranjen, olivno zelene barve, se preda. Klkl, Jarnikovs ulica 15. Bežigrad.
12S86-6 Čevljarski stroj,
dobro ohranjen, se proda. Ilovški štradon 4.
12837-6
Prodam zemljišče
6500 kv. m aa 225.000 Lir. Ponudbe na ogl. odri. Jutra pod »60 krat 100 nu.	12946-6
2 parceli prodam
Dosamezno za 35.000 Lir in 69.000 Lir. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »520 in 806 kv. m«.
12942-6
Prodam parcelo
v neposredni bl;žini centra za Lir 100.000. Ponudbe na cgl- odd. Jutra pod »Rri.blm gotovino	12941-6
Stavbno parcelo,
sončno, veliko 800 kv. m prodam, za 200.000 Lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »10 minut od gl. pošte.«	12940-6
Damsko uro
l"Tio. ugodno proda MiklnS, WoHov« 10	12935-6
Prodam
nove otročje visoke ?evtje, št. 29—3C. dvojn; podplati. Deiman. Koroščeva 3, M'iste.
10S36-6
t>
Lončena peč
t ee» M kr. m famcgk
opaža u kuhinjo ali gostilno se ugodno proda. Starrtova nL 33, Trnovo. l28et-6
po oa$ptfjl dnevni ock^ ni kupuje A Kotnp.
raznih znamk takoj dobavi — Gustav Levičar, Medvedova 14. Telefon 47-91
Pfaff šivalni stroj,
pogrezljiv, popolnoma no*., prodam. Poizve se: Vodnikova c. 8. Sedej. 12939-6
Prodam lepo vilo
s krasnim velikim vrtom za 950.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kras-na vila — M«. 12947-6
Prodam hišo
na lepi in prometni točki za 400.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ker moram«.	12948-6
Otroški veziček,
globok, dobro ohranjen, uro dam. Na ogled v trgovini Jar in sin Ble'wrfsova 36.
12925-6
Prvovrstni Krona
kolomaz v škafih po 15 in 25 kg ter v pločevinastih dozah, netto 85 dkg. Ad-
Boe,
lisičje in diburjeve, nove in stare, stare in nove usnja-te kovčke in aktovke, dobro ohranjene polhove čepice, dalje čebelni vosek, domačo šetino, zajčje kože, tudi letne polhove kože, surove in strojene, ter vse kože od divjačine kupuje trgovina Zdravič, Ljubljana, Stari trg 30. 299-7
Prazne škatle
od Mama-mieka 'Ji prazne steklenice, kupim po najvišji ceni. B. Gužtin, Vodnikov trg 2.	304-7
Rabljene gramofone
m plošče to pet knpuje po zvišani h cenan rvrdk« »Ev«, rest«, Prešernova nI. 41.
»6-26
Sveže sadje
marelice, breskve in hruSke, vseko množino, kupim. Naslov v vseh Doei. Jatra.
12773-24
Stavbno parcelo
v bližini remize, tostran bloka, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jatra pod >Remiza«.
12717-20
Kupim hišo
v Ljubljani, šiški. Viču, Rožni dolini ali za Bežign-dom za 100—150.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Plačam takoj«.
12671-20
Auto-Iimuzino
dobro oiiranjeao, kupim. Po-nudbo na ogl. odd. Jutra pod »Limuzina*	12637-7
Parcelo
za okrog 100.000 lir kupim ali polovico vrta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Brez posredovalca«.
12296-20 Odpadke,
krojaške in šiviljske, kupujem. Hrenova 8. 11841-7
Vreče
različne, juto za embaldEe kupuje stalno Podbevšek Filip, Ljubljana VII., Obir-ska 4.	11476-7
Damski dežni plašč,
dobro ohranjen, kupim. Naslov vseh posl. Jatra. 12860-7
Sprejmem vajenca
za usnjarske izdelke. Plača 100 lir mesečno. Henrik
PražDec
m tganje kave, srednje veli, električen, kupim. Ponudbe Da ogl. odd. Jutra pod »Pražil ee*.	12865-7
V komis. prodajo
sprejemamo umetnine in anti. kvitfle. Parfmnerija »Venus«, palača Bata.	12864-7
Kupim divan,
dobro ohranjen. Urbo-aec Ribnižka ul. 27.
12917-7
Psa volčja&a
kupim. Vojnovič. Glmce, Tržaška c. 4
12915-7
Pšenično ali Ovseno
slamo kupim. Ponudbe Zaloška cesta 21.
12911-7 VOo ali hišo
kupim takoi do Lfr 900.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim 1943«.	12916-7
Stavbno parcelo
v centru lali v bližini kupim do Lir 500.000. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 500«.
12945-7
Parcelo kjer koli
v Ljubljani, kupim do Lir 100.000. Ponudbe nr. ogl. odd. Jutra pod »Kraj navesti«.
12944 7
Kupim parcelo
v katerem koli okolišu Ljubljane do rmeska Lir 200.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod r Gotovina — tu«. 12943-7
Stavbno parcelo
a£ eno do dvostmovanjsko hišo i vrtom, kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ParHa ali hiša«
12033-7 Parcelo v centru
aF na periferiji, kupin:. Po nadbe na cgl. odd. Jutra po? »Gotovina razpoložljiva«
l-JTViO-S
Hišo ali zemljišče
kupim do 500.000 lir. Pc nadbe na ogi. odd. Jutra pod »Trgovec«.	12931-7
Kožuhovinast plašč,
nov ali dobre ohranjen, ku-pni. Naslov v vseh posf. Jn. tra.	12922-7
Hišo ali vilo
kipm do 850.000 lir. Ponud. b<> na ogl. odd. Ji^ra. pod »Obrnit«.	12923-7
Puh in perje prodal« I R. SEVER, Marijin trg 2 J
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu v centru. Naslov v vseh posl. Jutra.	12794-23
Dve sobi se odda:
1 opremljena z 2 postelja ma, 1 malo, obe z poseb nim vhodom. Tržaška 104 12793-2
Soba
lepo opremljena, sončna mirna, s posebnim vhodom se odda. Korožčeva 1.
12723-23
Oddam dve sobi
za poročni par brer otrok od 1. avgusta, v eentrn meeta Naslov v vseh posl. Jutra.
138T1-23
V vili na Mirju
se odda lepo opremljena soba
s posebnim vhodom, boljšemu sol dnema gospoda fdomačVna). Naslov v vseh poel. Jatra.
12R55-23
Opremljena soba
z 2 posteljama odda. Hrenova 17-1.	12S57-23
Dve prazni sobi
in opremljena sob-ica se
oddr. Naslev v ogl. odd. Jutra.	12918 2C
Prazno sobo
s posebnim vhodom v centru, oddam boljši osebi Naslov v vseh posl. Jutra 12958-23
iiezijska mast za jermene . znamke »Lanolin«. Čevljar- ! Glavič, Tržaška 9. 12848-44
ska smola, švedska, čma; stare moške obleke,
in rumena. Bencin nafta,	,
vse vrste strojnega in ci-	penlo, pohištvo rtd.
- - - stalno kupuje Alojzija Dra-
jmj pii.«1	'
300—400 lir plača
uradnik za eno- ali dvosobno stanovanje v Rožni dolini ali Viču. Ponudbe ni oel. odd. Jutra pod »300 do 400 lir«. 12847-21a
Za takoj
ali s 1. avgustom iščem prazno sobo ali enosobno stanovanje. — Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Prinašam lahko živež«.
12828-2U
Stanovanje
2-»ofcno (aH 1-sobno s kn-
Kčem sobo
s Štedilnikom ali s	gnšptrjeau Starejši soliden in	pošt m železničar. Naalcv v	>seb posl. Jutra.	12702-23a
Sobo
samo m dnevno uporabo — iščem. Poiiu Ibe na ogl. odd. jutra pod »Dnevno«. 1:921 -23a
Opremljeno sobo,
ne predaleč, išče ves dan odsotna gospodična. Ponud be na ogl. odd. Tutra pod
»Boljša«.	12850-23a
Prazno sobo
s štedilnikom ali brez. za 2 osebi, iščem za takoj ali pozneje. Plačam več mcsecev naprej. T^nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«.	12813-23a
Opremljeno sobo
z eno ali dvema posteljama, iščeta dve skromni, boljši gospodični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V službi«.	12779-23a
Sobo s štedilnikom
ali enosobno stanovanje, išče dama v drž. službi. Ponudbe na ogl. odd. Jnira pod »Sigurna plačnica«. 12901-23»
Prazno sobo
s posebnim vhodom, iščem za mirno obrt v sredini mesia. Naslov v vseh pasi. Jutra.
12897-23a
lindrskega olja. Lekarniška drogerijska vazelina, parafinska in vazelinska olja, glicerin, parfumske esence. —- Kaotin, slikarske krede in teški špat. Prvovrstni karbolinej. Solidna postrežba, nizke cene, stalna zaloga. Petronafta A. Hmelak, Ljubljana, Čiri i-Metodova ulica 35a.	12937-6
Prodam parcelo
Sfio kv. m. na severni strani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 160.000 lir«,
12932-20
Športni voziček,
otroški, dobro ohranjen, prodam. Za gradom S. 12923-6
Pred -nakupom
harmonik si oglejte veliko izbiro prvovrstnih harmonik (klavirske, dietonične, kroma-tične) pri »Evereet«, Prešernova 44, Podaja po nizki ee-ui in proti garanciji.
J-315-M-6 Naprodaj:
Parcele po 55, 70, 80, 200 do 800 lir za kv. m. — Zemljišče za industrijo (gramozni ( -eren). 5000, 10.000 in 15.000 kv. m, znotraj bloka. — Zemljišče v bližini glavne ca. rinarnice v izmeri ?9.000 kv. m. — Hiše: novo dvonadstropno enonadstropne in vi-f ' opntTačno. Realitetna ni. sa. u.i Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10. Tel. 34-86.
1-2926-6
Parcelo
500 kv. m. znotraj bloka — gramozni teren, prodam za 35.000 lir. Ponudbe na ogi. odd. Jatra pod »Rabim tie-nari.	12927-6
Novejšo hišo
z dvema trisobnima stanova, njima na severni stmni, uro. dam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra icd >Cena 230.000 lir«.
12329-6
me, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 23.	12849-7
Zapestno uro
verižico, prst2ii ali kakšen drug podoben izdelek, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Darilo«.
12810-7
Srebrno jedilno
orodje in druge predmete, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srebrni predmeti«.	12802-7
Otroške vozičke
kupuje tvrdka »Promet« (Nasproti Križanske cerkve) Telefon 43-90. 12788-7
Šest voz sena
otavo, starino v košnji — kupim. Plačam nekaj v živilih. Naslov v vseh posl. Jutnu	1269&-33
Opeko
2—3000 kosov, kupi Tri-umf, Miklošičeva 12.
12686-7
Pisalni stroj
dobro ohranjen, najrajše »Portible«, ter električni sesalni stroj za prah — Staubsauger, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroji«. 12760-29 Parcelo
ali hSo z vrtom krpim. Ponudbe na ogl. odd. pod 500.000«.	12908-7
Šivalni stroj
orig. »Smgerc ali »Pfaff« — kt^iim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1263«. 12898-7
Kuhinjsko
ali decimalno tehtnico, takoj kapim. Trgovina pri Soncu widmayer. Pogačarjev irg.
12885-7
Košnjo otave
v notranjosti bloka, kupim. N. Stol ar, CM-Metodova 37b.
12956 7
binetom), išče za take.j . £ profesor-domačin. Ponudbe; ^	ll
na ogl. odd. Jutra podi »Dr. Grad«. 12811-211 j PTT^.^ST? f F | _
Stanovanje
Razpis
stalno kupuje po najvišjih dnevnih cenah
SUHE GOBE

Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, Šelenbnrgova ul. 4 tel. St. 2109
eno ali dvosobno, v vzhodnem deiu mesta, iščeni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna in točna* 12 £00-21 a
Zamenjam
eoosobno	stanovanje i.
dvosobno	ali trisobno s
komfortom.	Ponudbe na
ogL odd.	Jutra pod »V
meste«.	12729-21a
200 lir
dam tistemu, ki mi preskrbi enosobno prazno stanovanje s kuhinjo v bližini Viča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vič«.
12731-21a
rfl rTil^i fij* fs #
Oddam takoj
krasno in zračno zakonsko sobo boljšemu zakonskemu paru, plinska kopalnica. B&-novec, Dalmatinova 13-IV.
12876-23
Opremljena soba
z dvema posteljama se takoj odda. Naslov v ogi. odd. Jutra.	12833-23
Opremljeno sobico
oddam s 15. avgustom solidnemu gospodu v centru mesta. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12831-23
Lepo sobo,
vezano s kopalnico, oddam boljšemu gospodu. Reslje-va 18-1, desno. 12814-23
Lepo, sončno sobo
z dvema posteljama oddam gospodičnama ali zakoncema brez otrok, v centru. Našlo* v ogl. odd. Jutra.
12820-23
Sobo
s souporabo kopalnice oddam. Gledališki 12-111.
12825-23
H
in Frančiškanska IG
Vse denarne in trgovske posle
izvršim tiitrv in ttčno Obrnite se oa
RUDOLF ZORE
Gledališka olica 12 Telefon 33-10
»Čistimadež«
»Smacchiatore*
se Je čišienje obie* zfcassal za naj bol jAe sredstvo. Ker čisti hitro, temeljito in ne pušča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah .n dro gerjah. Navodilo upora be Je na steklen :o. — Glavna zaloga iTETRO NAFTA«, Ljubljana. C: nl-Metodova 35 a. Telefon 38-90.	297-37
Iščem posojilo
hipo ekarno na hiso v Ljubljani do ene tretjine njai« sedanje vrednosti, po predhodni strokovni ocenitvi, 2. vknjižbo na prvem meem. Vrnitev posojila »ledi na isti način po končan: vojni, ostalo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najbo ;ša naložb« kapitala«. 12701-16
Usnjene izdelke
barvajte le s specialno barvo, ki usnju ne škoduje Efaks, Napoleonov trg.
12824-30
O posojilih
na hiše in posestva dobite informacije: Ljubljana, Beethovnova 15, II., levo, pri »Jugo-K redit«. ' 12730-16
Opozorilo.
Zvedel sem. da Nučič Vidko in Načič Siavka fotografirata za legitimacije in na birmah botre na mojo firmo. — Opo-zar.om stranke, da omenjeni nista v moj1 giužb: in ne prevzemam nobene odgovornosti v slnčain. da w> slike ne odpošljejo. Kormnr Marjan, fotograf. Ljubljana. 12884-31
Dva abonenta
Rirejmem na arano. Floriien. ska. alii-a 19-H, 12873-14
Novo hišo,
dvostanovanjsko. kom pletno, isdeiano post«.
im za 130.000 Lfr. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »HiSa in par-12919-20
Zelena papiga
ee Je v četrtek izgubila. Sliši na Ime »Koki*. Prosim poštenega najditelja da. Jo vrne lastniku Rožnu ulica 27.
12390-22
Ključi blagajne
V7ertheim so se izgubili na poti od Javnih skla-dlžč fBalkan) do Beet hovnove ulice in nazaj v opoldanskih urah dne 30. julija t. 1. Požten najditelj naj Jih proti nagTadi vrne v slašJi-čarni Petriftek, ulica 3. maja.	12888-28
Posestvo,
njivo, vrt Vas s prde!-ki ne zadovoljuje? Vodstvo. nadzor in vsi po trebni nasveti pri: Po-ofclaščeni agronom, inž. Prazelj LJubljana Wol-fova ulica 3. 10067-20
Borza dela v Ljubljani razpisuj« mesto
PRAVNEGA REFERENTA
V poštev prihajajo samo reflektant! a popolno fakultetno izobrazbo (kategorija A). Nastavitev po službeni pragmatiki. Podatki o pogojih se dobijo v uradu. Prošnje sprejema do 15. avgusta 1943 upra\ra Borz« dela.
Ljubljana, 1. avgusta 1943.
Upravnik:	Predsednik:
Golouh Rudolf	Dr. Kosti Janko
NOl
11 miql!or iassativo ircjbaljšc sdvajztao sreestvo
IZDELOVALNICA HARMONIK
uuBum
B!eiweisova 35
Za blrte strojne
tovarne
Vam nudi veliko izbiro
pisno n dfaionlčnlh harmonik


P0ŠILJKF
11 IT
M
v Ljubljansko pokrajino Vam najliitreje ln najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
MAPeCfSSI LCSfB	1
A,, MILANO,
VIA ARNALDO DA »»RESCIA 8
Etik?at tedensko zfjirnj jf vagass MilaiM>'Ljub!jan&
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu.
Zastopstvo v Ljubljani:
BAJE O TUBE, i
VTLHAS^EVA CESTA ŠTEV. 33

It,
ZAHVALA
Vsem, ki ste sočustvovali ob smrti našega strica, gospoda
JANEZA SKUBICA
delovodje tovarne L Bonač sin, meščana ljubljanskega
ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali krasno cvetje, mu lajšali bol za časa njegove dolgotrajne bolezni — naša najprisrčnejša zahvala.
Prav posebno se zahvaljujemo g. županu mesta Ljubljane, ki se je po svojem zastopniku udeležil pogreba.
Dolžni smo se tudi zahvaliti g. šefu, uradništvu in delavstvu kartonažne in papirne industrije I. Bonač sin, za vse, kar so izkazali dobrega našemu stricu.
Ljubljana, dne 31 julija 1942.
Rodbini: PODKRAJŠEK, PUHER
30
EMILIO SALGAR1
KRALJICA
KARIB0V
PUSTOLOVSKI ROMAN
»Da bi bil res v hiši?« je z negotovim glasom rekel kapitan.
Črnec, ki je bil izmed vseh največji in najokret-nejši, je prvi splezal čez rešetko, podal kapitanu roko in mu pomagal na ono stran. Enako je storil X ostalimi.
Širok drevored, obrobljen s palmami in cvetličnimi gredami, je sprejel flibustirje.
Vodja je prisluhnil v tišino vrta, ki jo je prekinjalo samo enolično cvrlikanje čričkov, nato pa hitro krenil po drevoredu, z očmi uprtimi v razsvetljeni okni. Snel si je široki plašč in ga vrgel čez levi komolec. V desnici je držal meč.
Carmaux in njegova tovariša so si pripravili dolga bodala in samokrese.	,
Vsi so previdno stopali dalje, da jim ne bi pesek Škripal in suho listje šumastilo pod nogami.
Na koncu drevoreda je Ventimiljski obstal, se ozrl na vse strani in ukazal:
»Ti, Moko, se pobrigaj za Jaro in jo spusti skori
okno, kakor hitro bom jaz v hiši! Vidva pa straži ta T^ata znotraj, da me ne bo nihče motil!«
Prekoračil je plošča dko pred dvorcem in se približal enemu izmed razsvetljenih oken ... Radosten, hkratu pa zlovesten gib je povedal flibustirjem, da je sovražnik, ki ga je toliko časa iskal, res v hiši.
»Poglej!« je tiho rekel Jari.
V krasni sobi z velikimi beneškimi zrcali m lepimi zavesami sta sedela dva človeka za bogato pogrnjeno mizo.
Mož, ki mu je utegnilo biti 80 let, je zložno sedel v bambusovem naslanjaču, obsijan od sveč, ki so gorele v srebrnem lestencu. Vkljub gubam, ki so mu preprezale čelo, in vkljub dolgi, skoraj beli bradi je bil videti še čil, krepak in prožen. Imel je drzen, dokaj trd obraz in temne, bliskajoče oči.
Po bogati kastiljski obleki iz vijoličaste, široko progaste svile bi ga bil človek imel za Španca, ko bi ne bila široka, vezena opaska izdajala, da je Fla-mec.
Poleg njega je sedela lepa mlada žena kakih 30 let. Imela je bujne črne lase, mandeljnaste oči in precej temno polt — najbrže je bila iz Andaluzije
ali Sevilje.
Lagodno sta kramljala in srebala Hker, ki se jhna je jantarasto svetil v kozarcih.
»Poznaš žensko, Jara?« je s hripevim glasom
vprašal kapitan.
»Da, to je markiza de Bermejo!«
»In moškega?«
»Ta je tisti, ki je iztrebil moj rod!«
»Morilec mojih bratov!« je cm dodal.
Silovito je odbil oknico kvišku in kakor tiger skočil naprej na okensko polico, nato pa v sobo.
»Vojvoda,« je zaklical, »najina ura je prišla!«
Njegov meč se je zabliskal pri 'uči sveč.
Ko je vojvoda zagledal Črnega gusarja, je prestrašeno vzkliknil.
»Me poznate, Van Gould?«
Starec ni odgovoril. S široko odprtimi očmi je strmel v nasprotnika, kakor da vidi prikazen.
Tudi markiza je bila vstala.
»Kaj pomeni to?« je ošabno vprašala. »Kdo se drzne z mečem v roki vdreti v hišo markize de Bermejo? Sluge pokličem in vas dam vreči skozi okno!«
»Gospod Ventimiljski in Roccabrunski ima navado, da odhaja skozi vrata, ne skozi okno!« je ponosno odvrnil flibustir.
»Gospod Ventimiljski?... črni gusar?« je prestrašena zajecljala.
»Carmaux, prijatelji, k meni!« je zaklical flibustir.
Njegovi trije spremljevalci so zdaj z Jaro vred splezali v sobo. Carmaux in Stiller sta takoj zasedla oboja vrata, da bi onemogočila vojvodi beg, služabnikom pa dostop v sobo.
Mlada lndijanka se je bila ta čas približala Flam-cu. Z drhtečim glasom ga je vprašala: »Se me spominjaš, vojvoda?«
Pridušen vzkrik se je iztrgal Flamčevim ustnicam: »Jara!«
»Da, Jara, ki se je nekoč zaklela, da bo maščevala Iztrebljenje svojega rodu!«
»Nocoj so vstale sence mojih bratov iz morja, da bodo priče vašega pogina!« je kriknil gusar. »Brar nite se.«
»Kaj me hočete umoriti?«
»Ne da bi se branili, vam ne bo treba poginiti! Carmaux, odvedi gospo!«
»Gospod,« je ponosno rekla markiza, »jaz ostanem tu! Moji predniki so se bojevali v več ko sto bitkah! Sama sem streljala na flibustirje z gibral-tarskih branikov! Vedeti moram, kaj se godi v moji hiši!«
»Prav imate, markiza!« je odgovoril kapitan. »Ostanite!«
»Ali mislite vojvodo ubiti?«
»Videli bomo, kateri izmed naju bo premagan, gospa!«
Gould je bil med tem prijel za orožje. Kot staremu vojščaku se mu je hitro vrnila neustrašnost in mirnost duha.
Gusar ga je pozdravil z mečem.
»Eden naju dveh ne bo živ zapustil te sobe!«
»Eden?« Vojvoda se je porogljivo nasmehnil.
Postavil se je v ustop, a v tem, ko je vzdignil meč, je še rekel: »Vaši ljudje me bodo umorili, čeprav vas ubijem!«
»Moji ljudje vedo, da se ne smejo vtikati v najine zadeve! Kavalir sem, gospod!«
»Varujte se! Hvalijo me, da sem najbolj® mečevalec v Flandriji!«
»Jaz pa najboljši v Pijemontu!«
»Evo, nite!«
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja m konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja: Fran Jeran — Za inaeratoi dal Ja odgovora: LJabutnir Volčič - Vi i I^Bttfeni