St. 141). V Ljubljani, vtorek 24. decembra. Y. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na toden, vtorek četrtek in soboto. ter velja po pošti prejcinan, za avstro ogerske dežele ali V Ljubljani s pošiljanjem na dom , za colo lero 10 jfolđ., za pol leta 5 ROld., za četrt leta 2 Kolđ. 60 kr, Za tuje dežele za celo teto 12 golcl., za pol leta 6 ffold., za četrt leta 3 gold, 23 kr., a v. — Za oznanila se plačuje od cetiristopne petit-vrsto 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska, fi kr. če so dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat «<• plaća šteinpelj za 30 kr. — Dopisi naj »e izvole t'raakirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši rIIotcl Evropa". Oprav ni št v o, na katero naj hc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Vabilo na naročbo. ..Sl<>» 4»IISki Vili O«!" bode izhajal od novega leta naprej kot «1 ncillik in velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljauja na dom : Za eu mesec.......1 gld. IO kr. Za četrt leta ......9 „ IO n Za celo leto.......I.'l „ — „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, .'50 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta ......... -4 gld. Za celo leto . . . ,.....Mi „ Za gospode u i'\M* na ljudskih šolah in za (lijake velja zili&tlilll cena in sicer: • - Za Ljubljano aa četrt leta . it gld. 50 kr. Po pošti sprejemali' „ „ . <Š „ — . I*fmitu.%/vijtt „Slftr. .Trtrorfff. Sami za sebe hočemo deues prijateljem besedico izpregovoriti, in smo za to menda tem bolj opravičeni, ker ne govorimo za svojo korist, nego za blagost občne narodne stvari. Dvakrat smo že objavili, da bode naš časopis izhajal od novega leta vsak dan, ter vabili na naročbo. Preverjeni smo, da nam bodo naročniki verni ostali. Protiviti nam utegne Ban malo število onih, ki strastljivco poslušajo, kateri poznajo samo osobno politiko in osobno delovanje, ne stvari, torej nas po vsaki ceni pobijajo javno in še več skrivno z nelepimi orožji. To zadnje z nimar puščamo, ker se jih ne strašimo, in, kakor povedano, velja naša sedanja beseda našim in naše narodne stvari prijateljem. Kaj hočemo od teh V — Da naš list razširjajo, da pomagajo paralizirati protivne nam vpljive nemškutarjev in zelotnih pol narodnjakov. In to lehko store, vsak posamezni, vsak na svojem mestu, samo hoteti morajo. Poglcdimo, kako stoji z našim časopisjem sploh. Kaj njegovemu razširjenju največ škodi ? Gotovo da najbolj narodna nezavednost, mlačnost in neznanje slovenskega branja. Proti temu ne iščemo zdaj leka, kajti to bode premagal čas in nase občno prizadevanje, naše novinarsko in politično delovanje. A kaj nam še sicer škoduje V ltecimo naravnost: — celo naše mnoge čitalnice in bralna društva, kakor so sicer vse hvale in podpore vredne, našemu novinarstvu posebej nijso na korist. Kjer se ena čitalnica osnuje, tam izgubimo nekoliko naročnikov, ki, da si so domoljubi, pravijo: „e saj „Slovenski Narod" lehko tam berem, kaj se bom še naročal." — Dalje je po našem svetu, posebno po mestih mnogo kavarn in javnih lokalov. Tam se naš list mnogo čita, a za veliko naših prijateljev je naročen eden sam ekscmplar. Koliko iz med teh bralcev jih je, ki bi lehko žrtovali lastno naročnino, in nam in njim bi bilo bolj pomagano. Ali poleg tega: koliko kavarn, krčem in sploh javnih prostorov je, v katere •Slovenci, prijatelji našega lista zahajajo, pa ni j tam najti „Slovenskoga Naroda" niti drugih sloveuskih uoviu, teinuč na mizah leže le tuji časniki, naš narod zaničujoči in grdeči, ali pa celo n ij nobenih. Zato prosimo in zabičujemo zavednim Slovencem: naj v vsakem javnem lokalu (kavarni, gostilnici, v društvih itd.), kamor jih kol i kaj z a h a j a, terjajo, da se „Slovenski* Narod" naroči. Tam eden, tam zopet eden eksemplar več, in pozna se jako. Ko bi mi le v kaki primeri imeli toliko naročnikov, kakor imamo privrženikov in bralcev, bilo bi dobro in naš list bi se bil že zdavnaj povečal. A mnogi bralec, ki bi se lehko vsak mesec en boren forint odtrgal, nij naročen sam, temuč ga bere drugje. Koliko ugodneje bode tem, da se ga naroče sami, in naši administraciji — ki bode za papir in tisek tisoče in tisoče in zopet tisoče potrebovala, bila bi skrb olajšana. Vsi taki naj torej blagovolo nekoliko žrtvovati in se naročiti. Dalje: vsak naših naročnikov pozna gotovo več ali vsaj enega znanca narodnjaka, ki nij naročen na „Slov. Narod", pa bi lehko naročil se. Hvaležni bodemo vsacemu, kdor nam le enega, če ne več, tacili naročnikov med znanci pridobi. In to nij teško, samo kotite, prijatelji narodni! Lastniki našega lista delničarji, znani po vsej Sloveniji rodoljubi, so požrtvovalni možje. Ne vodi jih dobiček, temuč želja, da se povzdigne naša dnevna literatura, današnji dan tako mogočna in za narodni razvoj prvi in najvažnejši pogoj. A da bi samo oni žrtve prinašali, to so ne more terjati, to dolgo ne gre. Zato je sila, da vsak posamezni rodoljub, mlad ali star, v domoviui ali zunaj domovine po svojih močeh pomaga, — in na to pomoč računamo. Toliko o m a t c r ij a 1 n i h zadevah prihodnjega prvega slovenskega dnevnika. Zdaj pa še kratko besedo o duševni, pisalni podpori. V Bvesti smo si, da smo sebi v uredniškem delu trud in skrb podvojili sklenivši dnevnik izdajati. Ne strašimo se dela, ne, temuč delali bodemo radostno in s tistim veseljem, ki nam ga daje sveto preverjenje, da delamo za boljšo bodočnost našega naroda in deloma za velikost Slo-vanstva, čegar del je slovenstvo. Ako torej prosimo, da nas slovenski rodoljubi z dopisi, članki in malimi noticami podpirajo, činimo iz interesa lista in narodni1 stvari. Dopisi, tudi iz manjših krajev po Sloveuskciu, širijo list in politično agitacijo. Oui činijo, da časnik bere zarad dopisa mnogi , ki bi ga sicer ne; da se misel sproži, da se razgovor vname o do-tičnem predmetu. In to je za oživljenje političnega gibanja zmerom večje važnosti nego se v treuotku opazi; mnogotero zasejano seme še le kasno kali poganja, ko se žc ne zna kedaj je bilo zasejano. Za to koriste" naši prijatelji nam, listu in narodni stvari, ako blagovole pogosto in od vseh mest, trgov in krajev Slovenskega dopisovati. — Kako dopisi političnega in socijalucga zadi/.aja, tako so nam ljuba tudi mala poročila o raznih dohodkih, če prav splošno menj važnih. Take drobuosti občinstvo rado čita, zato je naša dolžnost podvoriti mu ž njimi, kar bodemo tem laglje storili, ako povsod podporo najdemo pri nabiranji zlasti domačih novic. — Na obliko, o piljenje , na jezik nienj vajenim nij treba tolikanj paziti, to storimo ob potrebi sami, da imamo le stvar iz resnico-ljubcga vira. Dopisi. Iz li>la 1!). dcc. [Izv. dop.] Z veseljem pozdravljamo tržaški Slovenci. „Slov. Narod," ka bodemo po novem letu ž njim vendar enkrat toliko zaželeni, tolikokrat nasvetovani dnevnik do bili, kakor jih ima že vsak drug politični narod, le Slovenci ga dozdaj nijsmo imeli. Prizadevati si hočemo, da mu dobimo obilo naročnikov, da postane vedno večji in krepkejši. (Hvala, in želimo, da najdete posnemovalcev. Urcdn.) Ker so se naši italijanski Časopisi, posebno „Progresso" organ političnega društva, z deželnim zborom vred ostro proti direktnim volitvam izrekli, počela je naša ustavoverua tetka „Triester Ztg." stare pete vzdigovati, kakor da bi gorelo pod njo. Tudi jo hudo peče, da se na Goriškem Italijani Slovencem bližajo in so z njimi edini proti Ger-nianstvu. V tem smislu bi se tudi pri nas v Trstu dalo kaj doseči, ko bi mi imeli enega — dr. Lav-riČa. A za zdaj smo zapuščeni. Razen poštenjaka g. Nabergoja nemarno niti v deželnem ni mestnem zboru nobenega moža. Narodnega elementa je tu in v okolici mnogo ali vodje nam manjka. Ogledinio si kaki so razen vrlega a žalibog samega g. Nabergoja drugi slovenski poslanci. G. C e g n a r se je polćnil, on je političuo umrl. Bogu čas v mestnem zboru krade, akoravno nam je obetal mnogo vspelia, pa žalibog njegovo delovanje za narod je pod ničlo. Le škoda, da zaseda kakemu priprostomu kmetu sedež v zbornici; poslednji bi vsaj govoril, Ccgnar pa m o 1 č i, kakor riba. Drugi so več ali manj interesiram in strankarski, boječi zameriti se. Dr. Nakič je veliko govoril, da si je nekaj prav pridobil, sicer za nas Slovenco še jezika omočil nij ; on dela vedno tako, da bi si popred stranke pridobil, pa si jo bo na sv. nikoli in ravno tedaj bo tudi za okolico deloval. Sklemba in Nadlišek sta okolici to, kar sploh nam Slovencem v pratiki vernih duš dan, žalostni dan. Okolica jih je izvolila za svoje branitelje, oui bc pa še ne ozrejo na njo, ki jo je laski inolob žc nož na grlo nastavil. Vesela sta le, da uživata čast poslancev, za one, ki so ju za branitelje izvolili, se še ne brigata. Vsak poslance skliče o priliki svoje volilce, da izve iz njihovih ust, kako se ima na dotičnem mestu vesti, in jim pove, kaj misli osobno govoriti; le naši poslanci razen g. Nabergoja še tega nijso nikdar storili. ICvo ti, slovenski svet, v izgled naše poslauce na tako važnem mestu, kakor je Trst. Tem poslaucem bi trebala tablica na prsih z napisom „Okolice čičalo'', in jih postaviti na sramotni oder, da jih občuduje narod. Izvzcmši g. Nabergoja, od vseh drugih nij nič pričakovati, in da pri bližnjih volitvah ne bodo več voljeni, za to smo jim porok. Iz 20. dec. (Izv. dop.j Pred par dnevi sem zapazil pri enem tukajšnjih posestnikov uemšk uradni dopis, kateri je bil pri županiji na lilokali zarad poselske plače storjen. Tist posestnik me prosi, da bi mu povedal, kaj je v tem predlogu zapisanega. Jaz mu tega nijsem mo-el razodetij ker nemški ne umom, pa če bi prav nemški unicl, bi mu bil težko razložil, ker so bile take čečkarije, da skoro nij bilo mogoče brati. Kdo je tega kriv! Županije, ker v domačem jeziku ne uradujejo. Nij čuda torej, če gospod okrajni glavar tacim županijam kljubuje , katere v domačem jeziku urudujcjo , kajti največ je le tacih županov, da jim nij mar za omiko in napredek ljudstva, ampak le zato, da bi z ncmškutarijo okrajnemu glavarstvu ustregli. Kateri je naroden župan, bo tudi pazil, da dobi v službo narodnega tajnika; kateremu pa za omiko in napredek ljudstva nij dosti mar, tak si poišče za tajnika kakega „špe-harja," da mu le za majhno plačo dela. Ali je s tem delom kmetu ustreženo ali ne, zato se nekateri županje ne brigajo! Čemu potem kmetje davke za županije plačujejo , pa se mu ena ali druga reč po domaČe ne naredi, da bi razumel, kaj je pisano ! Posestnik. Iz Otf4-r*k4k;rii 20. dec. (Kranjski zbor inPredilska železnica.*) — Naši zastopniki.) Med drugim sem v „Slov. Narodu" z žalostjo bral poročilo o sklepu kranjskega deželnega zbora glede Loško-Servola-Tržiške železnice, z žalostjo, ker se s tacimi sklepi delajo na mate-rijelnem stališči divergence z brati Slovenci v P rimo rji. V posameznih delili je dokaz, da poslanci našega naroda v politiki nijso zreli. Žalostno pa resnično znamenje časa. Vsak Slovan mora priznati, da nam mora biti adrijansko morje biser, in da s tujimi narodi v dotiko pridemo, mora nam ono sveto biti. Kolikor več potov se skozi slovanske okrajine od morja kakor zveza s tujimi narodi naredi, tem bolje, kajti končno moramo mi kot primorci korist imeti in imamo potem sredstva, svojo moč razvijati. Ako bi bil kranjski deželni zbor eminentno politične in narodno gospodarstvene ozire pred očmi imel, kakoršnih žalibog nema, moral bi bil resolucijo (ali peticijo, to je vse eno) za stvar tako staviti, da je in ostane predilska kakor ložka železnica za Avstrijo velike važnosti, ker se z njo daje priložnost po občilu ali prometu do morja razširiti trgovino, kajti več potov da imamo, toliko več prepeljevanja je mogoče, po notranji deželi se torej več ladij more v krajšem času razt ovo riti. To se pravi trgovini najširšo podlago dajati. V takih vprašanjih zato nij gledati na večje ali manje stroške, ker se s tem, da večja pomorska trgovina možna postane, amortizirajo železnice po suhem, ene, ki menj stanejo, prej, drage, ki več stanejo, kasneje. To kar se tiče železnic. Velik faktor je pa: kraji, skozi katere gredo železnice. Ker taki kraji premožni postanejo, se mora ta faktor v poštev jemati. In mi Slovani imamo uzroka dovolj to uračunovati. Našim poslancem pa manjka narodno-gospodarskih in politiških znanosti, ali pa jih nečejo rabiti, kar je vse eno. Naš čas pa napreduje, in kdor tega ne vidi, greši nad mandatarji in nad prihodnostjo. Ivan Brelič. Politični razgled. „Ustava" decemberska je 21. dec. t. 1. svoje peto leto praznovala. Nihče v celi Avstriji se je nij domislil, „N. Fr. Pr." se zastoka da niti kak uvoden Članek je nij slavil — ali v Ljubljani pač so se zbrali c. kr. uradniki in birokrati v kazini na banket in slavili „decembrovko" in svoje nemštvo. G. DeŽman je med drugim napijal na kranjske čudeže in kot čudež navajal za njega veselo prikazen, da je v narodnem taborji zadnji čas bilo toliko begunov t. j. renegatov. Po vseli novinah dela velik hrup izpoved bivšega francoskega poslanca in ministra, vojvode Gramonta, kateri trdi, da sta pred vojsko Prusov s Francozi, H e u s t in Andraši obljubila, Francosko z vojsko proti Prusom podpirati. — Jasno je potem, da je res središče Bcustove politike bilo to, maščevati se za Sadovo, in'Avstrijo zopet v nemški bund spraviti. V zunanji politiki je najvažnejša novost ta, daje knez Bismark svoje mesto kot minister- *i Mi dajemo temu dopisu prostor, ker se dopisnik, kot InKener, strokovnjak, in nam znat; domoljub, podpiše z imenom. Sicer unio o tem žclcznieneni vprašanji biti rezervirani in hočemo ostati. Uredn. ski predsednik odložii in da ostane samo še kancler nemške države in minister zunanjih del. Nemške novine ta prigodek za povod jemljo, slaviti nemško edinstvo in kako bode Prustvo vtopilo se v občnem nemstvu. Š vaj c ar ski „bundesrat" je sklenil še enkrat poskusiti revizijo švajcarske ustave v centralističnem smislu. Znano je, da so maja meseca letos zmagali proti njemu federalisti. Razne stvari. * (Z a s t r a n dr. K a z 1 a g a) so prinašali dunajski in tukajšnji nemški, naši narodni stvari protivni listi novico, da je dr. Razlag odložil prvo-sedstvo društva „Narodna tiskarna", ker izdaje list, kakor „Slovenski Narod", „ki (čujte!) reakciji služi!" Mi smo se podvizali izvedeti kako je stvar in izvedeli, da je g. dr. Razlag podpredsedniku delniškega društva g. dr. Ahačiču pisal sledeče pismo, katero za d e n c s brez komentara priobčujemo, pridržaje si govoriti o njem obširneje. Pismo se glasi: „Blagorodni gospod druže! Proti mojim političnim načelom je delovanje za radikalno stranko skrajne levice, ki se po francoski prislo-vici: „Les extremes se touchent" utegne v danih primerljejih celo združevati z nazadnjaško stranko skrajne desnice, in ker slovenski rodoljubi mislijo, da jaz pred natisom pretehtujem vsako besedo društvenega časnika „Slovenski Narod", akoravno ga kakor drugi naročniki še le tiskanega dobivam; torej izstopam iz upravnega odbora delniškega društva „Narodna tiskarna", ter vas kot podpredsednika prosim, da blagovolite moj izstop na zriaje vzeti. Z odličnim spoštovanjem vaš vdani drug Dr. Razlag. — V Ljubljani 1"). dec. 1872." * („Zore") 24. in slednja letošnja številka se je zadnjo soboto razposlala. Prvi list prihodnjega leta izide 1. jan., „Vcstnik" pa 15. jan. kot priloga „Zori". Opravništvo „Zore" v Mariboru („Narodna tiskarna") uljudno prosi za doplačanje lanjske in za čem brže doposlanje nove naročnine. Cena za oba lista vkup kakor pred za „Zoro". * (Ljubljanska čitalnica) ima 26. dec. ob 7,11 dopoldne v čitalnični dvorani letni zbor. Volil se bode tudi nov odbor. * (Ljutomerska Čitalnica) napravi 26. t. m. ob 7. zvečer „b e s e d o" s sledečim programom: 1.) Govor; 2.) „Eno uro doktor," vesela igra v 1 djanji; 3.) Nevem, burka v 3 prizorih; 4.) Petje; 5.) Tombola. Vstopnina 20 kr. Polovica čistega dohodka namenjena je ubogim učencem ljutomerske šole. K tej veselici uljudno vabi Odbor. * (V Čitalnici rojanskej) se predstavlja na dan sv. Štefana vesela igra: — „Poglavje I., II., III."; vsi p. t. udje se prijazno vabijo. Ne-udje naj se pravilno vpeljujejo. Odbor. * (Podporno društvo za bolne k|up-čijske pomočnike v Ljubljani) imelo je v nedeljo 22. decembra izreden zbor. Dosedanji nemškutarski odbor, kateri se je društvu predlanskem vsled mlačnosti slovenskih društvenikov bil vsilil, skušal je svoje začasno nadvladanje v to rabiti, da si pravila prenaredi po svojem okusu, zlasti kar se tiče volitve odbora. Društveniki pa, kateri so se v precejšnem številu k občnemu zboru zbrali, so po veČini glasov sklenili, pravila nespremenjena pustiti in pri prihodnjem občnem zboru, kateri se bo sklical prvo nedeljo januarja 1873, nov odbor voliti. Kakor se nam poroča, dozdanji odbor nij posebno varčno ravnal z društvenim imetkom, zato treba, da se pri občnem zboru zdatno število društvenikov udeleži ter po volitvi odbora dokaže, da je večina društva narodna. * („S lovenski učit e 1 j".) Prva številka „list na ogled" tega novega šolskega časopisa, ki izhaja v Mariboru v „narodni tiskarni" in katerega izdaje znani pedagogični slovenski pisatelj Iv. Lapajnc, nadueitelj v Ljutomeru na Štajerskem, — je ravno kar izšla. Reči moramo, da če bo list tako izvrsten, kakor je prva številka (in tega ne dvomimo) je to koristno in prepotrebno narodno podvzetje vse stranske podpore vredno. Ne samo ljudski učitelji po vsej Sloveniji naj ta list (ki velja 1 gld. 50 kr. za pol leta) podpirajo, temuč priporočamo ga vsem šolskim prijateljem in posebno tudi gimnazijalnim slovenskim učiteljem, kateri v duševnem in materijalnom obziru lehko mnogo zanj store. Na 24 straneh prinaša „Slovenski učitelj" sledeče izvirne članke : „Naš program" — „Slovenskim učiteljem" — nOzir na prvi splošni zbor slovenskih učiteljev v Ljubljani." — „Nem-ščina po slovenskih šolah." — „Ljudsko šolstvo po slovenskih okrajih na Koroškem." — „Zapor učenca po šoli." — „Ovajalstvo." — „Fizika v narodni šoli. T. Šolska ura."'— „0 risanji v ljudski šoli." — „Male šolske kritike" — „Slovstvo." — „Dopisi." — „Razne novice in drobttne." Razpisi učiteljskih služeb." — ,,Prcmembe v učiteljskem stanu." — Posnemljemo iz programa sledeče stavke, da bralci vidijo kak smer bode imel ta narodni list: ,,Da bodemo Slovenci v omiki vedno bolj in bolj napredovali, treba se nam je zlasti tudi za narodno šolstvo posebno zanimati. Treba je slovenske učitelje in odgojitelje napeljevati do večje strokovne omike v narodnem jeziku, narodnem duhu in narodnem smislu, treba je naše slovensko občinstvo ogreti za slovensko narodno šolo in naše domoljube prevstvariti v prave šolske prijatelje. — Zastopal bode ta list interese slovenske narodne ali ljudske šole, in zagovarjal pravice slovenskih narodnih ali ljudskih učiteljev. V ta namen bode prinašal šolske in pedagogične spise, spise o domaČi in šolski izrejt, šolsko-pole-mične in solsko-statistnične sestavke. V svoje predale deval bode tudi znanstvene in kmetijske članke, metodične obravnave in razgovore o šolskih sredstvih in učnih pomočkih. Prinašal bode postave in ukaze, zadevajoče splošno avstrijsko ljudsko šolstvo, zlasti pa take, ki veljajo za slovenske šole in učitelje. Dopisom o šolskih zadevah bode naš list vedno odprt; vsako krivico, ki se bode godila slovenski šoli ali slovenskemu učitelju, bode vsikdar brezobzirno grajal ter pravico in resnteo krepko zagovarjal. Nova dela na slovenskem slovstvenem polji, nove šolske in pedagogične knjige in nove učne pomočke bode skrbno in hitro na-znanjcval in presojeval. Naš list bode tudi točno prinašal vse preraembe v stanu slovenskega učitelj stva in razpise učiteljskih služeb po vsem Slovenskem. Imel bode poseben predal za „razne šolske novice in drobtine." — Posebno pa bode naša naloga: slovenske učitelje vnemati za slovensko šolo, kazati jim škodljivost za naš narod, ako se tujščina, nemščina ali laščina, v preveliki meri goji v slovenski narodni šoli. Trudili se tedaj bodemo, da se našim učiteljem prikupi domaČa naša reč, domaČi jezik, domača šola, domače koristi. Zategadelj bodemo priporočevali za slovensko šolo edini slovenski jezik kot učni jezik. —Stali pabodemo na podlagi novih šolskih postav, ktere čislamo kot velik napredek v Avstriji. Princip in glavne misli novih šolskih postav so — naš princip in naše misli. Mi spoznamo za potrebno in za pravično, da dobro vrav-nana država naj ima najviše nadzorstvo nad šolstvom ; mi spoznamo, da so nova šolska nadzor-ništva pričetek dobrih nasledkov djansko izpeljane ustavnosti, da so podeljeno pravo ljudstvu, ki ga jo smelo od države in cerkve vsikdar terjati. Ml bodemo samo delali na večjo popolnost novih šolskih postav, in zahtevali njih natančno in pravično izpeljavo ; zlasti pa bodemo zagovarjali večje dc-lokrožjc deželnim in okrajnim šolskim svetom, deželnim in okrajnim učiteljskim skupščinam. — Z nami vred so vsi slovenski učitelji za nove šolske postave: kajti one so učiteljski stan v njegovi veljavi povzdignile, ter ga osvobodile od podložnosti enemu edinemu stanu. Nove postave pa tudi v istini merijo na povzdigo šolstva, tedaj na povzdigo splošne ljudske omike, samo treba je, da se pravično izpeljujejo. Slovensko učiteljstvo ima dve vrsti sovražnikov: eni taki neprijatelji delujejo zoper slovensko šolstvo , zidano na narodni podlagi, drugi pa zoper šolstvo in učitcljstvo, ki se opira na nove šolske postave in uredbe. Naloga „Slov. učitelja" pa bode, bojevati se s temi neprijatelji ne glede na zamero, ki se nam med bojem pripetiti utegne. Naš list se bode posebno oziral na kranjsko ljudsko šolstvo, ktero vsled pomanjkanja nekaterih zelo potrebnih šolskih postav in delavnih, zvedenih, nepristranskih Šolskih mož na važnih mestih še globoko zdihuje po boljši — prihodnjosti. Tu bode zavoljo tega treba mnogo piliti in popravljati , a še bolj priganjati, da se kaj novege vstvari. Koliko šol, koliko učiteljev še potrebuje Kranjska!! Koliko bolje še mora tu postati plačevanje učiteljev, obiskovanje in notranja vredba šol! Na slovensko Štajersko in Koroško treba se nam bode tudi mnogo ozirati. Po teh slovenskih pokrajinah tudi ni še ravno najboljše materijalno stanje učiteljev, ravno tako na šolsko obiskovanje. — Ravno tako se bodemo ozirali na Primorsko, kjer so skoro enake ali pa še večje pomanjkljivosti nego na Kranjskem. V ta namen bodemo po teh deželah skušali si pridobiti stalnih dopisnikov, ki nam bodo poročali o šolstvu iz svojih okrajev." * („Slov. Gospodar") v poslednjem času skoro v vsakem listu pika štajersko-slovenske poslance, seveda razen g. Miha Hermana. Mi bi ne odgovarjali na izjave „Gosp.u, ker smo res siti tega neplodnega puljenja samih med soboj. Vcdne provokacije zagriznenega „Gosp.u pa nam nehote silijo pero v roke, da branimo čast naših poslancev proti napadom, katerih izvor je deloma nevednost, še bolj pa zlobnost. „Gosp." očita slovenskim poslancem, da letos nijso imeli dovolj poguma v brambi za narodne pravice j oni bi morali, „ko seje obravnavala postava, kako razdeliti stroške za šole, odločno izpovedati: „Mi ne dovolimo ničesa, ker nečemo ljudskega denarja pokloniti v to, da se nam mladež v šolah ponem-Čuje, ker se sploh narodna enakopravnost na vseh straneh žali, narod pa duševno propada." „Gosp." dalje kliče [slovenskim poslancem: „Poglejte na desno stran zbornice, tam sede vaši konservativni tovariši, ki so nasprotniki decembrizma in torej (?) tudi (??) nasprotniki narodnega tlačenja." Koliko besedi, toliko zavijanja resnice in zofizmov. 2Je moremo si misliti, da bi „Gosp." tu pred očmi imel postavo o razdeljenji šolskih stroškov, ker ta postava samo natančneje razlaga neke §§. žc vpeljane šolske postave, kako se naj razdele stroški, kadar se nove šole zidajo, stare popravljajo in sploh za vzdržanje šolskih poslopij itd. „Gosp.", ■površno podučen kakor je o obravnavah dež. zbora, se je gotovo samo nejasno izrazil in ima menda v mislih postavo, po kateri morajo okrajni zastopi 10% naložiti na direktni davek za šolske •stroške, primanjkujoči znesek pa nosi cela dežela; vprašamo, kaj ima pri tem izključivo denarnem pitanji narodnost? Šlo je za to, ali šolnina ali šolski davek. Konservativci so se izjavili z a, slovenski poslanci dosledni svojemu postopanju v prejšnih sesijah zoper šolnino. Posvetu korajžnega „Gosp." morali bi pa izreči: „Mi ne dovolimo nič, nobenega krajcarja, tedaj niti šolnine, niti šolskega davka, mi ga pa nečemo pokloniti v to, da so nam mladež v šolah ponemčujc." To hi bila „Gosp." politika, jalova in absurdna. Da se v šolah nemčuje, to sanji najbolje vemo, pa temu nijso toliko krive nove šolske postave, nego, — čemu bi to tajili — narodna nezavednost in mlačnost, vcepljena ljudstvu po tisočletnem tlaČcnji in potujčenji. In ta neprilika se ne da odpraviti v enem dnevu, niti v par letih, k temu treba mnogoletnega vstrajuega delovanja na literarnem in politiškcin polju. — Kjer se pri nas narod zave svojih pravic, tam so tudi šole osnovane na narodni podlagi, kajti šolska postava daje v tem naj* obsiruišo avtonomijo občinam in okrajem, kar se tiče zbiranja učnega jezika in šolskih knjig. Ko bi tedaj naši poslanci po ,,Gosp." modrem (?) svetu izrekli: Mi za šolo ne dovolimo nobenega kraj- carja, bi to toliko bilo, kakor: Proč s vsemi šolami : ker še nijso vse slovenske, naj se odpravijo vse, naj pogine pravični s nepravičnim. Ko bi slovenski poslanci res, kakor so to storili konservativni, katere jim „Gosp." v izgled stavi, češ da eni so pravi zavezniki Slovencev in baje nasprotniki narodnega tlačenja, o čem dozdaj še nemarno dokazov — glasovali zoper podporo šolstva, bi s tem sami orožje v roke dali našim nasprotnikom, kateri bi pfl prihodnjih agitacijah kazali ljudstvu: glejte sovražnikov šole! Kajti slovenski narod si želi dobre šole in nikoli ne bode in tudi ne more smatrati za svojega prijatelja, kdor mu hoče prikrajšati sredstva poduka. • (Iz Odese v Rusiji) se piše tržaški „Naša Sloga" : „U gradu Odesi više stotinah hrvatsko-srbskoga naroda živi, a naša jugoslavenska inteligencija da je ovdje dobro zastupana. Na ovdašnjem sveučilišču ima više naših mladicah, koji prava i prirodne nauke uče. Ovdje se i dva naša glasovita muža, gosp. llogišić i Jagie, kao profesori na sveučilišču, nahodc, kojih su naša ruska braća u koliko iz potrebe po struki, koju oni zastupaju, još više iz bratske ljubavi sa osobitim odlikovanjem primili. Kod ovdašnjeg velikog družtva za plovidbu, trgovinu i železnicu, ima preko pedeset kapetanah sve rodom iz hrvatskog Primorja i Dalmacije, a isto u družtvu parobrodstva Kneza Voroncova ima naših sinovah, a glavni je upravitelj gosp. Cingrija, rodom duhravčanim. K tomu ima ovdje znatan broj naših trgovacah, po-moracah, pomoćnikah u trgovini i knjigovodjah, ovdje imamo čisto srbsko-hrvatsku gostnicu, pod nazivom „Liepa Dalmacija", kavanu pod imenom „Jugoslavjanska Kavana" i vinotočnju kod „Ko-sovapolja". U ta mjesta skupljaju se ponajviše Hrvati i Srbi, a i naša ruska braća rado se s nami druže. Licpo, vam je to pogledati kad u gostnici „Liepa Dalmacija" veći broj naših kapitanah dodje, a vojvoda hercegovački, gosp. Luka Vukalović, uz gusle javorove junačku pjesmu zapjeva: svaki od nas misli, da se u svome zavičaju nalazi. POMlttllO. (Konce.) Na to poprime besedo gosp. bar. Apfaltrcrn in ugovarja, da je pravo dež. glavarja imenovati izklučivo pravo krone, in da torej razgovor o tem ne spada v področje deželnega zbora. Tudi ne bi taka resolucija, dostavi gosp. baron, Čisto nič pomagala. \^ Potem pravi gosp. L. Svctec, da se sklada I gosp. baronom, ker smo žc imeli enkrat dež. glavarja iz narodne večine vzetega , pa vendar nijso bili vsi ž njim zadovoljni, torej se ne more nikoli vsem vstreči. Jaz bi še rekel, nadaljuje g. L. Svetec, da, aki bi že kaj izjavili, bi morali svojo zadovoljil ost izraziti o tem, da nam je vlada dala tako pametnega, delavnega, v vsem podučenega in obče spoštovanega dežel, glavarja, kakor je gosp. Kaltencgger. Jaz repliciram temu, da tudi jaz g. Kaltcneggcrja spoštujem kakor le kdo, ali tu ne gre za njegovo osobo, temuč za princip! Gosp. P. Kosler da potem mojo predloženo resolucijo na glasovanje. Glasovala sva zanjo g. fajmošter Tavčar in jaz , proti so glasovali gospodje baron Apfaltrcrn, Franc Rudcž in L. Svetec, torej je spet padla. Ucs je, da me je gosp. P. Kosler izrekoma naprosil, da bi se o teh pomislekih, katere je g. baron Apfaltrcrn o slov. paralelkah navedel, še posebej informiral. To sem tudi storil še tisti dan precej popoldne , pa Informiral sem se za-se , ne pa za g. L. Svetca in za druge gospode. Ako so bili ti gospodje v resnici natančneje informacije tako željni, bili bi lahko to storili , kar sem .jaz storil. — Govoril sem namreč Se tisti popoldne o predmeta slov. paralelk z gosp. gimnazijalnim ravnateljem Jak. Smole jem in gosp. šolskim nadzornikom šolarjem. Oba sta mi potrdila, da vise slov. paralelke „zvvischcn lliinnicl umi F.rde," kakor Nemec pravi. Obstojita na ljublj. srednjih šo- lah 2 prva razreda, kakor ju je šc minister Jircčck vpeljal, prcteeencga junija se je pa učitcljstvo do ministra uka obrnilo, ga vprašaje, kaj se ima nadalje s slov. paralelkaini storiti, pa šc ni do današnjega dneva nobenega odgovora dobilo! V odsekovo sejo pa zaradi tega več nijsem prišel, ker sem si mislil, da so ti 9 gospodje tako disponirani, da bi jih jaz ne mogel z informacijo ali brez informacije o čem drugem preveriti. Torej zakaj čas tratiti! P Mogoče, da sem so motil, pa dvomim. — Gosp. L. Svetec mi očita, zakaj nijsem o tem v zboru ust odprl f Tudi na to je lehak odgovor. Imel sem namreč nakano obe resoluciji pred zbor prinesti in podkoval sem se žc tudi dobro za dotično govore. — Pa zbal sem se bil g. L. Svetca, ker je bil poročevalec o delovanji dež. odbora, da ne bi se bil on, akoravno narodni poslanec, tema dvema resolucijama protivil. — Vsem je znano, da je letos g. L. Svetec čez stokrat zoper predloge narodne večine odločno govoril in še odločneje glasoval. Po tehtnem premisleku sem prišcl'do sklepa, da je primerneje, da obe resoluciji in dotične govore z a mol Čini, nego da bi viski ral prizor , k a bi se v zboru dva narodna poslanca v načelnih pitanjih ravsala med tem ko bi naši zakleti duš-mani ta ravs in kavs z navdušenimi „bravo" spremljevalk Taki prizori, kateri so se na veliko žalost vsakega poštenega Slovenca letos v našem dež. zboru prevečkrat opetovali, nijso samo za našo sveto narodno stvar škandalozni , temuč tudi po-gubonosni. — Gosp. L. Svetec se sklicuje na g. P, Koslcrja, da naj mu potrdi, ka je vse to res , kar je on zadnjič povedal; jaz se pa sklicujem naravnost na resnicoljubje in na nepristranost gosp. Svetca, ki mi mora potrditi, ka je vse to od besede do besede res, kar sem tu navedel. — Abotno in smešno od gosp. L. Svetca je pa mi očitati, da ga za hrbtom denunciram!? Tako očitanje bi se smelo pričakovati od kake parlamentarne device, ne pa od tako starega poslanca, kakor je gosp. Svetec, ki bi moral vendar vediti, ka med vsemi ljudmi velja v prvi vrsti za poslance pregovor: „Wer da baut sein Haus auf der Strassen, muss die Leute reden lassen." Razgo-varjali smo se o tem predmetu v čitalnici kakor njega dni o glasovanji za decemb. ustavo itd. — Jaz sem se v tacih zadevah zmerom držal načela in se ga še držim : „Vcniam damus, petimusque vici8sem." — Kar se mene tiče moram izjaviti, ka me ni sram nobenege glasovanja in nobene besede, ki sem jo katerikrat spregovoril bodisi v narodnem klubu, v kakcmgod odseku ali pa v dež. zboru. Sicer pa ne mislim gosp. Svetcu nič več odgovarjati, ker jo že te polemike zadosti. V Ljubljani 20. decembra 1*72. Dr. V. Z ar ni k. Dunajska borsa 21. decembra. . . 5 , 17 , 108 „ 90 „ Deželno gedaUšČe v Ljubljani. V četrtek (sv. Štefana dan) 26. dec. 1872: Prvikrat: Hi S OiiKOJ&tlB. Ljudski igrokaz v 5 dejanjih, po S. II. Mosenthal-ovem „I>cr Sonnvvcndhof", poslovenil J. Ogriucc. SObčno priljubljeni in po zdravniških i/, rekih skušeni (280—1 IŠtajerski zeliščni sok se dobi vedno v čvrstem stanji pri E*iai'£'lViiiit-r-.jji - lekarji v Gradcu, v li a d k a l a r i- jevi lekarni v Mariboru in pri M. Morić-u v Mariboru. Cena za steklenico .*»47 kr. a. v. k" Trgovski učenec. ■možen slovenskega in nemškega jezika, dobre odboje in z dobrimi lolftkimi BTodocbami se koj sprejme v moji prodajalnici želeanin, kovaiiin, ki jucarskih izdelkov in orodja: učenje trpi 3 leta: ko bi pa stariši ali varuhi želeli, da jaz za obleko učenca skrbim, pa bi se moral 4 leta vežbati. (256—1) .3. V H4«i!iđ'/Bi■*. O. It i 11 i*> »Majajo vedno bolj lioli in čisti. Posebno gre priporočati to pasto potovalcem po BUhen in po vodi, kor so no da razsuti in ho tudi p vsakodnevni mokri rabi ne pokvari, ('ona za dozo i gld. 32 kr. avstr, volj, Zaloga i (10—6j \ Mariboru v Bankalarjevi lekarnicl, pri g. A. W. EConigii, lek. Marija pomočnica, pri g. V. Kolletnigu in v Tauohmann-ovl bukvarnlcij v i'elji pri Crls-perju in v Baumbncliovi lekarnici; v nemškem I. a ii d s 11 c r g n pri A. L. MtUlerjll, lekarjtt: v Gtlei-ohenbergu pri F, i>1. Feldbachu, lekarjuj v Konjicah pri C. Fisehcrju. lokarjii; Leihuitz, Irk. vdova Kretzig; Ljutomeru lek, Fr. Pessiak; M tire k lok. L. pl. Steinbergj v J'tu ju lok. K. Reitham-mer; Radgoni lok. F, Sohulz In J, VVeltzinger) v BreŽcab J. Schnidorschltscht Bogateč lok. Kris-perj v Kialivodi v lekarniei i stainz V. Timon- k.dirk, lek.; SI o v. 1» i s t r i 0 i .1. Diriios, lok.; Slov. dradcu J. Kallgarič; Podčetrtek Vasullk. lek. Varaždinu A. Šalter, lek. A. Deperis v Ipavi. \wm- Flučim -^toc 1 Matej 8oršak I sušica je ozdrav- ili va! dokazano v knjigi, katera je ravnokar v 8. natisu na dan prišla in katerej uže ima o;; o tl*o«V novo Mpoiiilucl življoiiju zahvaljuje. Način lečenja je vsakterniku razumljivo popisan od M. A u e r b a c h - a. %flr*tVlj4»IIJ«» J4> |»l»«»*fO. *f 1*0*141 muli. J»OV*«ft«L ranljivo, T*|M*ll rr;s«8 Ikfl Idi. Dobiva se na pošiljate V 1 tolarja 5 sreb. grošev 2 gl. frank. 40 Cts. od (247—5) J. V. Albertu Miiiiclien, Maxiiiiiliaiisstr. \r. .17. broz zdravila Na prsih in plučah liolivnl se |ni naniviicin putu tudi v obupnih m od zilnivniknv 7.11 nrozilrn vlji vi> riizRluJtenili slučajih ruillkatiin o/ilrnrljujo brez zdravila. IV) nn.tiinr.ncm popisu bolezni pave pismeno Dir. .1.. II. Fickcrt, Berlin. Wall-Strasse No. 23. Ilonoriir r» n. v., ki »o nuj plamu priloži. B (102—32) broz zdravila T ( ( Društvo kranjske hranilnice je v obenem zboru 29. t. m. sklonilo: Hranilnica kranjska v Ljubljani poviša od II. .semestra 1K73 dalje obrestno mero vloženega denarja od 4 1 > na #%; plačevala bode tedaj od I. julija 1873 dalje svojim udeležencem obresti po , 5 gold. od 100. Račimila bo obresti, ne kakor do sedaj po eelih, ampak po pol mesecih] tisti, ki vloži kapital prvega pol meseca, dobi obresti od 15. 5^ tekočega, tisti pa, ki vloži v drugi poli meseca, od 1. dne prihodnjega meseca.. Pri izplačevanji vsega, ali le dela kapitala v prvi poli meseca se računi jo obresti do konca minulega meseca, pri izplačali v drugi poli pa do 15. tekočega meseca. halje je liranilnieno društvo povišalo obrestno mero od kapitalov, posojenih na uknjižena dolžna pisma od •> na ii lil. od lOO. Vsled tega sklepa bodo dolžniki od posojil, katera jim je hranilnica na uknjižena dolžna pisma izplačala, ali katera je ravnateljstvo do današnjega dne (80. novembra 1872) dovolilo, od I. julija IN?:* dalje €•"/(, 0lH*€*Sli plačevali. Od pozneje (po ."><>. novembru 1H72) dovoljenih j.......jil, bode pa hranil niča 6°/0 obresti I. jailliaD'ja raeuniti pričela. Tudi je od «lail«k* dalj*' povišana obrestna mera kapitalov, po-| sojenih na premakljive ( ročne) /.a>ta\ e [državna dolžna pisma, zlato in srebro) od o na 6Va %. ranilnične bukvice bc brezplačuo izdajujejo. Ravnateljstvo kranjske hranilnice v Ljubljani novembra 1*72. (244—2) i \ Kropi 11» , 12m/m. velja 8 gld. 5<) kr., 10 gld. 50 kr., 12, 15, 17, 20 do 30 gld. — Patrone 7, i), 12, 14, 16, 18 m/m. vsake sorte samokresi, puške ua kapsel, ttajbe, se pO znamenito nizki ceni po poštnem povzetji (Naehnahmc) pošiljajo. Kdor denar naprej pošlje, dobi provizijo. (250—2) Mojim čestitim kupovalcem v llrc'ii in pokrajini! Po prevzetji MoM\r;,'ti iiiu-lKu srni v položaji, mojim p. 11. kupovalcem »ledeću zapisanu članke po nenavadno nizki oenl in m ]»oro»t%oni /.»» xmi«'Ml|ivo in i/, pravega batiita a giu. 1.30, i.r>o, 9 K'd. najftnile, II«'!«' Hi*u|«*o iz najfinis' an^ležke botnbažuvine po gld. 1,60, 1.H0, 2, 3.60, H, ii.oO, izšito gld. i.'Jb, 4.7;"), 6.80. Ilcl«' Hra|«>«' iz najboljšega rumburškega platna h Kld. l.oO, 1.80, -i.ho, \i, 3..r)0. 4, o, C, 7 in H. Spodnje lila«-«' /t«. u<»n|m>«1«> po neniski, francoski in ogerskt obliki h gta. 1, 1.60, 1.80, IN-ril o z» |s7om|m». NrH|«'«' za k«»n|M' iz najboljšega rumburškega platna a "gld. 1.60, I.8O1 !».60, ^.r>0 In 4. .lo|>i««> (eorzete) enojnate a ^ld. 1.30, 1.80, iz barbama gld. 1.D0, 2, 3.60; 8.60. J«>l»i«!C z izsilim vkladanjeiu gld. 8,60, 3, 3.."i0, 4.50, 6T6O najfinile. llul)<> za k«ih|»<* po ši'tfi ali na vleček a gld. 1.H0, SJ.bO, 3, 3.i',0, 4, .r> in W|i«mIii|«> lila«"*«' za k<»m|»«> iz najfiniše anglezko boinbažcvinu ali barlurta gld. l.'JO, 1,60, 8,60*. ]*l»ttll4klllll«vi. Fr»iicwHki r«»l»«-i iz batiNla s pravoharvanim obrohom '/•-■ dvanajsterice ^ld. l,f»0. 'J, li.fjO. II«*li |»laiu«'ui rolM-i •/» dvanajsterice gld. 1, l.f>0, 'J, -'..)0, 3 najtiuiši. it«'ii i»iii široko 30vateljno Itrlbuvitko |ilaiuu gUI. 6,76, t;.7f>, 8.W), 1 kos 4 , široko .'iOvateljno tibeljeno ruuiburiiko platno KUl. 8,r,(), 10,* U, 18; 1 kos , Stroko 30vateljno ruiuburnko platn«» gld. 18, 18, 14, i6. 1 kos i široko 4K — aOvatcIjno li«ilaa«li|Mk«> platuo gld. 16,60'. 1H, 30, 26, 1 dvanajsterica «»ln-isit«-«>\ a gld. 4.HO, 6, 8, iz da- maata gld. 7.ou. 1 kos .'IOvateljno «>l>ri<«a«'«'\ iz «laiiiaMa a ^hl. B, 10, 11. L8. * l*ra\a auu,l«-/.ku l»«iial»až«>«ina vatelj IS, 80, 86, 80, 86 kr. Ka/.iiii tega vsake bire nami/.j«-, ^radl, i>«»Nt«'lf-nka |mi itiiiiia. iiHiikiiiNku plalno. aiul«»zi. pO|in-. Iiai liani ilil. po ČUdovitO uizkej ceni. Ploteialita« >«>^a\i<«' za K«»n|»o«lt' za dvanajsterioo gld. -\r>o, 3, 3.00, 4. N«»Ka«i«u' za k«»k|»«' za dvanajsterico gld. 3.;'j0, 4. :')0, r». Kdravilnl pranlkl za goapotla a gld. l, 1.60, 8,60, 8.60. ■ >r>.iiil.i za k«»n|»«> po gld. 1.60, 2.60,8.60, posebno zoper nahod priporočati. P^Hf^Hii ToTaruioa platna in perila NclsloV! B Usniln^riBoU-j-j mgasrBKBEMaEEA "zur Billigkeit" Naroebe \ okrajno se na povzetje ali pošil-jatev zneska izvršujejo. Popolni razkazek cen na zahtevo lianco in zastonj. Pri naročitvi na k!«1. LOO eno celo na- Popust. mi/ji' M 1- 0S0D, (24G izdatci j in za uredništvo odgovoren: Ivan S e m c u. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".