LETO XVIII — Številka 48 Ustanovitelj«: obCinsU odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. Izdaja CP »Gorenjski tisk«. Urejuje urednlSkl odbor — odgovorni urednik KAREL MAKUC KRANJ — 26. JUNIJA 1965 CENA 30 DIN Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. OJ 1. Januarja 1958 kot- poltednik. 'M 1. Januarja 1"»60 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob siedah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S seje zbora delovnih skupnosti v Kranju Izvoz - pogoj gospodarjenja Kranjska industrija bo verjetno povečala letošnje izvozne plane r Kranj, 25. Junija — Industrija kranjske občine je v prvi tretjini leta izvozila za 24,4 odstotka več kot lani v istem času. V republiškem merilu se je izvoz povečal za 21,9, v zveznem pa za 14 odstotkov. Žal zadovoljstvo nad temi podatki ne bi bilo umestno. Kranjske tovarne so razmeroma pozno začele izvažati in delež izvoza pri proizvedenih količinah še zaostaja za republiškim povprečjem. Ker je industrija v Kranju pretežno navezana na uvožene surovine, so razliko med doseženimi in potrebnimi deviznimi vsotami morale nadoknaditi drugod. Lani so podjetja izvozila za 7 milijonov dolarjev, uvozila pa za 13 milijonov. Za letošnjo proizvodnjo bodo po planu potrebovala za 16 milijonov dolarjev uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala. Kolikšen izvoz bodo dosegla je verjetno težko napovedati, saj izkušnje prvih petih mesecev kažejo, da plani niso bili realni. Večina podjetij zelo prekaša tekoče planske obveznosti. Sava in Konfekcija Triglav sta ob koncu maja presegli celoletni plan izvoza, IBI in Planika pa sta ga dosegli z okoli 60%. Svet za industrijo in obrt je zato priporočil gospodarskim organizacijam, da ponovno proučijo svoje možnosti in povišajo izvozne plane. Uvoz in izvoz sta bili osnovni vprašanji včerajšnje druge ločene seje zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Kranj. Navzoči so se zavze- Pianšarsko jezero na Jezerskem, ki je zlasti v ten vročih dneh zelo privlačno, bo jutri prizorišče težko pričakovanega srečanja Kokrških in Koroških partizanov v sklopu obsežnega praznovanja krajevnega praznika in počastitve 20-letnice osvoboditve mali za to, da industrija resneje pristopi k izvozu. Ugotovili so, da imajo izvozniki zelo razdrobljena in bolj ali manj priložnostna tuja tržišča. Tovarne se z manjšimi količinami svojih izdelkov pojavljajo po celem svetu in si navadno vsako leto sproti zagotavljajo nove kupce. Za primer so navajali Iskro, ki je od januarja do aprila izvozi- la za 350.000 dolarjev, pojavila pa se je na 21 tujih tržiščih v Južni in Severni Ameriki, v Evropi, Afriki in Aziji. Na seji so precej govorili o vlogi izvoza v luči novih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva. Ob njih naj bi gospodarske organizacije končno spoznale, da izvoz ni nujno zlo, ampak ena izmed enakopravnih možnosti za prodajo izdelkov. Pred reorganizacijo turistične dejavnosti na Gorenjskem? Turizem ni samo... Pred kratkim smo ugotavljali v našem časopisu, da je turistična propaganda, a posebno propaganda v inozemstvu, nezadostna. Znano je, da se naš turizem zelo hitro razvija, vendar se nismo niti malo približali visokemu porastu turistične dejavnosti v svetu, odnosno pri naših sosedih. Mladi pod Golico Na mladinsko delovno akcijo pod Golico, ki jo je organiziral Občinski komite ZMS Jesenice, je prišlo v ponedeljek 115 brigadirjev. 100 je dijakov ljubljanskih, 15 pa jeseni ških srednih šol. Briga dirji imajo zelo lepo urejeno naselje v domu tabornikov nad Planino pod Golico. Upravnik naselja je sekretar ObK ZMS Jesenice tov. Tomaž Oven. Trenutno urejajo smuško progo na črnem vrhu. V prihodnjih dneh pa bodo začeli razširjati cesto Jesenice—Fflanina pod Golico. J Občinske skupščine Gorenjske so dale iniciativo, da bi ustanovile medobčinsko turistično poslovno združenje. Zamisel o tem združenju je potrebno vsekakor pozdraviti, če ne bi bilo s tem povezano tudi vprašanje obstoja Gorenjske turistične zveze in s tem v zvezi pogojev delovanja številnih turističnih društev, kot osnovnih nosilcev dejavnosti na terenu. Gorenjska turistična zveza je bila prvi organizator medobčinskega sodelovanja v Slo- veniji. Že leta 1954 je bila ustanovljena stalna turistična konferenca za Gorenjsko. Leta 1957 se je pokazala potreba po stalni turistični pod-zvezi in končno leta 1959 po turistični zvezi. Zveza je v začetku delovala na amaterski osnovi, a vedno večje zahteve so povzročile delno profesiali-zacijo te družbene organizacije. Delo turistične zveze se kaže predvsem v razvijanju in propagandi turistične dejav- (nadaljevanje na 2. strani) Posvetovanje v Tržiču V četrtek je bilo v Tržiču posvetovanje o aktualnih nalogah pri uveljavljanju pomembnih gospodarskih ukrepov za razvoj gospodarskega sistema in družbeno ekonomskih odnosov. Posvet jo sklicalo predsedstvo skupščine občine Tržič, sporazumno z vodstvi političnih organizacij, vabljeni pa so bili vsi direktorji, predsedniki samoupravnih organov, sindikalnih podružnic in mladinskih aktivov, sekretarji osnovnih organizacij ZK, vodstva političnih organizacij ter načelniki in referenti pri skupščini občine Tržič. r OBRAZI IN POJAVI OBRAZI IN POJAVI OBRAZI IN POJAVI Zelo pomembna je vloga proizva-javcev oziroma samoupravljavcev pri kontroli izvrševanja nalog, ki so jih sprejeli oziroma postavili. Največ nalog je navadno izraženih v obliki sklepov, ki jih je sprejel delavski svet. Vedeti pa moramo, da je težko kontrolirati nepopolne sklepe. Nepopolni sklep imenujemo v naši praksi pač tako nalogo, kjer je formulirano le, kaj bomo naredili oziroma kaj »naj se« naredi. Popoln sklep mora vedno obsegati poleg osnovne vsebine tudi določili kdo oziroma katera služba je zadolžena, da nalogo opravi in drugič, do katerega roka mora biti naloga opravljena. V zapisnikih samoupravnih organov v naših gospodarskih or- ganizacijah pa imamo žal vse polno takih nepopolnih, abstraktnih sklepov. Pozdraviti je treba za to pravkar načeto akcijo republiškega sindikata, ki pripravlja analizo statutov delovnih organizacij in dela samoupravnih organov. V Sloveniji bodo za to analizo zajeli 10 podjetij (ž Gorenjske Tekstilindus, Sava in Planika), na podlagi katere si bodo lahko že ustvarili precej jasno sliko in odkrili marsikatere pomanjkljivosti dela v samoupravnih in drugih organih. Nepravilnosti bo treba nato na podlagi rezultatov te analize postopno odpravljati. Cilj delavskega samoupravljanja je znan in nespremenljiv, vsebina dela pa se z razvojem spreminja in dopolnjuje. 9999 GOSPODARSTVO 28. JUNIJ 1965 * GLAS Turizem ni samo... (Nadaljevanje s prve strani) nosti. Pred 10 leli je bilo na gorenjskem območju 5 turističnih društev, a danes jih je 32. Odlika organizacije dela v turizmu je predvsem v tem, ker je pretežno zasnovana na amaterski osnovi. Amaterski turistični delavci so propagirali marsikatero znamenitost, ki trenutno ni prinašala gospodarske koristi, a danes predstavlja redni,vir dohodkov v devizah. Pri našem turističnem poslovanju pa se je predvsem v zadnjem času pokazala velika praznina, katero poslovno združenje naj bi nadomestilo vrzel, ki se kaže v tem, da ni realizatorja za uresničitev gospodarskih načrtov, ki se kažejo v turizmu. Pravila turistične zveze ne dovoljujejo gospodarske dejavnosti, ker bi sc v tem primeru nujno zapostavila njena osnovna dejavnost — propaganda. Kaže se interes, da se doseže enotnost akcij. Danes ne more biti več gospodarstvo popolnoma ločeno od turizma. V zamisli ustanovitve poslovnega združenja bi bile realizatori i gospodarskega delovanja gostinske organizacije. Njim bi se priključile tudi druge organizacije, ki bi bile najbolj zainteresirane za enotne večje investicije. Vloga združenja bi se v praktičnem primeru videla v tem, da bi poleg drugega vodil nekakšno kontrolo investicij v turističnih predelih. Ne zgodi se redko, da npr. pri gradnji ceste popolnoma pozabimo, da bi z malenkostno spremembo lahko dosegli hkrati tudi velik turistični efekt, itd. V razvijanju turistične gradbene dejavnosti se je pokazalo, da je na primer alpsko področje zapostavljeno v odnosu na Slovensko Primorje. Z zagotovitvijo pogojev za združevanje sredstev bi se lahko mnogo naredilo na tem področju. RAZPOKE NESOGLASIJ Pri ustanavljanju poslovnega turističnega združenja pa je prišlo do večjih nesoglasij. Prav tako kot ni realno in koristno zahtevati od Gorenjske turistične zveze, da se bavi z direktnimi gospodarskimi vprašanji, je nesmiselno pričakovati od združenja, da bo skrbelo npr. za razvoj in propagando turizma (predvsem) v krajih, ki trenutno niso suficitni, a imajo za to pogoje. Znano pa je, da imamo na Gorenjskem še veliko takšnih krajev. Ob razpravljanju o smislu obstoja ene ali druge organizacije lahko postavimo vprašanje: Ali je takšno razpravljanje smiselno? P. Čolnar Proizvodnja v loških industrijskih podjetjih Ugoden izvoz v tem letu Rezultati gospodarjenja loških podjetij v marcu in predvsem v aprilu so kazali, da bo zastoj v proizvodnji v prvih dveh mesecih kmalu mogoče nadoknaditi. Analize gospodarjenja, proizvodnje in realizacije v mesecu maju pa so pokazale, da so bila predvidevanja preveč optimistična in da bo potrebno pričeti obravnavati izpolnjevanje družbenega plana z vso resnostjo. Rezultati gospodarjenja v maju so namreč pokazali, da je bila proizvodnja v tem mesecu najnižja v letošnjem letu, saj je kar 2,2% pod predvidenim povprečnim mesečnim planom. Izpad letnega plana se je tako še povečal. V celoti so industrijska podjetja v škofjeloški občini izpolnila v petih mesecih 37,2% predvidenega letnega plana. Nižjo proizvodnjo v maju delno lahko pripišemo številnim praznikom v tem mesecu. Vendar to prav gotovo ne more biti osnovni vzrok, zato bo potrebno le-tega iskati drugje. Kolikor bi bila tako nizka proizvodnja še v juniju, bo v juliju potrebno sprejeti rebalans družbenega plana in seveda s tem tudi občinskega proračuna. S tem pa bi bile v prvi vrsti prizadete številne ustanove, ki se financirajo iz občinskega proračuna, okrnjeni bi bili posamezni skladi in podobno. Zlasti bi bilo v tem primeru ponovno prizadeto šolstvo, ki je v primerjavi z nekaterimi drugimi družbenimi službami še vedno precej zadaj. Plačana realizacija je v mesecu maju boljša kot v kateremkoli mesecu letošnjega le- ta in je za 11,5% večja kot je bila v istem mesecu lani. Realizacija v maju je tudi precej boljša od same proizvodnje, saj je bilo v tem me. secu doseženih kar 7,3% let-nega plana, v petih mesecih pa še vedno le 32,3% celotne-ga letnega plana. Bistveno boljši od proizvod, nje in realizacije v mesecu maju pa je izvoz. V tem me-secu je bilo namreč izpolnje. nih 7,8% letnega plana ali v petih mesecih 35,1 % lelneto plana izvoza. Izvoz v petih mesecih letošnjega leta pa i« za 99,1 % večji kot je bil \ istem obdobju lani. Razen Marmorja, ki ima v letošnje^ maju manjši izvoz kot lani,hj šeširja, ki ima v prvih petih mesecih manjši izve* v Jtj. merjavi z istim obdobjem hi. ni, so vsa ostala podjetja po. večala izvoz. Podjetje škof ja Loka je v prvih petih mesecih izpolnilo . že 54,4 % letnega plana. — Z. P. r Trgovsko podjetje Živila v Kranju, ki je z 62 poslovalnicami znano potrošnikom od Kranjske gore do ljubljanske meje, je pred dnevi odprlo novo urejeno prodajalno, .tudi, v Škofji Loki na cesti talcev (pri starem mostu). Sodobno urejeni lokal in velika izbira blaga privablja tjakaj veliko kupcev Gospodarske novice Lani se je jugoslovanska proizvodnja nafte povečala le za 12% in je znašala 1,800.000 ton. Rezultati prvih štirih mesecev letošnjega leta, ko je proi* vodnja dosegla ie M6JM ton, kar je za 33 % več kakor v istem obdobju lani, pa kažejo, da bo proizvodnja nafte znašala preko 2 milijona ton. v_____ J Kramljanje o novih ukrepih Cena našega uvoza Pri izvozu smo dejali, da so podjetja dolar plačevala po 1055 din, čeprav je doslej uradni kurz 750 din. Pri uvozu blaga prav tako dolarja v povprečju nismo kupovali po 750 din, marveč po 1025 din. Torej prav tako po precej višji ceni, čeprav za 30 din nile kot pri izvozu — dovolj, da se je našla kopica takih, ki so imeli velik interes uvažati. Iz uvoza so dobili namreč dobre surovine in sestavne dele za sorazmerno nizko ceno. Tako se je pojavljala in razvijala na napačnih računih cela vrsta predelovalne industrije. V večini na osnovi tu-jih licenc, torej s tujim znanjem, in tujih surovin ter sestavnih delov. Svojo »ekono- miko« so ta podjetja gradila na razliki med ceno izvoznega in uvoznega dolarja ter ceno blaga na domačem trgu. Če so pri uvozu dolar plačevala manj kot so dobila zanj v izvozu in neprimerno manj kot je bila cena blaga na domačem trgu, potem so na tej razliki lahko sijajno uspevala, čeprav produktivnost ni bila visoka in čeprav je bila organizacija dela slaba. Zaradi ugodnejše cene dolarja pri uvozu smo se vsa leta nazaj otepali pomanjkanja deviz. Vsi so namreč uva-lali kolikor je bilo le moč dobiti deviz, ne le kolikor so dejansko potrebovali. Uvoz je bil zanimiv zlasti za nekatere vrste blaga. Zanimivo je npr. da so surovine v večini vsi uvažali po precej nilji ceni za dolar. Tekstilna industrija je za 227 din ceneje uvažala kot izvažala, prehrambena industrija za 291 din itd. Zato so se razvijale predvsem tiste dejavnosti, ki so imele večje ugodnosti pri uvozu. Ta razvoj pa ni pogo-jato tržišče, marveč instrumenti. Ta industrija tudi ni bila kdo ve kako rentabilna, rentabilno so jo napravili instrumenti. Predelovalna industrija z ugodnejšimi uvoznimi možnostmi je rasla kot goba po dežju. Zato ni čudno, da imamo glede na našo industrijsko razvitost pretirano razvito predelovalno industrijo, zlasti v nekaterih panogah (tekstilna stroka). Kljub tem ugodnostim pa mnoge tovarne še vedno niso poslovale rentabilno. Po podatkih iz zaključnih računov za 1964. leto je vsako peto podjetje poslovalo z izgubo. Razmeroma visoko ceno dolarja pri uvozu smo dosegli s carino. Carina je tako postala izredno pomemben davčni instrument, ne le gospodarsko-zaščitna mera države, kot je to običajno drugod. To pa je seveda povzročalo težave, tako notranje kot zunanje. Carina se je razraščala in pretvarjala v >iekaj, kar normalno nikjer ni, to pa je slabo. Razen tega smo imeli v rednih mednarodnih trgovinskih stikih zaradi nesorazmerno visokih carin za posamezne vrste blaga kopico težav. Novi ukrepi bodo izenačili podjetja tudi kar zadeva ceno »dinarja pri uvozu. Uvozni dolar bo veljal prav toliko kot izvozni. Carina bo opravljala dejansko samo tisto junkcijo, ki jo mora oprav* Ijati pri zaščiti razvoja mačega gospodarstva v no,. malnih okvirih. Po novem t0 torej nekoliko manj inttt^ santno uvažati kot pa tzv«*;. ti. To je tudi prav, ker fc, končno vendarle treba nati zunanje trgovinsko bilo,, co, ki je bila doslej kroni\, pasivna. šele s temi novimi ukr^ na področju uvoza se bo \ katero pa ni. Seveda obsti,-možnost, da bodo v novih j\\ gojih posamezna podjetja ih,\ rala ustaviti proizvodnjo. J, je tudi prav, kajti kar je bega, naj odpade. Ta podit; ja so že doslej poslovala z K-gubo, le da je bila ta izgt't. prikrita. Primanjkljaj so fc\ krivali drugi — tisti, ki so tK\ slovali rentabilno. To pa ;< oviralo normalen razvoj to. spodarsiva. Ce bo ta ovira